z.
Poštno tet, račun. Conto corrciite con la posta.
i/.liaju ilne I. in 15. vsakega meseca. — Uredništvo In upi"av-iilšlvo v Gorici, Via C. l avelll <>. Tiska Narodna Tiskarna. Izdaialcli in i wi govorni urednik 1'rnu-ce Podbršlč.
Cena oglasom: I milimeter vlsočiue v širini enega stolpa I.. .HO /.a trgovske reklame. Itaučua obvestila, |>oslana, o-smrtnlce, vabila, naznanila Itd., vsaka vrsta II..- Celoletna iiurofiiinu fl«i> I..
/>l IMiTCIIlIdVO O I,.
.eto r.
GORICA, dne 15, novembra 1922
šl. 10.
Kaj je videl Čuk na svojem drugem potovanju v Rim.
(":uk do zadnjega časa ni verjel, da drugega pa nc znam nič. sem sc zopet dal listek lasislovski sprevodnik in sej
svet res suče. Zdaj pa prav rad verj o napravil na pot. Cc mi je Facta obljubi1. —	— 1 ..... '''........................i
-in. Končaj šfcm se namreč vrnil od w>- še la/je ini obljubi Mussolini. ki pni* ilirskega predsednika Tncta iz Kima vi jo, da vse ukaže.
obljubami v žepu, ko je že sedel na Zavil sem v kos papirja, ki jc bil po :jjovcm mestu drugi. Kaj sem hotel? pisan z Mussolinijcin, kos klobase in i nc bos«; rekli, da imqin samo usta, kruha, stopil sem na tramvaj, kjer mi jc povesla prvo vojno. Na postajah so prr.
->c peljal na kolodvor. Tam sem kupil stek pri fa.šistovskcm urudnikii, ki mi >i;i jc preseipnil lasistovski železničar. Ni: sproti meni jc sedel fašisl, za mano si; •»e dva prepirala, kateri državi naj n-i
n	_.; . .	.. ......-■.................... .';.-■ ■■■■ ■—_
dajali časopise faSisti, natakarji, ki- so Mene je kar poščegetalo pod pet.-	. »Cenjeni gospod, med slikami b nič postregli, so )>Ui filšisti.:. Meni i; jeni. Diplomat pa nisem. Ali sem res ta.	tudi v ^ajnovejsi |.zdaj>.,,.; M oprostite jemalo sapo. "ko nerodno biblekhil?'Hitcl sebi popra.-	veleccnjein, Saj mi ne: boste itel« v zlo.. -------------- -	Si niti najmanj ne izgledate tak/o- ■-■
..._____iHLi'* .	—l..:..	i n t ..11 ni' n I en L a LVir BMn n ri i"
Kaj je čela Italija v eni sami unifor. viti. _■	& .. W>. * "i1"""' ffllcd*te "fo,- '»h
\ Zdaj že fes: pisem Vedel, ali me i uli mojega kljuna, ali zato, njih znaka. Naj že bo,
iai mislil, popeljem sedo R..,.;,, .. »ju,, v	™ ------------ .------n-^ri,—.tjuhu
ta ča3 mo ne moro biti konec.	bro. Močna vlada hI mogla vali zado« ki sc ne laskajo in tt nlmajknikakci!
In res me pi bilo. Ko pridem v Ri ... voljnosti le škodovati, čc kaj izpremeni. vzroka, da bi s« laskali., Odkntosrču zagledam zelo mnogo ljudi,'ki hodijo / Jaz stojim na stališču, naj stvari stojč.so mi rekli,, da sem 'v tomi olztru nara\ gosto ' pletenim ■' pasjim nagobčnikom tako kot so*	;. ; nojrt čudovit. Da, dal 7, vzhfčerijem s
okrog. Vprašal siiin prvega cestnega po. »Res jc.. . .toda avtonomij^,«} - • ; govorili o tem!«	, |. ■•
inetaču, kaj to pomeni.	»Saj pravim: ostane noj, kot Jc. O«« »To si lahko predstavljam. Zdaj p,
Pogledal mc je s pomilovalnim po< nes pa avtonontijc ni, in kakijfnoJ jo kar se tiče intervjur*. Znank) vam j, gledom, češ uli sem jaz edini tujec v Jc< vzpostavim?...«	da jb običajno y s^ntot^fiasu, vsaki
ruzalemu, in ml je dejal:	Malo debelo sem ■ pogledal mož i ga, katerega ime je prišlo v javnost, ii
»To so vsi listi, ki nc pozdravljajo in precej časa je bilo trebil, da sem' prl.-tCT^JflN?*'!*' tfSi^' ' L.'« novo vlade in jd. imajo hudo na želodcu, šel- popolnoma do , sape. ,1'ri^l I sei»;">a »A — tako? O tem nisem sc h1i.Ii Ker pa vedo, da fašisti takiin dajejo vendar le in nisem mogel lakoj spoznali,-Gotovo je to zelo zanimivo, h čim na l posebna zdravila, ricinovo olje, zato so od kod izvira ves neuspeh mojega po. izvršite?«	. I.,
si nadeli lesene nagobčnike, da so njih hoda v Rim. ! ...	., ,, ) (»Hm rrjllflf'ZaidbuMtl Jel) Na
grla na varnem.«	'fakoj ' sem ic J domislil. Počakati, vfcčkrai sc' iMU tp izViršiti ž [blČcm, dn
»Bravo!« .sem vzkliknil. »Takoj boni mulo in priti drugič, ravno pravi čas, kot gače pa obstaja, ta navada v tem, da i
kupil tak nagobčnik,«, a sem sc »proti sem prijel pri Facti.	---------- ni, ki intervjuja; stavi vprašanja", inlc
premislil: »Nič ga nc kupim. Saj incni. Se enkrat sem izrazil svojo veliko vjuvani pa odgovarja. V zadniem č»> vlada ni na poti. Sumo Kibničanu Urlia« hvaležnost, udanosl in vse, kar jc, treba' je'postala ta- navada jako priljubljen. ,nu povem, da naj dela od zdaj naprej in sem šel sk^zi vrata.	Blagovolite ali bi bili tako prijazni i
same nagobčnike in naj sc v Rim poda Tako jc končala moja druga pot v mi dovolili, da slavim nekatera vnr, ž njimi, čc ga preje fabrikanti zu ricino> Rim. V tretje gre rado in vem, da inc šanja, ki bodo spravila najvažnejše m vo olj p iz g^le zayist|, ne ubijejo.«	bodo še videli pri vladi; tudi ni gotovo, teze yašc javne in .zasebne preteklosti
Težko spin sti pj-eHl <lo ministru da mi nc bo treba še parkiral menjati javnost?«	I
Mussolinija. SCle, ko fjcin pokazal svojo srajco,'	/_ »O. a največjim veseljem 1 Imam 1
črno srajco, ki jo na italijanskih želez*	IftlViPMl'! ■■ ■	cc*" spomin, upam pa, da vaip bu
nieah vso pot nisem preoblekel, so mc	III	vseeno.. Moj spomin je namreč zelo n
pustili blizu, Čepico scin pu je rporal	1»^ ■	reden — čudovito nercdcn.l Včasih n
kupiti';	Spisal Mark Twain.	ravnost' dirja naprej, včasih P® poli
Ko stopim k njemu; vidim že celo Krepak in priljuden mladenič je bujc štirinajst dni, da nrekorači goto vrsto ljudi, Mussolinija pa samega, ki nu ,noj pDziv sedel Omenil je, da jc v točko. Napravlja mi velike škrbi.« pometa,	zvezi //tIistom »D*evni,Groin« jn pri*»To nič,ne dev da le storite, kar
»Moj Bog,« sem dejal, »ali res ni* pomnil: »Upam, da nimate ničesar protijr<y ,va$i ifco.ci.pabp	' * . ,
mate nobene dekle? V Gorici jih pa temu, čc vas nitervjuvam«.	»To. hočem. Zelo se ;bop potrudil
imaino toliko, da vso noč motijo poli' »Če mc — kaj?« šem vzkliknil	»Prisrčna hvala. Ali ste, pripravlje
cijskc stražnike v njihovi službi.«	»če vas intervjuvani«. '	.začeti?« <
»Tihol« mi je šepnil nekdo. »Nihče »Oooo t- tako! Da, da, kajpak, ka? »Sem.« nc zna tako pometati kot on. Pol Italije kopak! Hm I Da ; scvcdal«	Vprašanje: »Koliko ste stari?«
in šc več 'je že pomcdcl. Mi smo sc ko* Tisto jutro sc nisem počutil-, prav Odgovor: »V juniju bom devet na j maj rešili s tem, da smo oblekli njegovo dobrot Mojc duševne sile šo bile v jako let?«
uniformo. Zdaj smo se jnu prišli po* slabem stanju. Stopil sem k polici, na Vpr.: »Kaj pravite! Smatral su klonit.«	' kateri je ležalo lepo število Jcnjig. Ko vas, od petintrideset .do šestintridestk
»Poklopit?« sem pomislil. »To bi pa sem1 iskal takole kakih šest ali sedem nega. Kje ^ste bili rojeni?« nc bilo .slabo.«	minut neuspešno med njimi, sem bil pri« Odg.: »V Missouri«.
Komaj jc Mussolini odložil metlo, siljen obrniti se na svojega oblsj^pvalc.i . Vpr.: »Kdaj ste začeli . pjsatelj< . mc jc pogledal in — moram reči, — zelo z vprašanjem: »Kako to nišcte?*v	vati?« .' < / . ..	j V.-,
prijeten človek jc to. Čelo nasmehnil sc »Pišem? Kaj vendar?« **Odg.^ »1836«.	; . '
mi jc in mi jc dejal: »Kaj želite?«	»Intcrvjuvam«.	Vpr: »Toda, kako jc to mogoče, č
Jaz pa sem stegnil roko tako kot Če »Sveta pomagavkal! Čcmi^ hočete ste stari zdaj šele devetnajst let?« bi hotel vedeti, ali rosi dež ali ne in sem vendar pisati?« .	Odg.: »Ne vem. Kaj se ne zdi to to
dejal: »Ala*ala*alala!«	»Ne/ne -j- nikakor nc. IViti na?« Ji Vam Čudno?«
Gospodu ministru je bilo to gotovo manj nočem pisati, pogledati le' hočem, ypr . „2arcs se mi zdi Koga sm pov^cč, zakaj smejal se jc, jaz pa še bolj. kaj to mračni«.	.	trate za največjega, čudaka, mislim odn
Zbral sem vse besede , m sem dejal, kot »liml Veste — priznati moram, da ^^ katere^ste pdSulli?« • sem se naučil, držeč figo pod peruti. je čudno _pa saj vam lahko' jaz šam Odg - »Arona Burri«i'
»Gospod minister! Naše ljudstvo povem, kaj to pomeni, če,če —« -	" Vnr.V »Toda Vi .niste 4ogli pozna
je strasansko zadovoljno, da je prišlo do »O, krasno! Jako pnjazno je to od A-rona Burr^ če ste^zdaj stiari šele d. močne vlade. Sploh je vse iz sebe radi vas. ro povsem zadostuje. Iz vsega srca' v'ctnaist let?«	-!
tetja.- Bilo je namreč sito nezakonitega vam bom hvaležen.« .	J, ' T	i ,.
nasilja od strani prejšnjih mogotcev in »In, m, fcr^r, inter —«	»No, če-Vi vcst? bolj ne«
ima, da se bo zdaj vršilo, kar se bo vr* »Vi pišete torej z I?«	Jaz- zakaJ me Potcm vprašujete.-'«
šflo, zakonito. Iz tega razloga izraža svo? »Seveda — naravno!« .......Vpr.: »Nc; nc — bilo je samo d<
jo udanost... in ... in izraža svojo uda; »Aha, zato sem pa tako dolgo is* mnevanje in nič drugega. Kako ste se i nost...«	kali«	seznanili z Aronom BunKjm,?«
Poljubil sem mu roko. On jc bil zelo »Toda, moj ljubi gospod, s čim ste Odg.: »Sltičajno sem bil nckcUi« vesel. Dejal mi jc:	vendar hoteli pisati?«	pega' dne pri rifcgovenr pogrebu in ti
»Uvaževali bomo vašo udanostno »Jaz — jaz — tega sam nc vem, res krat mi jc rekel, da naj nc delam takcU izjavo, ki me je presunila. Opomniti pa nc vem. Pred sabo sem imel leksikon in krika in —«
vas moram že naprej, da bo za vas mo* iskat zadaj — v upanju, da nijdem med ' rrVpr.: »To.dk,'sveta nebesa! Če si UOče le ma'o dobrega narediti, ker ste slikami. Toda leksikon jc zelo stare iz* bili pri njegovem pogrebu, tedaj je ven že zdaj tako strašno zadovoljni.« , daje in....«	dar moral biti mrtev. In č<; jc bil mrttf
kuko ga jc moglo brigati, če ste kričali ili ne?«
Odg.: »Ne vem. Bil jc vedno cu»
lak«.
Vpr.: »Tega vsekakor' ne' morem ,h javit i v našem listu. Vi pravite, da jc •ovoril Z Vami in d tj je bil mrtev?«
Odg.: »Da je bil mrtev, tega nisem rdceL«
Vpr.: »Torej ni bil mrtev?«
Odg.: »Hm, nekateri pravijo, da. Irugi nc.«
Vpr.: »Kqj ste menili Vi?«
Odg.: »O, mene ni stvar nič brigala, ,aj ni bil moj pogreb!«
Vpr.: »In potem — ali ste Vi n akujte, tega ne bova spravija na ms* h). Dovolite mi, da Vas vprašam kaj Intgcga. — Katerega dne ste bili njeni?«
Odg.: »V pondeljek, 31. oktobru.
1 Vpr.: »Kaj?f To je nemogoče! Po« trm bi bili stari stoosemdeset let. ka« ko hočete to pojasniti?«
Odg.: »Kaj še? Niti nc nameravam »oiasniti.«
Vpr.: »Toda poprej sle rekli, da ste itari komaj devetnajst let, /daj sc pa /liajatc za 180dctucgti. To jc vendar vhkanslco Protislovje.«
Odg.: »na! Ali ste opazili? (Si stis-,.tvu roki.) Vedno se mi je to dozdevalo ot protislovje, pa ne vem, nisem se ni-ukor mogel odločiti. Kako hitro ste to a parili!«
Vpr.: »Prisrčna hvala za poklon. le li imeli, oziroma: ali imate kaj bra-»v, .sester?«
Odg.: »Hm!- Ne vem. Jaz jaz al tpislim.vda — ae morem se več spo i\injati.«	,
| Vpr.: »To jc najizrcilncjša izjava, :ar sem jih še kdaj slišal.«
Odg.: »Kako mislite to?«
Vpr.: »Kako mislim? Prosim Vas, /rite sc sem. Koga predstavlja ta sli« a tu na steni? Ali ni to Vaš brat?«
Odg.: »O, da, da, da! Selc zdaj mi e padlo na um. To jc moj brat Viljem, iill smo mu rekli. Ubogi, stari Bili.«
Vpr.: »KAko? Kaj jč mrtev?«
Odg.: »Kakor sc vzame. Domnc-am, da. Gotovega nihče ni mogel reči. til je skrivnosten dogodek.«
Vpr.: »To je žalostno, zelo žalostno. )n je torej izginil?«
Odg.: »Seveda — in sicer na zelo nostaven način — pokopali smo ga.«
•Vpr.: »Pokopali?! Pokopali, ne da )i vedeli, če je mrtev ali ne?«
Odg.: »O ne! Tega ne! Kil je mrtev lovolj.«
Vpr.: »Priznati moram, da tega nc 'ažurnem. Ako ste. ga pokopali in vedeli, la je mrtev. —«
Odg.: »O, ne, ne! Mi smo samo mi* -lili, da je mrtbv.«
Vpr!: »O, Šele zdaj razumem! Prišel !c zopet k sebi!«
Odg.: »Niti na um inu ni padlo.«
Vpr.: »No, kaj takega nisem še cul ' vsejn svojem življenju. Nekdo jc bil mrtev. Nekdo je bil pokopan. Kje je to rrj tičala zitgonctka?«
Odg.: »Ha! Saj to jc ravno! Za to Ure! PosluSajte — bila sva -dvojčka pokojni brat in jaz. Ko je nama bilo še le štirinajst dni, so naju zamenjali no
barvi in eden naju jc utonil. Niso pa vedeli kdo. Nckaleri so menili; da je u> l«»»il Bdi, drugi so pu trdili, du jaz.«
Vpr.: »To je vsekakor čudno. K it j pravite Vi?«
Odg.. »Vedi ga vrag! Tu strašna zu-gonetku jc vrgla senco rta vse moje živaljenje. Toda odkriti vam hočem /i.aj skrivnost, katere nisem sc nikomur o..-kril. Kden najti jc iijicl velik znak, pos... l.en znak mi levi roki, in lo som mi ia.. Tii olrok jc bil, ki je utonil.«
Vpr.: »No, torej. Po vsem tem, kar ste mi povedali, ne vidim, du je nu celi stvari še kuj zagonclncgu.«
Odg.: "Nc? Ali jaz! Nu v.siik način nc morem razumeti, kako za vraga so mogli naši ljudje litko slepo pograbiti napačnega otroku in ga pokopati. Ti »da psi ! Ne "govoriva več o tem; družina bi utegnila slišali in vrag ve, da imuni že brez tega v srcu dovolj trgajočih skrbi«
Vj>r.: »Tako zdi se mi. du iinu za zdaj dovolj snovi in zelo sem vimi hvulc/cn /.u Vaš trmi. Ono poročilo o Aron Burrovem pogrebu bi me pa vsekakor še zunimulo. Ali hi mi hoteli povedali. k utrni posebna okolnosl vas jc pri vcdlu k prepričanju, du jc bil liurr tak čudak?«
Od;;.: »O, bila je malenkost. I/med petdesetih ljudi bi jc ne opazil niti e ilcn. Ko jc bil žalosten govor končan in sc je .sprevod začel pomikuti k pokopališču Burrovo truplo je ležalo lepo v krsti - si je rekel Burr, »in bi nc bilo uupučuo, či* bi tukolc |>osle<lnjič pojile, dal st mulo nu prizor. S temi mislimi ic vslnl in prisede I h koeijužu «
Mjadi gospod je po teh besedah planil kviskli in prestrašen izginil skozi vrata. Nisem ga videl več. Škodu ga je bilo, juko prijeten družabnik jc bil.
Goric«, 15. novembru.
Pri moji vari, ob konca oktobru />.i sneg! Ali mi ne verjamete? V /no/i ču-kovski pameti sc kur meša. Le počaka i-tc, suj Vam povem. Poglejte, zadnjič Vam napišem nu tem mestu pur besed. Resničnih, seveda, zakaj Čuk vedno pi ic resnico. Ko se drugi dan /.budim in pogledam, kuj vidim? Vrh mojega članka je bil kot vrh Triglavu uli vrh Krnu. Moj liog, suj vendar nisem napisal <."/.; nek visok nekaj tisoč metrov. I''.ve moje zemljepisno znanje je šlo po vod/. Če bo šlo tako naprej, ni vrag, saj bo sneg po belil tu članek čisto v dolino, potem »».i piši zase, če hočeš. Cuk pa misli, du ni in zalit, da bi pisal sum o zase.
Zadnjič sem prav težko sfrčul r svet. Hoteli so mi kur perje postrbi, toda teh nu ne dum, du bi potem i/gle dal kot pišče, ko sc ravno Izleže. Ker so
___ : __________ lit
rue pa pustili pa povem, da .se je ta čas tako spremenit o, tla je pol 1 tuli je začelo kljtut sku/tnemu protestu osrednje zve :e italijanskih peric nositi Črne srajce, kur i/, o/iiov ,.u pranje ni,,ogo pomeni.
Ko so /aslsti zasedli vse, kur je kuj ,.i>,iu .nunegu v .,u..i de/.eli, so misutt ne-tKuten ljudje. Ju ne bo več ministrov t.. u,i i/o odslej ti/ko dooro v Italiji, o.t Sfiion ne bomo tioteh umreti. izveden pa smo ,da je za nnuisterskega preds* d-.ii/v« neki Mussoitnl, ki je sedel se nu d\'u druga ministersku stoku hkratu, kur je ijiulem tudi prav p o volji, du bo delal /.u tri, jedel pu samo zji eneifu.
I n minister Je. dejul, du morit biti »• državi mir in red, mtbenegu nasilju veC, edini}, kur smejo ljudem dujati po sili, je "medeiljuu in ker ko vsi ljudje do grlu prenusičem dosedanjih razmer, nuj /u enkrat uporabljajo samo ene \TSte »me-dežijo«, to je ricitutvit olje, da jim i/čisti čreva. 7 o povelje se po celi Italija /irue vestno i/polnjujc.
Dalje je dejul Mussolini, da želi mir s sosetli, kar so sosedje tudi rutti verjeti; /nt itrugi strani je tinti dejul, i la je veren «I o ve k, m du dokaže svoj it vernost, je pogtiul vse ministre s kraljem i 'red k mu.,i, vsled Cesar je jrumu/onsku lo/u \ Itubji dodata k svojim trem /tikam še eno in sicer nu svoj lastni je/ik, du /i je kur govor /uprlo. /Idom pa se te riu'i lega skrivil nos tukit, du imajo /diif />'> len krog mesto polkroga. ,. 3
Med tem ko so se take stvari godile v Italiji niso prišle druge države nu vrsto, du hi kuj uprizorile. Sumit Turki so nupisuli svojemu sultunu Mohamedu polni list in so g u spodobno u/tokojili /. njego\'im haremom vred. Vzrok: javno jtohujšunje.
Čuk na paTcl.
Strah.
Bilo jc leta 1870, ko železnica ry bil« sc tako /nana med ljudstvom,, kot tla* nes; tedaj stoji nekega dne preprost kmet, ki se nikdar ni videl vlaka, med hudim deževjem poti razpetim dežni* kom poleg železniškega lira. Z groznim strincrijein gleda hlapon, ki se urno bli = ža od daleč in sopihn, kakor splašen konj.
Kden navzočih zapazi kmetovo za* drego in začudenje. Prihiti k njemu in v vsej naglici zavpije nad njim: »Za Bo= ga, prijatelj, brž, brž Zaprite dežnik, da se hlapon nc ustraši!«
Kmetic stopi ves osupnjen na stran, takoj stisne dežnik pod pazduho in pla* ho gleda začudno prikazen, ki hrešči mimo njega.
Vzgoja princa.
Vzgojitelj mlademu princu: »Viso« kosi me očarujc po svoji modrosti in skromnosti, ko se zadovolji samo s štirimi tleli sveta; toda prosim Vašo viso« kost, naj dovoli še obstanek petega delu poleg štirih že dovoljenih.«
Vzgojitelj navadnemu učencu: »Tepec! Sitimi štiri dele sveta imamo? Kaj si petega požrl, idijot?U
Iv
Ne berem „Čuka na pal ci'
Čez dan.
•Gospod 1'ikfak, kupite čuku!-»Kaj misliš, da Nem potepuh? Z njim jaz ne oskrunim hi.še, teh bedarij sem sil do lihi«
Cule predava.
Po noči.
Ko ležem j A z, vzamem ruje katero zmed koristnih del, <in razvedrim duhfi si malo, koristi njene scin vesel.
DRAGI POSLUSALCI!
v Zadnjič, sem govoril o ženskih kri? lih. Danes naj ste dotaknem drugegu važ nega predmeta, ki je tudi z žensko v ne= posredni zvezi in ki ravno tako vzne* inirja javnost — namreč ženskih pokrival. »Naj se dotaknem,« pravim. V res« niči sc nc bom dotaknil, niti z jezikom ne, to se samo tako feče. Govoril bom o ' stvari.
V kolikor jc meni in ostalim zoodo* vinarjem sveta znano, ženske v pradav« nini niso pokrivale svojih glav niti s fi* govim perjem nc. Tedaj so bile namreč še tako odkritosrčne in poštene, da se niso sramovale odkrito priznati, da imaš jo dolge lase. in kratko pamet, ako tudi ne moremo natančno ugotoviti, kdaj jc .nastal znani, pravkar omenjeni izrek, ki ga hočejo ženske na vsak način vdušiti z navado, da si zakrivajo glavo z razni? mi pokrivali.
Vendar nc moremo trditi naravnost, da so bile ženske tudi v starih časih popolnoma gologlavc, ker so jim pokri» vali glavo dolgi lasje- Pa pustimo dlako« crpst'">, da ne ostanemo dlako — cepci
in ugotovimo raje, kdaj in kakšna po* kri vala so začele nositi ženske.
Jaz sein mnenja in mislim, da mi boste tudi vi pritrdili, da jc nastalo žen« sko pokrivalo Čisto slučajno in vsled praktičnosti. Sc dandanes vidimo kme« tiče tu pa tam, ki kadar gre dež, dvignejo gornje krilo čez glavo, da sc na ta način zavarujejo pred deževnimi kapljami. Ko so prve Evine hčere uporabljale to sred* stvo mesto dežnika, so prišle na to, da se da napraviti tako ogrinjalo za stalno, da lahko ostane krilo na svojem mestu in ta ogrinjala so potem imenovale rute.
Čisto jasno je, da so imele tc rute spočetka samo praktičen pomen, ki so bile večje ali tudi manjše, a so sc pola« goma spremenile tudi v okras za glavo, izdelovali so jih z raznimi rožami, celo svilene. Tedaj so lasje izgubili svoj pravi pomen kot okras in pokrivalo glave.
Nič ni trajnega na svetu. Tudi rute so izginile. Počasi so dežniki izpodrinili njih praktičnost. Ker ženska sama hre« peni po modernem in pred vsem po moš kem, se nikakor nc smemo čuditi, da so sc naenkrat pokazali klobuki v modi in siccr sprva tako majhni klobuki, da so jedva pokrili del las in glave, katere so morale radi tega pripenjati z iglami na lase, da niso izginili v vetru. Ti klobuki pa so sc spasoma večali in zadobili tu -a tam tako obsežnost in tako široke kraj« ce, da so ženske popolnoma izginile pod njimi. Ker so pa ženske ptičice, ki se rade lepotičijo (od tod »lep ptič«) s tujim perjem, sc nc smemo čuditi, čo smo videli tckoin časa na ženskih klo« bukih prava ptičja pokopališča ali bolje rečeno cele pernice najbolj pisanega perja. Nekateri ptiči se imajo zahvaliti, da je izginilo njih pleme, ravno ženski; drugi pa so zopet zadobili vrednost rav* no vsled ženske nečimurnosti.
Človek bi bil mislil, da bodo ženska
ostale pri klobukih^ Pa ni res. Morda bile, če bi nc živeli nit tem planetu i, zanikarni, malovredni ljudje, ki ji,„ vimo: pesniki. j	1
Ti ljudje <t|t> opevali žc,h lasč kot posebno vredno predivo, drai cenejše kot volno angor.ških koz, ki' mreži srce vsakegi neumnega moške da divja brez mifu po solkanski Ct in toži luni svftjc Omrežene težave k gre ženskam nekoliko trda kar sc ti moških, niso prezrle tega dejstvu in takoj zagnale v stVfln rute, šerpc in L bukc ter rastavilc mreže svojih lu.s sodi, na cesti in v cerkvi.
Jaz sc ne bon| postavljal niti za nošo uiti proti nji.' Rečem samo to, da zelo slabo razumele pefsnike, ki so si« res opevali ženske'lasč, a za sručju »»iii da, ki jih vidimo pa glavah raznih , spodičen pa nimajo nikakega zinii rl udi sc čudim raznim prepovedim ^1» tc noše, ki po večini slučajev ni pop noma nič zapeljiva, ampak vzbuja gnj Seveda tega pa neJ uvidijo ženske, iinajo kljub zmedenim lasem kratki, mri — uvidi pa to ______j Cuk na paTu
KOLIKO JE BOGOV?
Ko je bila v u^ki 'vaisi Urina. ivi*a Šloot biriiiaaica:
»Povej mi, Ikkdioo Bokov imamo Birmancc: »Mm. prej, dokler nismo pok reli, smo imeli tri, sedaj i>a nimamo i bcftiega.« •
ZADNJA URA.
Rovcž bogatinu. »Pai kaj boš M z dcuanjcm na zadnjo uno?« Bogati »Kupil si l>om še ono novo«. Revež: »I vendar ena bo le zadnja, če jih kur«S n gari še stoj« »Jaz sc pa veselim zadi) ker prej sploh še nolrcne nisem imel«.
BOLJ JE VAJEN.
Na obisk jc prišel revež k bogaiir Ta ga pelje k sosedu in ga frilaziio pu tam. Ko sc sosed, sam ubožec, čudi, to pometal, pravi bogatin: »Ti si bcNj ivaji obiskov«.
Z GLAVO V ZID.
Ribničan si da zidati bajto. Zidarji ne napravijo, bogsigavcdi zalcati. nobcnct okna. Ribničan vpraša začuden: Kako j to, da ni nikjer okna. V tem hipu, ga pti me eden zidarjev, pelje ga (k zidu Iu ; močjo loputnc Ribničanu glavo ob mil i ga vpraša, kx> ®e mašo zave, če mu jc a daj znano, kje da je okrio? »O da.« pra Ribničan, »zdej pa žie vaim zati. prou d« bru se mi jc posvejtilu«. POKLON.
»Klanjam se, milostiva! Vas -a žc- ctj lo večnost nisem videl.«
»In vendar ste me takoj spoznali «
»Da, vidite, tako lepega, starega o obrazka sc ne pozabi tako naglo.«
Pravijo, da je pervsko društvo »Veo ček« v Dutovijali zbokfo na jetiki: kc neozdravljivo so takoj izročili predseduj šttvo nekemu mizarju, ki »mrtvaške irt ge« dela, da isto bolj po ceni na oni svd sprava.
Pravijo, da jo Vipava poplajvila tre in da je kljub vSem nerviJrtam še ostala Ci tal rac«.
Kdor hoče mlad biti, naj se gre semkaj učiti!
V čudovitem času živimo. Svclovna \ojska šc ni nehala. Sultani in kralji Vsa!: .lan letijo s trotiov, a se še nohedcu pes ne zmeni zato. Cele države menjajo .rajcc kot na povelje. V naši domovini e množijo sami užaljeni ljudje, da km •u Slovenei Slovenca vsletl samih solz • n resnega obraza ne bo videl. Poleg vse-•a tega pa-napreduje tudi znanstvo. N-: mislimo pri tem samo na raziskovanj kakšni vplivi so delovali na uiuctnišk.i lela Starovaškega, am»ak preti vsem na udovito i/najdbo profesorja \Voronpfa vsaj Čuk misli tako ki [D v Stanu pomladiti starega človeka, ki hodi oh p» lici, da skače kot mlad deček in lazi /..i deklicami.
kot čujemo. je imenovani profe or ct-ti kratkim pomladil nekega <>0 letnega t.oci s takim uspehom, da ni mogel več n>taviti učinka. Starec je postal mlado uit*, deček, nazadnje dete in končno tako . vno bitje, da so ga morali shranili v piritu.
kot poročajo listi, je prišel na idejo •om^jenja tudi bivši nemški cesar 'jem, ki se je pravkar znova oženil. SI-"« aj gotovo ira je to dejstvo zapclja'o cljo, da bi bil h olj mlad in se ie pod I profesorju na milost in nemilost. Se« \ida njegova soproga temu tudi' ni nasprotovala.
kaj pa se je z&odilo? Cesar Viljem je baje tako pomladil, da so ga morali p iložiti v zibko in je saino kravje ml j» k - Njegova mlado poročena žena je \ led tega iz same žalosti zbolela. Na-:if sto. da bi imela moža, mora ">a biti / \ l>> stunjo.
Čuk na palci ne jamči za popolno nsničnost teh vesti, a spričo čudnih si vari, ki se godijo v Gorici, je to čist.) \ rojetno.
DENAR. Neki dijak je bil po noči z i' potoni zim jen iz spanja. Zapazil je vlomilca, ki jc z grozečo kretnjo in /. naglim Klasom šepetal:
-Bodite tiho uiti Klasu jaz iš »i.ii denar!«
»Potem prižjrite luč.« je odgovoril ■li|.ik naglo. »Čc iščete denar. Ihhii poina »m i še jaz.«
Dve oslici in pes.
Mali je poslala s kmetov svojo hčer« ko služil v mesto. Pri slovesu ji je trdo /ahičilu v ^lavo, da mora pri gospodi vedno rabiti pridevnik milostliva ali milo« slivi Hčerka si je lo oslarijo dobro zh-pomnila in jo (odi gladko izvajala N<-kot1 sta se gospodinja m služkinja peljali na /let z vlakom, lei imeli s sclmj tudi malega psa. ko je gospa v vozu malce zadremala, je pes poncčcthl svileno kri-lo gospe, na katerem je ždcl Služkinja je vzudila svojo gospo rekoč:
»Milostliva. vuš milosllivi |»es jc na vašo niiloslhvo krilo en milostliei d. . napravil«
O.vern i/r delu
Preti tremi ledni sem se mudil v Nemški Austrlji. Nekega večera .sem slučajno zašel na delavski shod Proli koncu je govornik ves v mivdušeiijn vsklikuil. Delavci, dovolj je lipljenja! Dan ima 2-1 ur, a mi nimamo času iti 11 /a lasten ptič i tek. Vsak poŠJten človek naj H ur jirchijc pri svoji tlružiiu, osem ur za izobrazbo, osem ur v zdravstvene m higijenične svrhe in osem ur dela je dovolj«. Neki zborovaler ga |irekmt*.
»A to je skupaj .12 ur« (.'ovornik »Tedaj osem delavnih ur odpade!«
S! uri čil si.
ko so kranjske lanle še lovili v vojake. ki so služili cesarja celo |io 20 let. je prišel nekoč cesar sum nadziral koiii-pumje ker je pa govoril le nemško, kar vojaki niso razumeli, in ker so se časi. piki ha'i. ila l i ktlo ne odgtivoril kake ncuinnosli. ako hi cesar katerega izmeti njih kaj vprašal, jih )c moral »kaprol« za silo naučiti nemške odgovore. Ako te cesar vpraša, koliko si star, odgovori: 18 Jahrc (IH let), ako vpraša koliko časa služiš, reci: 2 Jahrc (tlve leti), ako pa vpraša, čc ti oče in mati še živilu, reči: beitle zwci (obatlva).
No, cesar je res vprašal prvega, ki mu je prišel pod roko, toda ravno nasprotno, kakor so bili naučeni.
(lesar: koliko časa žc služiš pri vojakih?
Vojak: 1H let! ('esar: Ja. koliko si pa potern takim že star?
Vojak: 2 leti! (.'esar: Sedaj pa ne vem, si li li osel ali jaz?
Vojak : Obadva!
ANATOM
7.upnik: »Moj ljubi Miha. li piješ toliko žganja, da si boš svoje zdravje po pnhioma [»okvaril.«
Mihu: »Ravno nasprotno, gosimd župnik. Meni je žganje za zdravje!« '/.upnik: »Kako to?-Mihu: »Ker so moja pljuča karr.il!« '/.upnik: »Kavno radi lega ne hi smel l>iti žganja.«
Miha: »Oprostite prečastni Vi lega ne razumete. Poj te enkrat v aualomičiii muzej, kjer hranijo pljuča v špiritu, da se ne pokvarijo. Kadi tega tudi ja/. pi jem.«
DanuAnii berači. fulen izmed današnjih modernih beračev je prosil i>o vaseh, ler s kislim obrazom pri|n>vedoval, da mu je hiša pogorela in vse kar se je v nji nahajalo. Nek neveren Tomaž ga je vprašal: »Imate li kako spričevalo ali polidilo, da vam je vse Izgorelo?.
Ilcrač iiiumculaluo v /.adregi se po piaska /.a ušesi, poleni pa odgovori popolnoma mirno in |H>iiižuo:
• Imel sem svedočbo te visle, imel sem jo gotovo in ludi jiodpisauo pri notarju Toda kaj hočete; ko vas ncsieča /a slednje! Tudi svetltH':ba je zgoiela / vsem drugim.
KAKO?
Rus imenuje svojo dr uiovuio svil o. Iranco/ svojo d c p o, Anglc> svojo sta i o. Nemec svojo d o b i o. Čeh tsvmjo m i I ti Kafko maj Jo amcinile v vetlaujlh časih pa Slovenec?!
Ris i/j ui res*
Popravek. IVijeli te umr.iiu. /lohui Čuk. ncktdiko za tvtija tlolga ušesa In /elilevaiu po § 1.1. diskovnega ireda. da ol> laviš v piihotlnji številki /vidnimi čuk.um sledeči iHipravek •
NI res. tla sem K okl. V>2>. v ik.Uabu/. uit i v stoji in Mižcah lazhil hii('lko vina in si poiczal utMs.
ni res. tla je t»> grozovito fikodov.ilo uuiji lepoti.
Kes pa je, tla sem se samo malo opia skal ia> iiosii in
res jc, tla to inav mič ne 4koduic moji lepoti. Nekdo v kailahumici.
siaka hi:ni:čanska.
Pri Slohlcukii je bil semenj. Nuna (t j. starejša ženska) je izstopila iz trgovine iu si je |M>lem kupila za palanko žgn-uia. iu je setlla za cerkvijo na Ila. mučila kruliac v žganje in jedla kiuliac. Ko je zapazila, da je kruliac žganje iiopil jc rekla dobra nuna: Kruliac. kruliac, h si (topil moje žganje, zdaj ga še jaz popijcin za nalarko. Kečeno. storjeno, Zgodilo pa se je |x)tem nekaj čudnega. Stolilenk je začel kakor neumen plesati okoli prestrašene naše Hcncčaiike Andronicus.
TISKARSKI ŠKRAT.
Neki lokalni list jc |>omčal v svoji dnevni kroniki o jiatlcu nekega delavca. Se po korektorju pa je slavec uajbi/e zmešal nekaj vrst tiskanih z -liiiotipe- i/ drugih kolon iu povzroči), tako, da se je novica gktsila sledeče:
»Sinoči okoli Itt. tire je padel zidar (i. H. z lestve vsletl sol ličnice, ter si ob padcu zlomil nogo. Takoj so prilekli na pomoč drugi delavci
nakar so fašisti zažgali delavsko lekarna Ootliua. vogal ul. Rivo prc|H-ljali v bolnišnico kr. Ilcl. Zdravnik uiiu prcdsetl. Pacta bo šel na dopusl z dvema straž, v zapor ul. Coronco koušlalira. da Ih» (ireležal dva meseca vsletl hude poškodbe ob padcu v
zbornico in vse. bližnje pn.lel krožke jamo med kamenje ki je prou/iouilo Ogenj iu nemil razširjali sc po vsrj lM)lezni na črevali iu želodcu

Po sili umirovljeni vladarji pišejo prošnjo za podporo brezposelnim.
Vsako leto nove krone bridka usoda doleti, vedno nove carske trone vreči treba med smeti.
Le pustimo tiste uboge, ki ne bo jih več nazaj, naj bo Karol, kterikoli, ali sam car Nikolaj.
Toda še je družbe zbrane, ki dobila jc »penzjon«, družbe nekdaj slavnoznanc, k'jc 'pustila žezlo,. tron.
Jc med njimi »cesar« Viljem, pustil rasti jc brado, iirčd par tedni novi ženki v zakon jc podal roko.
Potlej še je »kralj« iz Grške, se mu nravi Konšfantin. Turek malo je potrešel pa/je zletel raz višin. _
Tudi sultan šel je k vragu, spravil ga je Kcmal paša, ki dandanes* gospodari in se Turkom prav obnaša.
v Še bi .'»eno« omenili, •a^sc.malo Čuk boji, , še bi kteri se razgreval, spuščal solzo iz oči.
Saj vsi veste to postavo: »Kdor nc dela, naj nc je!« Vajeni sO bili jela, delo jim od rok ne gre.
Česa se bo zduj na starost Konstantin naš oprijel, nc ni znano, Hijado morda novo bo -—zapah
In ne vemo, čc bo sr.ltnn lotil dru"ih se stvari, harem čuval bo, tla ženske, si nc izpraskajo oči.
Čujku jc lc eno znano: »V času vojnih odškodnin,. piše ccsar Viljem pismo, narekuje Konštaiitm:
»Ml brezposelni možici smo bili kralji svoje dni, prosimo podpore nagle, kdo ve," kaj vas doleti!
Dajte naglo nam podpore, nam prav silno se mudi, čc ne usliširc te prošnje, v Čuka pridete prav vsi!«
Sultan Melimcd je pokimal: Lc pristavi, Viljem, to: Da pri bradi Mohameda, ta grožnja se zgodila bo.«
Mohamed ne bo na l£ži, da prisega kaj velja, . šte žc danes prišli v Čuka, a nihče družbi naj ne d£
naši niti pol oreha, naj tudi »krona« šc uci, ko ga ljudska volja vrže, le lasten znoj mi j ga rec!i!
Res, da Viljem drva žaga, malo še se ženi vmes, a to stroškov nfc pokriva in potreb vs'eh 'čez in čez.
Novoporočenca Drhtelica sta se peljala iz Trsta v Pulj ob dokaj slabem vremenu »Josip, smo pa sigurni, ni nobene nevarnosti,« vpraša soproga oplaŠena. »Bodi brez skrbi golobica moja, govoril sem s Kapitanom. On še nI nikdar Ivtonil, a vozi /c nad trideset let na tej prosi.«
ZDRAVILO PREKAŠA ZDRAVNIKA
Bolniku, ki ie trpel na hrbtnem trganju, je nakazal zdravnik neko pitno teko-6"no ter mu velel vrniti se čez osem dni. Po tem terminu se bolnik-predstavi.
»Kako Vam gre?«
»Sem ozUiiivil popolnoma.'«
»In ste šc ravnali po mojem ukazih
»Gotovo! Najriočil ^ein cunjo v medicino ter z njo drgnil hrbet.« ;
»Kaj zlomka,« vskUkne začeiden na« vede.	.
»Zdravilo učihkhjc tudi zunanje; nikdar bi si tega ne mislil!«
V BOLNIŠNICI.
Zdravnik: »Čutim se snJČhcfc*,-cenjc na gospa, da Vam zamoreji Vaš soprog gotovo okreva Gospa: »Oh, uboga sir sedaj storim?«
Zdravnik: »Kako, gos zadovoljni, da Vam soprog
Gospa: (jokaje) »Da, L... la... toda prod par dnevi sto mi zatrdili, da ne bo prebil, vpč H dni, linjaz sem pro dala vso njegovo qWcko.« \
NA ŽELEZNISKJ POSTAJI.A
i zagotoviti, da
i* '
)ta jaz! Kaj naj
i >a? Mar niste
ozdravi?« :>em zelo vese-
Mesar Jc imel prevzeti dva vola, Jji pa šc nista dospela vzllc oi>vestilu, Nii v^liK:. kani bi sc obrnil, Jc pristopil k prvemu o-kciicii, ki ga je ugledal ter vteknil svojo glavo skozi in vprašal; »Oprostite ali Je to Živinski urad?«	. i
V URADU NAČELNIKA.
»Pokličite mi protokolista Tolosa.« »Gospod komondator, jprotoklist Je ho lan na vnetju možgan.«
»Grda liolczeii! Ali sc
postane tepec. Tudi jaz sc n Jo Imel.«
umrje ali pa
• PT<IČA IN NJEGOVA RESNICA.
Sodnik jp hotel vedetf starost neke priče. Mož se je (»opraskal za nšesi in odgovoril:	j
»Pfctcčcnl teden sem| praznoval dva najstlkrat inoj rojstni dan.r
»Kaj! Y1 hočete barVati celo sodpijo. da Imatfc'1 samo dvanajst Jčt, medtem ko šem prepričan, da jih imate štirikrat toff-ko.«	. ;
E. e, raviio štirikrat tojiko, čisto prav »In imate pogum v obraz lagali pod prisegp. da ste prcteČeni teden praznovali dvanajstkrat Vaš rojstni dan!«
»Jc čista resnica, goSpod predsednik. Jaz sem rojen 29. februarja In moj rojstni dan pride ^amo enkrat na vsake štiri ta.«—-	-k
SIGURNO JAMSTVO.
Kaj Je novel«?
Pravijo, ti« .si goriške »f raj le« saino mlo osvajajo karubinerje, da bi bile i.irovane v slučaju tatvine.
Pravijo, da je prišel neki mladi. na» i K budni poet v Tolmin samo radi tega, I a bi .videl rožice tolm. učiteljišča, Del« sivo kaže, da so mu ugajale, ker jc ostal i i lc tri dni tukaj.
Pravijo, da "je ob priliki neke oblet« met neki oficir iz lolin. vojašnice tako navdušeno govoril, da jc koncem kon-;rv vsemu občinstvu s tirolskimi in slo-renskimi rekruti vred zmanjkalo glasu, ko jc bilo treba kričati »evviva«.
Pravijo v neki občini, da bodo dali iz tehtnih vzrokov blato po malib in vclikili solili ua dražbo, ali pa se zamenja za 'i.iuiovz. iulcicscntjc si to čudo la.iko o-;lcdajo ix> večdnevnem dežju seveda na ieu mesta.
Pravi\o, da ni srečnejše občine kot hovec, kjer nimajo nobenega reveža. I »a jim sirotišnica nc stoji prazna, so jo ifali v najem gospodom!
Pravijo, da nikjer ni tako dobro pla-i.mih občinskih pometačev kot v Hovcu, Ikjcr dobi vsak mesečno šestdeset lir!
Pravijo, da so se Bovčani pritožili, ker so na gostilnah in trgovinah samo italijanski napisi! Prišla je komisija, ki jc odredila, da morajo hiti napisi v dveh jezikih in sicer prvo slovenski in potem italijanski. če naj pridenejo še laškega in kitajskega. se še niso mogli odločiti.
Pravijo, da se uan>čil; Kobaridci £>e-tneljcc, da jim jiridejo cerkev raztegniti, kn je iHistala tako majhna, da mora oh nedeljah In praznikih skoraj tretjina ljudi /.uiiaj stati.
Pravijo, da je ing. lihlir električno luč v Kobaridu iz lega razloga za 20 odstotkov podražil, ker se boji, da mu bodo \ kratkem rudeči nosovi pri razsvetljavi Konkurenco delali in da jo odšel, ker se je li.il. da nc dobi rieinovo olje iJIti.
Pravijo, da nameravajo slavni Tolminski tarokisti Otvofiti poiločni tečaj, kjer v Ik) poučevalo, kako se napove trula brez >kiya in cUtimo brez pagata.
Pravijo, da neka Tolminska zadruga prav pridno zida liiše |M> novi metodi v Slareni selil. Pojasnila glede nove metode, se dobi jiri »Klubu starih Ceč v Starem selu«.
Pravijo, da imajo ua l.ivku 15 občinskih slarešin, ki so že v prvem letu vladanja napravili 7(MH) I.. »dobička« občini. Ko bodo prihodnje volitve, bomo volili Še 15 novih, to je starešin, da pride oliČina brez škode občiuarjev do velikega kapitala. Čuk ua palci jim Im> slavo pet.
Pravijo, da so v Lokvi na Krasu podružnico riciuovega olja utopili, ker so je mulic in zajci popili.
Pravi/o. da je veliko pomanjkanje fantov v Lokvi. Zato prirejajo dckleia ples; |m> Božiču se odpravijo sunhil na Br kine.
Pravijo, da bodo moiah kmalu idiij ski sediuošolci v »žehtuico« ladi pom.iiii-kauja prostora.
Pravijo, da se sedmošolski atlet »Ma cistč« pridno jMcmira, ker misli v ki al kern očarali občlirlvo s svojo umetnostjo. Za čisti dobiček ikišIJc tov Moril/a v Bet lin. da iiiii nakupi ovialuikov Al. 4H. ker lakih ne najde v celi »ožiiljem heiačlji«
Pravijo, da je Bi cz niča nov naslednik priletel v nr/.prodajaluko časopisov v I , ter /.ahtcvul »Saxa na palci-. Ko je u!v ua palci« to zvedel, se je sam podal s I. vlakom tja, da ugolovi resnico. _
Pravijo v Kobaridu, da je Nero, ličji lovec, dau prej pred velikim l< vrni li v*ke ga kluba »Prgpomagaj« opozoril vse drežniŠkc zajce, da naj bodo mirni in brc/ skrbi, ker jim ne preti nikaka nevarnost.
Pravijo v Kobaridu, da biklo namesto »Nar<;dnega doma« zidali fabriko za »rieinovo olje«.
Pravijo, da namerava bistriški hotelir poslati svoj dvojezični irapis v preizkušnjo v Rim, če odgovarja vsem dragim dvojezičnim napisom v II. Bistrici.
Pravijo, da se pritožnje mednarodni »Kadorna« črez bistriške moČnatc izdelke in pravi, da jc »kalabreŠka pasja šnta« mnogo bolja za njegov g!olx>ki želodec. Zato namerava neka laška tvrdka zgraditi novo tovarno za testenine v »Kadorno-vem okraju«, ki bodo l>olj prijale njegovemu želodcu.
Pruyijo, da nameravajo ol)činski možje na Trnovem na Notranjskem ustanoviti društvo »Kozorejjcc«. ki bi imel nalogo nositi težko-idoče ljudi v cerkev k sv. Petru. S tem bi se prihranili stroški za popravo ceste do cerkve. Ker pa so se uprli nekateri »kozli« temu načrtu, da ne nameravajo nositi bremena, ni pričakovati rešitve pred novim letom.
Pravijo, da vrtojbetisko ti niši vo »Ženska moda« uprizori v nedeljo veselico. Igrali bodo »Norca, ki miga z ušesi«.
Pravijo, da si je urednica »Jadranke« v zadnji številki spisala cel koš uavdušu-jočih pisem i/, niznih si rani dežele. Čuk tega uc verjame."
Pravijd' da rabijo idrijski fautje-voja-ki številke »Čuka« za podlago čelad, ker bi jim sicer tedlh pregloboko na ušesa.
Pravijo, du so v Dekanih zvrgli vse pevke, ki niso plesalke In ki se ne purfumira jo. Bajč radi. lega, ker nameravajo peli odslej same poskočne in dišeče |>esiiiice.
Pravijo, da je dornberško slarejšin-slvo v svoji zadnji seji sklenilo, da bo v zvonovih kisalo občinsko rejiO
Pravijo, da so v Zatoliuinu i>ostaJa dekleta, katerih fantje »nosijo suknjo belo«, tako ošabue,: da nikogar ne pogledajo. Ustanovile so društvo »Prevzetnost«.
Pravijo, da namerava livško olepševalno drctštvo prirediti razstavo najlepših ženskih kril. Prednost imajo ona krila, ki so odrezana 22'/u cm nad kolenom.
/ luvijo, dn'jc ift|ukar$ko društvo v Kobaiidu Žc po Iteh dneh »fa tiralo«, ker •ie iolik>» mleka ni Inlelo, da bi bil kotel uiiia/.aii. Čuk na palci pa tega i-o verjame.
Pravijo, da je volik del Idrijca nov 1. nov. /.večer razsvetlilo v ta namen, da bi vladni Simelj hitreje vozil vpokojenceiri priboljšek, faraiiom zvonove, brezjiosel-niiii delo, onim ki mažejo-slovenske napise pa razsvetljenje razuma.
Pravijo, da je rudniški predstojnik g*, kavalir za razsvetljavo oken den 4. t. in. zvečer kupil pri tvrdki 1'. S. 1() paketov sveč. Za razsvetljavo oken ruduiŠkiii delavcev je pa g. S. blagovoljno naklonil sveče na račun rudnika.
Pravijo, da bo j>r1 prihodnjem roditeljskem sestanku na idrijski ljudski Šoli predaval g. učitelj J. o novem j)aragrafri Šolskega zakona, ki določa, da v ImkIočc ne sinejo več stariši svojih otrok tepsti, temveč je ta oblast podeljena izključno njemu.
Pravijo. da so v Šlandrežu' naročili veliko večje zvone, kot bi morali v resnici hiti. (irc sc sedaj za rešitev, atit-aut. Ali se |KxJcrc babilonski stolp in Še žida bolj širokega ali da naroČijo liolj,majhne zvonove. Stvar bodo najhržc rešili fašisti. V najskrajnejšem slučaju pokličejo »Čuka na palci«, da reši krizo.
Pravijo, da delitev dobička Standrškc aprovizacije sc zgodi ua večer Sv. Miklavža, ob 25. uri pred cerkvijo. Vsak bivši starešina naj prinese s sel>oj vrečo, precej veliko in trpežno kajti dobiček je v samem srebru. Za pravično delitev Se pozove najhržc »Čuka ua palci«. Da se delitev izvrši bolj hitro, naj eden starejši?! prinese s seboj žitno lopato (»paleto«).
Pravijo, da Pcpičku iz Verzotendorfa javlja, da ie defiliral pred Mf.isollnijefti. Čargo ju brzojavil brezžično, da vlada v
Rimu popoln mir. Brzojavka se je vjela na strelovodu kavarno »Adriatico«. Ker je redek slučaj, da sc brzojavka vjame na strelovodu, 1k> v nedeljo po polnoči Koze t a razložil zanimivost tega čudeža — baje bo ob tej priliki tudi povedal,- da je on že vjel brzojavko na »Jombreni« cb največjem dežju.
Pravijo, da je Markotov Pepe v Postojni dobil od Cavallija 13 debelih krompirjev kot ivoslovilili dar.
Pravijo, da je čez cesto pri Pater-nostu v Postojni zapisano ' »Cavallo al' passo«, fašisti pa so dal! Cavalliju »dlrtn-tissimo«. na raz|M>lago.
Pravilo, da ima št. Peter "na Pivki enega milijonarja manj, zato da je dobil Maribor v Jugoslaviji encija več: kakor ui §1. Peter žiijlui prav ril& izgubil, lako ue lH)de Maribor ž njim prjv nič pridobil. Za narodne svrlic ln'«a reveže lina namreč modrasa v žepu.
V ,
-Pravijo, namreč Ppstonjci, da se je Cavalli zelo i>oboljšal, da je skoraj 'škoda, da so ipu fašisti . dali »passaporto«. To pravijo, tisti,<ki ,so-ž'njim'čaj pili.
Pravijo, da so edini Solkanski komai-nisti še učlanjeni v njih centrali v Rimu; pravijo pa, da je Torij za to, da se pristop k centrali od. fašistov, a Pcpo, pa proti temni.Prav? .j;''."-.
Pravijo, da sc je Matija oženil z .Pepo, zakar ni rabil nobenih botrov; imata jih sama dovolj; danes bi jih bilo. v/.c skoraj 12, da je to res, lahko vprašate sfiVre sol-.kahske strice, ko cedijo silne za takimi ohcetafni. Čuk jc zadnjič starim fantpin obljubil, da sc bodo za-pust vsi. oženili.
■ Pravijo, da so sc .solkanski oštlrjiza-rekli, da bodo držali od danes naprej .samo briška vina. Kakor, je videti, bode Fo-gar nkrnil gledati skozi pjretc. • ;/ Pravijo, da.imajo v Solkanu nov urad, kjer kš plajša ,50 1ir, da jnii preskrbe. pupo za ženitev. Natančneja pojasnila daje Romano. .
Pravijo, da išče »Goriška mladina« delavcc, a le pridne in vestne za v kavarno »Adriatico«, kjer misli spopolniti bri-školo in trčšetc. Ako sc jih javi zadosti, misli (udi trentaiin <ipcl|ati. Za brezposelne lepa pri lik a. Informacije pri Pepisu.
Pravijo, da je prišel sledeči odgovor na »Šenjor že benjii kuel bohon«: i*ohon<
Bolion...... Bohon bo šou bohon, ma Čuk
bo špu hodi&i v r... Palent bi jdu, palent, ma bohoti porivau pa nc. — Julet jn Jurev. ,/f(.$rgyfjq,,da jc neki strojevodja v Brl-n^-rna parni žagi, tako zaljubljen y Ijsi »Čuk rta palci«, da kakor hitro ga dobi,si natakrK^OČali in sc zagleda v njega, da mu
ogenj v peči ugasne. — Za (o rej posnemajte! In naročite s! vsi ta kratkočasili list, toda ne pozabite popravljati v i>eči.
Pravijo, da jc na Ooriškem na prodaj več sto barak, z .več milijon! glav živine vred. .
Pravijo, da sc jc vršil preteklo nedeljo na Prcscrjih v R. ol>črii zbor gasilnt-ga društva »Literček in pol«. Bil je sijaj-no ojbiskan. Ljudje so vzt/ajali do čez polnoči. Nekdo jc priporočal treznost, kar jc vzbudilo obči ropot iu protestiranje. Govornik jc nrcd svojim govorom ..pozabil, kje so vrata. Zato so mu pomagali skozi okno.'
Pravilo, da sc risbe tolminskih tičlte-IjjšČnikov dujo sijajno.upojrabjati kot no« les za redove. Pa naj reče kdo, da niso gg. profesorji praktični?
Pravilo, da jc'Iznašel neki profesor v jslem učiteljišču fenomenalno metodo za |M)UČevanJe prlrodopisa. Predno razlaga, recimo o teličku, vpraša svoje gojence: »Kal pa mislite vi o tem?« ftajese gojen-cl teplo potegujejo, da sc niti prisodi Nor ulova nagrada.
. pravijo, da so poslali iz Drežnlce čevljarja v Ameriko, da.se, Informira o modi, §iylljq pa pošljejo v Pariz.
Pravijo, da so zldiTrj! v DreŽnici usta-novili pivsko iu pevsko driištvo. Vaje še vršijo redno!
Pravijo, ,da pogleda »Čuk« v. prihod-njc ludi na Koseč in bo povedal kaj pravijo tam! • >
• ; Pf-avjjo, d£ se obč. pisarna y lljfcž-iijpi prosti; ,'Nfi njeno jucsto pride >kfadl-. šČc sardel<)iK)v m makaronov.
Pravijo, da so bili Ajdovci zelo Veseli zadnjega Čukovega obiska, ker" jih je lwje vsaj nekoliko 'zdramil iz tega vsakdanjega zaspanega življenja. Lc nekaterim'«1 bil njegov obisk po!volji; vsled- Česar so sklenili maščevati se na njim. Sli so in za« delali Čukovo prenočišče v lukuji na občinskem »riuglšpilu« v 4urnu. Obenem !>o sklenili, da sc po. dveletnem trohneiiju odpravi ta občinski »riuglšpil« popolno-ijiia. čeravno jc donašal občini lepili dohodkov. to pa samo radi tega,;. da ne bi več sdužJl Čuku ža pribežališče. Pravijo pa, da sc Čuk tega prav nič nc boji, ker vživa v /Vjdbvščririi splošno gptoijubnost, vslcd česar bo že našclkaloo drugo luknjo, od koder bo pazno motril « svojimi širokimi očmi, kaj sc dogaja ekrog nas.
Pravijo, da so nastale v lovskem krožku Ajdovščina - ŠturiSe - Lokavcc nekam čudne in nenormalne razmere. Opazovalci pravijo, da so nekateri lovci sploh zmiraj posili prazne; hrbte okrog, med tein ko so zopet drugi nosili ua lov pdlnc in težite Tiikzoke. nazaj pa prazne in lahke. Pravijo tudi, da so ugotovili na tem lovskem rajonu polno zajčtfih dezerterskih slučajev. Da pridejo v oJcom vsem tem nc-dOstatnostim, krožek sklenil, izvesti na tančno statistiko in ljudtiko. zajčje itd. štetje. Na ta načrin so konštalfrali. da «« nahaja na celem* lovišču: 5 zajcev,; 1. srna. 2 medveda, 7 jerebic, 3 kljunačih 1 raca* 23 lovcev 10 gionjačev in 15 »raubšicov«. S
to shvti9t'^k<i v arhivu |5o lovski krožek /;i mogel r/niti z lahkoto v bkom zgornjim nc normalnim razmeram.
Pravijo, da. so"došl>cAi vNAjdovš. i-H zvonovi, a iprafvijo tudi. - da jili bodi- i|(1. letela ista usoda kakor lurblno za rl -k trarno »Hubelj« namreč tttj da odidciu , najkrajšem jčasu na vcleseltjm y Berin
PravijtJ, da odpre Joži v Tiafrrajšiu času botego, Več ve Jane'/.
Pravih,j da Jc dotp^l v Ajdovi n vagon copMKi^atailČhejfe«; »iformaciji županstvu.! | ' -h
Pravlk), da' bodo gosjiihii&irjih v h! Skem v rtcjlti hHg3 vlivali vodov v m ker je obdina povišala vinsko doklado i Ker jejv vinu žc itak pol vode, lahke pričakujemo, da bo v Jetir 1923 lov n« ž il« v gostilničarskih kleteh. Občina potrudi sc. Čaka tcJ šc lep dohodekl Namreč li nina na žabe.
i Pravijo, da se prc<isednica klci»d tulj preseli v kratkem iz Zagorc v 1'laJ vc. Dobrodošla!	.. , fjlrej ,
''Pravijo, da ima K. v Plavah petili* na, ki nc ie in nc pije, ko pa jc treba pla« čati račun 'pa le zapoje: Na krcdit nc'
Pravijh, da napovedujejo šafisti naj« slavnejši p|ohod;>kar jih je videl .syct. šli bodo 7. metlo na luno, kakor i lutro-^ j 1» poln«/ r" I ;	,:•«.;, , • •. :..',
■ • Pravijo, da bodo komunisti vse le po razdelili, zato jc sklenil Cesarjev bra! s Hudega brda, da se tudi on vpiše nu-d komuniste, ker misli razdeliti svoje uši
'Pravijo, da izgleda toln*.'učitelji-kot nekaj posebnega. Letos so popra \iC stopnice In če.Bog da, pridejo y desi tik letih toliko naprej, da »obrajhajo« tudi od zunaj zid, ki ima vse mogoče barvt
Evino jabclko. Društvo ikvartopir« »Adut« v gostilni »Pri jerbasu® sc jc l"ti lo rešiti vprašanje (sprožil Porartur). ,ili p "res bilo jabolko <tustb usiodno' sadje, zaradi katkregfr' sta bila , Adam in I va Izgnana iz paradiža. Oglasil sc jc edini profesor B. ter dokazoval, " da jabolko m moglo biti ker rodi td sadje le v žrfiern podnebju, a raj je bil .v vročem.*Po i jem mnenju*, jc dčjal' »jc ' usbdrii iJ mogel biti — limona.«
Ih celo omizje mu jc prOtrjevaAo.
PRISTNA FILOZOPIJA-Nekateri so prcdbacivali možakarju, zakaj se ni osvetil, ko jc dobil toliko ud.n-cev po hrbtn od fašistov. »Hm, zakaj, jc odgovoril malomarno, »zato, ker se nimam navade bngati zato, kar nevošljivci n mojim hrbtom delajo.« :
DUHOVIT SLUGA." d ' Principal vpraša svojega slugo : »Jan,, zakaj si oblekel danes hlače n.i robe?«3
»Ker so. bile na- ofti strani i luknje, mi spod principal.«
Kdor hoče mlad biti, naj se gre semkaj učiti!
V čudovitem času živimo. Svetovna \ojska še ni nehala. Sultani in kralji vsa!: .lan letijo s tronov. a se še nobeden pes ne zmeni zato. Cele države menjajo srajce kot na povelje. V naši domovini se množijo sumi užnljeni ljudje, da km •> Iu Slovenci Slovenca vsled samih solz in resnega obraza ne bo videl. Poleg vse tega pa napreduje tudi znanstvo. N-mislimo pri tem samo na raziskovanj;, kakšni vplivi so delovali na umetniška dela Starovaikcgu, ain»ak pred vsem na čudovito iznajdbo profesorja W'oronofa - vsaj Čuk misli tako — ki je v stanu.
iiomladiti starega človeka, ki hodf^ob p.« ici,- da skače kot mlad deček in lazi za deklicami.-
Kot čujemo, je imenovani profe or nred kratkim pomladil nekega 00 letnega ■ rarca s takim uspehom, da oi mogel več u-staviti učinka. Starec je postal mlade* nič, deček, nazadnje dete in končno tako revno bitje, da so ga morali shraniti v špiritu.
Kot poročajo lisfi, je prišel na idejo 'V>m'ajenju tudi bivši nemški cesar VI; Ijem, ki se je pravkar znova oženil. SI'.'*? raj gotovo i>"a jc to dejstvo zapeljalo željo, da bi bil fcolj mlad in se ie pod I profesorju na milost in nemilost. Seveda njegova soproga temu tudi ni nasprotovala.
Kaj pa sc jc ztiodilo? Cesar Viljem se je baje tako pomladil, da so ga morali položiti v zibko in je samo kravje ml j= ko. f>liegova mlado poročena žena jc vsled tega iz same žalosti zbolela. Namesto, da bi imela moža, mora ">a biti zi pestunjo.
Čuk na palci nc jamči za popolno resničnost teh vesti, a spričo čudnih stvari, ki se godijo v Gorici, je to čisi.o verojetno.
DENAR. Neki dijak je bil po noči z inpotovn zbujen iz spanja. Zapazil je vlomilca, ki je z grozečo kretnjo in /. naglim glasom šepetal:
»Bodite, tiho — niti glasu ja/. iš-čem denar!«
•Potem prtžgite luč.« je odgovoril lijak naglo. »Ce iščete denar, bom pomagal Še jaz.«
Dve oslici in pes.
Mati je poslala s kmetov svojo hčer, ko služit v mesto. Pri slovesu ji je trdo zabičila v glavo, da mora pri gospodi vc> "dno rabiti pridevnik milostliva uli*niilo» stivi. Hčerka si jc lo oslarijo <lobr<> zju pomnila in jo tudi ghulko izvajala. Nekoč sta se gospodinja in služkinja peljnli na z let z vlakom, ter imeli s seboj tudi malega psa. Ko jc gospu v vozu inulee zadremala, je pes poncčcdil svileno kriv lo gospe, na katerem je ždej. Služkinja je vzudilu svojo gospo rekoč:
»Milostliva. vuš milostiivi pes jc na vašo milostlivo krilo en milostlici d ... napravil.«
C)sem ur delu.
Pred tremi tedni sem se mudil v Nemški Austriji. Nekega večera sem slučajno zašel na delavski shod. Proti koncu je govornik ves v navdušen ju vsklikuiL - Delavci, dovolj je trpljenja! Dan ima 24 ur. u mi nimamo času niti za lasten počitek. Vsak pošten človek nuj 8 ur prebije pri svoji družini, osem ur za izobrazbo, osem ur v zdravstvene in higijenične svrhe in osem ur dela jc do* volj«. - Neki zborovalee ga prekine: »A to je skupuj .12 ur«. Govornik: »Tedaj osem delavnih ur odpude!«
S/nri časi.
Ko so kranjske fante še lovili v vojake, ki so služili cesarju celo po 20 let, jc prišel nekoč cesar sam nudzirut Kom-p.-inijc. Ker je pa govoril le nemško, kur v^uki niso razumeli, in ker so se čust-nik) bn'i, da hi kdo nc odgovoril kake neumnosti, ako bi cesar kateregu izmed njili kaj vprašal, jih jc moral »kuprol« za silo naučili nemške odgovore. Ako te cesar vpraša, koliko si star. odgovori: IH Jahrc (18 let), ako vpraša koliko časa služiš, reci: 2 Jahrc (dve leti), ako pa vpraša, čc ti oče in mati še živita, reči: hcidc zwci (obadva).
No, cesar jc res vprašul prvega, ki ■nu jc prišel pod roko, toda ravno nasprotno, kakor so bili nuučcni.
Cesar: - Koliko časa že služiš pri vojakih?
Vojak : 18 let!
C c s a r: — Ja, koliko si pa potem takim žc star?
Vojak: 2 leti!
Ccsa r :	Sedaj pa nc vem, si li ti osel ali jaz?
Vojak:	—- Obadva!
ANATOM
Župnik: »Moj ljubi Miha, ti piješ toliko žganja, da si boš svoje zdravje popolnoma pokvaril.«
Miha: »Ravno nasprotno, gospod župnik. Meni je žganje za zdravje!«
Župnik: »Kako to?«
Miha: »Ker so moja-pljuča kapr.it!«
Župnik: »Ravno radi tega nc bi smel piti žganja.«
Miha: »Oprostite prečastni. Vi tega ne razumete. Pojte enkrat v analomični muzej, kjer branijo pljuča v Špiritu, da se ne pokvarijo. Radi tega tudi jaz pijem.«
Današnji berači. I*den izmed današnjih modernih lie-račev je prosil po vaseh, ler s kislini obrazom pripovedoval, da mu je hiša pogorela in vse kar se/je v nji nahajalo. Nek neveren Tomaž ga jc vprašal: »Imalc 11 kako spričevalo ali potrdilo, da vam jc vse pogorelo?«
Berač inomcnlalno v zadregi se popraska za ušesi, poleni pa odgovori popolnoma mirno in iiouižno:
»Imel sem svedočho te vrsle, imel sem jo gotovo iu (udi podpisano pri notarju. Toda kaj hočete; ko vas nesreča zasleduje! Tudi svedočbrf je zgorela z vsem drugim.
KAKO?
Riis imenuje svojo domovino svet i>. 1'rancoz svojo d ep o, Anglež svojo sta ro, Nemec svojo dobro. Celi tsvojo m i I o. Kalko maj jo iificiiuic v sedanjih časih i ki Slovenec?!
Res in al res! Popravek. iVijoti tc nfonaiu. zlobni Čuk, uekediko za tvtfa dolga ušesa In zehlcvam po $ 13. diskovnega <rcda. tla objaviš v prihodnji številki zjvidnhni ču ka mi sledeči popravek:
NI res. da sem 8. okt 1^22. v tkaJahu/.-uici v sloji iu rožcali ra/.b)l bialko vina in si porczal ni*..
NI res, da jc lo gnr/.ovito flkodovalo moji lepoti.
Res pa je. da sem.se samo malo opra-skal ix> nosu iu
res je, dci lo prav mič ne Škoduje moji lepoti. Nekdo v kataburnici.
STARA lir.NKCANSKA.
Pri Štoblcnku je bil semenj. Nuna (t. j. starejša ženska) je izstojnla iz trgovine iu si je potem kupila za palanko žganja., in je sedla za ccrkvijo na tla. močila kruhac v žganje in jedla krtiliac. Ko je zapazila, da je kruhac žganje popil je rekla dobra nuna: Kruhac, kruhac, ti si popil moje žganje, zdaj ga še jaz popijem za nalar.ko. Rečeno, storjeno. Zgodilo pa sc je iiotciii nekaj čudnega. Stoblenk jc začel kakor neumen plesali okoli pre-strašene naše Bcncčankc Audronicus.
TISKARSKI ŠKRAT.
Neki lokalni list jc pyročal v svoji dnevni kroniki o padcu nekega delavca. Se po korektorju pa je stavec najbrže zmešal nekaj vrst tiskanih /. »linotipe« iz drugih kolon iu povzročil, tako, da sc jc novica glasila sledeče:
»Sinoči okoli 18. tire jc padel zidar (i. B. z lestve vsled solnčnice. ter si ob padcu zlomil nogo. Takoj so pritekli na pomoč drugi delavci
nakar so fašisti zažgali delavsko lekarna (iodina. vogal ul. Rivo prc|>cljali v bolnišnico kr. Ilel. Zdravnik min. predsed. Pacla bo Šel na dopust — z dvema straž, v zaix>r ul. Coroneo konšlatira, da bo p rele žal dva meseca vsled hude |XiŠkodl>e ob padcu v
- zbornico iu vse bližnje pri »let. krožke -jamo med kamenje ki jc prouzročik) -- Ogenj in nemir razširjaj«*: se po vsej — bolezni na črevah iu želodcu.
Po sili umirovlleni vladarji pišejo prošnjo za podporo brezposelnim.
Vsako leto nove krone bridka usoda doleti, vedno nove carske trohč vreči, treba med smeti.
Le pustimo tiste uboge, •ki ne bo jih več nazaj, iiaj ho Karol, kterikoli, alisdm čar Nikolaj.
Toda. še jc družbe zbrane, ki dobil« je »penzjon«, družbe nckdtij slavnoznane, k'je pustila žezlo, tron.
Je med njimi »cesar« Viljem, pustil rasti je brado, pred par tedni novi ženki v Zakon jc jpodal roko.
Potlej šc je »kralj« iz Grške, sc mu pravi Konštantin. Ttirck malo je po tresel pa je zletcl raž Višin.
Tudi sultan šel jc k vragu, spravil ga jc Kemal paša, ki dandanes; gospodari in se Turkom prav obnaša.
Sc bi »eno«? omenili, a se nialo Čuk boji, še m kteri še razgreval, spuščal solzo iz oči.
vsi veste to postavo: »Kdor rie dela, naj nt jč!« Vajeni so bili jela, - delo jim od rok ne gre:

Česa se bo zdaj na starost Konštantin nuš oprijel, šc ni znano, Ilijado morda novo bo — zapel.
In ne -vemo, če bo-sultan ' lotil drugih nc stvari, harem čuval bo, d« ženske.
si ne izpraskajo oči. . .
Čuku jc le eno znano: »V času vojnih odškodnin, piše cesar Viljem pismo, narekuje Konštantin:
»Mi brezposelni niožlci smo bili kralji sVojc dni, prosimo podpore nagle, kdo ve,' kaj va3 doleti!
Dajte naglo nam podpore, nam prav silno se mudi, čc nc uslišite te prošnje, v Čuka pridete prav vsi!«'
Sultan Mehmcd jc pokimal: Le pristavi, Viljem, to: Dd pri bradi Mohameda, ta grožnja sc zgodila bo.«
Mohamed ne bo na 13ži, da "prisega kaj velj;i, . ste žč danes prišli v Čuka, a nihče družbi naj rie di
naši niti pOl Oreha, naj tudi »krona« se uči, ko'ga Ijudška volja vrže, le lasten znoj-naj ga rcc!i!
ij naj
niste
vesc-trdilf, liro-
.1 .Vju^f-
-"1 '••» 'M-.^z '■
l.v.r ! ^.-it !/■■
jr'A>nb>:\. 'ki-
/Res, da-,Viljem drva žaga, .maiO šo se'ženi vmes, ^m u-a. to stroškov nc pokriva:: in potr<?b-^seh čez in, pe2^..
-■■V-
V BOLNIŠNICI.
Zdravnik: »<*iltim se srečnega,."^11 jena gospa, da Vam ^zamorem zagotoviti, da Vaš soprog gotovo okreva.«
Gospa: »Oh, uboga sirota jaz! K sedaj storim?«
Zdravnik: »Kako, gospa? Mar zadovoljni, da Vam soprog ozdravi?«
Gospa: (jofcaje) »Da, sejn zelo la... toda prod par dnevi ste ml za da ne lx> prebil .vq£ 8 dni, In jaz sen dala vso njegovo obleko.«, -.-—--
NA ŽELEZNIŠKI POSTAJj.
McSar je imel prevzeti dva vola, ki pa še nista dospela vzllc ubvetUlu. Ne vedoč. kam bi se obnill, Jc pristopil k prve* mi o-kencit, ki ga jo ugledal ter vtcknll / svojo glavo skozi In vprašal: »0prostltc a|l| je io Živinski urad?«
V URADU NAČELNIKA.
»PdkliČite mi protokollsta Toloss »Oosiwd kometi d a tO r, protokllst je Ik. Imi'na vnetju možgati.«
aOrda lx>lczcn! Ali sc timrje aH pa sc postane tepec, Tudi Jaz scin jo imel.«
PRIČA IN NJEGOVA RESNICA
Sodnik je hotel vedeti starost neke priče. Mož se je i>opraskal za »išcsi (n od-jrovorll::
»Prctečenl teden seni praznoval dva-najstlkrat njoj rojstni dan «
»Kaj! VI hočete barvati celo sodnljo, da imate samo dvanajst Jet^ mcdtenr ko sem prepričan,""da i jih Imate štirikrat toli-ko.«
E. b, ravno Štirikrat toliko; čisto prav »In 'imate pogum v .obraz lagati pod prisegp. da ste pretočeni teden praznovali dvanajstkrat ;Vaš rojstni dan!«>! -
»Jc čista resnica, gospod predsednik. Jaz sem rojen 29. februarja in moj rpjstnt dan pride samo enkrat na vsake štijri leta,«' —
SIOURNO JAMSTVO.
NovoporoČenca Drhtelica sta se peljala iz Trsta v Pulj ob dokaj slabem vremenu »Josip, smo pa sigurni, ni noben^ ne varnosti,«: vpraša soproga oplaieha. »Bodi brez skrbi golobica moja, govoril sem s kapitanom. On šc ni nikdar vtonll; a vplzi že nad trideset let na tej progi.«	j
. ZDRAVILO PREKAŠA ZDRAVNIKA.
Bolniku, ki ie trpel na hrbtnem .trganju, je nakazal zdravnik neko. pitno .tekočino, ter mu velel vrniti se čez osem dni. Po tem terminu se bolnik predstavi. . »Kako Vam j?rc?« ,
*Sem Ozdravil popolnoma « ' j ' »In ste se ravnali po rfiojetn Ukazu? »Gotovo! Nambčii ftetti citrfjo v niedi cino ter z njo drgnil hrbet.« '
»K«j zk>mtat,« -vskHkn«! -za&kleii- tnt'/ vede.	••! ;'..• ji. 1] .
• »Zdravilo uči.ukbje tudi zunanje; nikdar bt si tega nenibljlJ* /j . '"'n 1
Kaj Je novela ?
Pravijo, (lu si goriške »frajle« samo .11 o osvajajo karabinerje, da bi bile zti» .irovanc v slučaju tatvine.
Pravijo, da je prišel neki mladi, na> li-budni poet v Tolmin samo radi tega. I.i bi videl rožice tolm, učiteljišča. l)ej> sivo kaže, da so mu ugajale, ker je ostal i fle tri dni tukaj.
Pravijo, da jc ob priliki neke oblet> moč neki oficir iz tolm. voiašnicc tak«) navdušeno govoril, da ie konecm koti« :ev vsemu občinstvu s Tirolskimi in slo* venskimi rekruti vred zmanjkalo glasu, ko bilo treba kričati »evviva«.
Pravijo v neki občini, da bodo dali i z elitnih vzrokov blalo po malih in velikih ion/i na dražbo, ali pa se zamenja za lamovz. hitcicscntje si to čudo lauko o-v; leda jo |ki večdnevnem dežju seveda na licu mesta.
Pravijo, da ni srečnejše občine kot l!evcc, kjer nimajo nobenega reveža, ha jim sirotišnica nc stoji prazna, so jo dali v najem gospodom!
Pravijo, da nikjer ni tako dobro plačanih občinskih pometačev kot v Bovcu, kjer dobi vsak mesečno šestdeset lir!
Pravijo, da so se Bovčani pritožili, ker so na gostilnah in trgovinah samo italijanski napisi! Prišla je komisija, ki jeod-u-dila, da morajo biti napisi v dveh jezikih in sicer prvo slovenski in potem italijanski. Če naj pridenejo še laškega in kitajskega, se še niso mogli odločiti.
Pravijo, da so naročili Kobaridci Se-lireljce, da jim j>ridejo cerkev raztegnili, ker je postala tako majhna, da mora ob nedeljah in praznikih skoraj tretjina ljudi /unaj stati.
Pravijo, da jo in«. Uhlir električno luč v Kobaridu iz tega razloga za 20 odstotkov podražil, ker se boji. da mu bodo \ kratkem rudeči nosovi pri razsvetljavi konkurenco delali in da je odšel, ker se je '»al. da ne dobi ricinovo olje piti.
Pravijo, -da nameravajo slavni. Tolminski tarokisti »tvoriti ponočni tečaj, kjer se bo poučevalo, kako se napove Irul.i brez •kisa in cdtiino brez pagata. •
1'ravijo, da neka Tolminska zadruga prav pridno zida hiše |m> novi metodi v Starem selil. Pojasnila glede nove metode, se (lohi pri -Klubu starih Ceč v Starem selu«.
Pravijo, da imajo na Livku IS občinskih starešin, ki so že v prvem letu vladanja napravili 7(HH) I »dobička« občini. Ko hodo prihodnje volitve, bomo volili še 15 novih, to je .tO starešin, da pride občina brez škodo občinarjev do velikega kapitala. Čuk ua palci jim ho "lavo pel.
Pravijo, da so v l.okvi ua Krasu podružnico ricinovega olja utopili, ker so je muhe iu zajci popili.
Pravijo, tla je veliko pcmaiijkanjc lantov v Lokvi. Zato prirejajo deklet.« ples; po Božiču se odpravijo sncihil na Br Kine.
Pravijo, da bodo uioi.ili kmalu iilrij ski scdincšolci v »žehtnico. radi pouiauj kanja prostora.
Pravijo, da se sedmošokki atlet -Ma eisle« pridno i remira. ker misli v krat kem očarati občinstvo s svojo umetnostjo. Za čisti dobiček pošlje lov Moiitza v Mer lin. da mu nakupi ovratnikov št. -IN, ker lakih ne najde v celi »ožuljeui beračiji«.
Pravijo, da je Brezničanov naslednik priletel v razprcdnjaluico časopisov v I . ter zahteval »Saxa ua palci-. Ki je »Čuk ua palci« to zvedel, se je sam podal s I. vlakom tja, da ugotovi resnico.
Pravijo v Kobaridu, da je Nero, ličji lovec, dan piej pred velikim li v< in Ic v?ke ga kluba »Brgpcmagaj- opo/.orll vse drcžiiiškc zajce, da naj bedo mirni in lire/, skrbi, ker jim ne preti nikaka nevarnost.
Pravijo v Kobaridu, da bodo namesto ■Narodnega doma« zidali fabriko za »ricinovo olje«.
Pravijo, da namerava bistriški hotelir poslati svoj dvojezični napis v preizkušnjo v klin. če odgovarja vsem drcigim dvojezičnim napisom v II. Bistrici.
Pravijo, da se pritožuje mednarodni »Kadorna« črez bistriške močnatc izdelke iu pravi, da je »kalabreška pasja šrita« mnogo bolja za njegov glolx»ki želodec. Zato namerava neka laška tvrdka zgraditi novo tovarno za testenine v »Kadorno-vem okraju«, ki bodo bolj prijale njegovemu žclodcu.
Pravijo, da nameravajo ol>činski možje na Trnovem na Notranjskem ustanoviti društvo »Kozorepec«, ki hi imel- nalogo nositi težko-idoče ljudi v cerkev k sv. Petru. S tem hi sc prihranili stroški za popravo ceste do cerkve. Ker pa so sc uprli nekateri »kozli« temu načrtu, da nc nameravajo nosili bremena, ni pričakovati rešitve pred novim letom.
Pravijo, da vrtojbensko društvo »Ženska moda« uprizori v nedeljo veselico. -Igrali IhkIo »Norca, ki miga z ušesi«.
Pravijo, da si je urednica »Jadranke« v zadnji številki vpisala cel koš navdiišn-jočih pisem i/, raznih strani dežele. Čuk tega ne verjame.
Pravijo da rabijo idrijski fantje-voja-ki številke »Čuka« za podlago čelad, ker hi jim sicer sedla pregloboko na ušesa.
Pravijo, da so v Dekanih zvrgli vse pevke, ki niso plesalke in ki se ne parfumi-rajo. Bajč radi tega. ker nameravajo peti odslej same poskočne in dišeče pesmice.
Pravijo, da jc doml>erško starejšhi-stvo v svoji zadnji seji sklenilo, da ho v zvonovih kisalo občinsko repo
Pravijo, da so v Zatohniiiii postala dekleta, katerih fantje »nosijo suknjo l>e-l<;«, tako ošabne; da nikogar ne inigledajo. Ustanovile so društvo »Prevzetnost«.
Pravijo, da namerava livško olepševalno društvo prirediti razstavo najlepših ženskih kril. Prcduosl imajo ona krila, ki so odre/ana 22V-,- cm nad kolenom.

Pravijo. da jo iflekarsko društvo v Kobaiidu že po tieli dneh »faliralo«. ker še toliko mleka nI imelo, da hi hil kotel umazan. Čuk ua palci pa tega i*e veijame.
Pravijo, da je velik del Idrijčauov I. nov. zvečer razsvetlilo v ta namen, da bi vladni šimelj hitreje voy.il vppkojeuecui priboljšek. faranom zvonove«. brezposelnim delo, onim ki mažejo slovenske inipisc pa razsvetljenje razuma.
Pravijo, da je rudniški predstojnik g. kavalir za razsvetljavo oken deri 4. I.ln. zvečer kupil pri tvrdki P. Š. 10 paketov sveč. Za razsvetljavo oken rudniških dc-lavcev jc pa g. S. blagovoljno naklonil sveče na račun rudnika.
Pravijo, da bo j>ri prihodnjem roditeljskem sestanku ua idrijski ljudski šoli predaval g. učitelj J. o novem paragrafu šolskega zakona, ki določa, da v ImkIočc ne smejo več sta riši svojih otrok tepsti, temveč je ta oblast podeljena izključno njemu.
Pravijo, da so v Staiidrcžu naročili veliko večje zvone, kot bi morali v resnici biti. Cire se sedaj za rešitev, aut-aut. Alj se podere babilonski stolp iti se zida l>olj širokega — ali da naročijo l»olj majhne zvonove. Stvar bodo najbrže rešili- fašisti. V najskrajnejšem slučaju pokličejo »Čuka ua palci«, da reši krizo.
Pravijo, da delitev dobička Staudrškc aprovizacije se zgodi ua večer Sv. Miklavža, ob 25. uri pred cerkvijo. Vsak bivši starešina naj prinese s scl>oj vrečo, precej veliko in trpežno kajti dobiček je v samem srebru. Za pravično delitev se po zove najbrže »Čuka na palci«. se delitev izvrši bolj hitro, naj eden starejšiu prinese s seboj žitno lopato (»paloto«).
Pravijo, da Pcpičku iz Vcrzotendorfa javlja, da ie dcfilirul i>red Musolinijerti. Čargo je brzojavil brezžične, da vlada- v
vin
Rlpiu pojkjIh mir. Brzojavka sc je vjcla na strelovodu kavarne »Adriatico«. Ker je redek slučaj, da se brzojavka vjame na strelovodu, bo v nedeljo po polnoči Kozeta razložil zanimivost tega čudeža —•, baje.bo ob tej priliki tudi povedal, da je on vjel brzojavko na »Jombreni« ob največjem dežju. '
Pravijo, da Je Markotov Pcpc v Postojni dobit cd Cavallija 13 debelih krompirjev kot poslovilni dar.
Pravijo, da jc čez cesto pri Pater-nostu v Postojni zai>isano »Cavallo al' passo«, fašisti pa so dali Cavalllju »direr-tissimo« na razpolago.
Pravijo, da ima Št. Peter na Pivki enega milijonarja manj, zato da je dobil Maribor v Jugoslaviji enega več; kakor ni St. Petei' ŽljJim prav nič Izgubil, tako ne ImuIc Maribor ž njim prav nič pridobil. Za narodne"svrlie. iu za reveže fma namreč modrasa v žepu.
lovski kroži' kom zgornji 11
ogenj v peči ugasne. — Zatorej posnemaj-	to staitiaMko v arhivu bo
te! In naročite si vsi ta kratkočasili list,	mogel pnitl z. lahkoto v q
toda nc pozabite popravljati v peči.	normalnim razmeram.
Pravijo, da je na Goriškem na prodaj . P^vljo, da_^ dpsi več sto barak z več milijoni g|av živine	a praiv,yo,«udl.
vrcd	„	letela istti usoda Kakor
' ., .	x.( _ . . .	trarno »I lubelj« namrei
Pravijo, da odpre Ježa v /najkrajšim času botego; Več ve Junez.
Pravijo, da je
dospel v Ajdovi se informaciji
Pravijo, d3 bodo gostilničarjih v Id :rj slkeii) v iictu > 1923 vlivali vodo iv \ ninj ker jc občina povišala vinsko dokhniu Ker jc v vinu že itak pol vode, lahka
1923 lov na / ilx Občina poln»[
pričdkujctno, da bo v let v gostilničarskih kleteh se. Čaka te Šc lep dohodek I Namreč nina na žabe.
Pravijo, da sc predsednica kk|>e
W-Y,M
Pravijo, namreč Postonjci, da se je CaValli zelo poboljšaj, da je skoraj škoda, da so mu fašisti dali »passaporto«. To pravijo tisti, ki so ž njim čaj pili.
Pravijo, da so edini Solkanski komunisti šc učlanjeni v njih ccntraii v Kimu; pravijo pa, da je Toni za to, da se pristop k centrali od fašistov, a Pepo pa proti temu. Prav?
Pravijo, da se je Matija oženil z Pepo, zakar ni rabil nobenih botrov; imata jih sama dovolj; danes bi jih bilo vže skoraj 12, da je to res, lahko vprašate stare solkanske strice, ko cedijo sline za takimi phcctami. čuk je zadnjič starim fantom obljubil, da se bodo za pust vsi oženili.
Pravijo, da so se solkanski oštirji zarekli, da bodo držali od danes naprej samo briška vina. Kakor jc videti, bode Fo-gar moral gledati skozi prste.
Pravijo, da imajo v Solkanu nov urad, kjer se plača 50 lir, da mu preskrbe pupo za ženitev. Natančneja pojasnila daje Romano.
Pravijo, da išče »Goriška mladina« delavcc, a le pridne in vestne za v kavarno, »Adriatico«, kier misli spopolniti bri-školo in trešete. Ako se jih javi zadosti, misli tudi trentaun cipeljati. Za brezposelne lepa prilika. Informacije pri Pcpisu.
Pravijo, da je prišel sledeči odgovor na »Šenjor že benju kucl bohon«: Bohon, Bohon...... Bolion bo šou bohon, ma Čuk
bo šcu hodičci v r.'.. Palent bi jdu, palent, ma bohon Dorivau pa ne. — Julet in Jurev. . ,• Pravijo, da je neki strojevodja v Brinju na parni žagi, tako zaljubljen v list »čuk na pialci«, da kakor hitro ga dobi si natakne očali in se zagleda v njega, da mu
ga društva »Llterčck in pol«. Bil je sijajno obiskan. Ljudje so vztrajali do Čez polnoči. Nekdo je prljtoročal treznost, kar jc vzbudil^ obči ropot in protestiranje. Govornik Jc med svojim govorom pozabil, kje so vrata. Zato so mu pomagali skozi okno.
Pravijo, da se risbe tolminskih cičitc-Ijiščnikov dajo sijajno uporabjati kot no* tes za redove. Pa naj reče kdo, da niso gg.-profesorjl praktični?
;' Pravijo, da jc Iznašel neki profesor v ™gon coi^t. Natapčncj Istem učiteljišču fenomena hm metodo za /u.pa"stvtj poučevanje prirodopisa. Predjio razlaga, recimo o teličku, vpraša svoje gojence: ►Kal na mislite vi o tem?« Baje sc gojenci teplo potegnjelo, d« so inu prisodi No-ulov« nagrada.	, A
pravijo. da so poslali Iz DreŽuice čevljarja v Ameriko, da se informira o modi, šiviljo pa pošljejo v Pariz.
Pravijo, da so zidarji v Drežiiiel usta-	tu,J preseli v kratkem i* Zagorc v IMa
novili pivsko in pevskp društvo. Vaje se	vc- Dobrodošla!
pršijo redno!	Pravijo, da ima K. v Plavah peuli
Pravijo, da pogleda »Čuk« v pcijiod-	"a'.ki "c ič in,nc PUe. ko pa jc treba Pla
nje tudi na .Koseč iu bo ix>vcdal kaj pra-	črttl £ičun p* le zapoje} Na kredit nc'
v/fin ii.nl	Pravijo;.da napovedujejo safisti naj
vijo lam r..-,r, . . .	slavnejši pohod, kar jih jc videl svet. <1
Pravijo, da sc 'obč. pisarna v D rež-	bodo z metlo na luno, kakor hitro 1h
uici preseli. Na njeno inesto pride skladi-	polna. I
šče sardelonov iu makaronov.	Pravijo, da bodo komunisti vse lc
Pravilo, da so bfli Ajdovci zelo veSeli	po razdelili, zato je skldnil Cesarjev bral
zadnjega Cukovega oblsfca, !ker jih jc baje	s Hudega brda, da sc on vpiše m«
vsaj nekoliko zdramil iz tega vsakdanjega	komuniste, ker misli' razdeliti svoje m,
zaspanega življenja. Le nekaterim ni bil	, , "arijo, da izgleda tolm. učiteljišči
njegov obisk po Volji, vslcd česar so	kot nekaJ. "?^bnega. Letos so poprav,
sklenili maščevati se na njim. Sli so in za,	ftopniot m.JSe:Bofr.da, pridejo v desc.
delali Čukovo prenočišče v luknji na ob-	^'Vn^T^
činsken, »ringlšpHu« v tiirnu. Obenem si	od zunaj zld" kl lma v*c baru
sklenili, da sc po dveletiieip trohnenju	_ , , , „ ... ' , . .
odpravi ta občinski »ringlšpil« popolno-	Evino Jabclkp. Društvo kvattopir.n ma, čoravjio, je donašal občini lepih do-
hodkov. to pa samo radi tega. da ne bi	Io rcs,tJ vprašanje (sprOz,i Porartur). ali več sdužil Čuku za pribežališče, pa, da se Čuk tega prav njč nc boji, ker Yžrva v Ajdovščini splošno gotoljubnost,
Privifo ^ »cs bilo jabfc/lko t 4'jstp usodno, sadje, zaradi katerega sta bila Adam in I va
izgnana iz paradiža. Oglasil se je edini %
x,*ua ."onr k«	1,^1__u- r,	profesor B. ter dokazoval, da jabolko ni
vsled cesar bo ze našel kako drugo luknjo,	, ,,	,. .
^«Kn	..	moglo biti ker rodi to sadje le v zmeriu m
od koder bo pazno motril k svojimi .Šira-kiifvi očmi, kaj se dogaja okrog ras.
Pravijo, da so nastale v lovskem ki>ožku Ajdovščina - Šturife - LOkavec nekam čudne t iti nenormalne razmere. Opazovalci pravijo, da so nekateri lovci sploh zmiraj nosili prazne hrbte ekrog. med tem ko so zopet drugi nosili na lov cc/lnc in tež£<e riikzoke, nazaj pa prazne hi
podnebju, a raj je bil v! vročem.»Po jem mnenju«, jc dejal »je usodni inogel biti — limona.« ]•.'.■'
In celo omizje mu je prOlrjovalo.
PRISTNA FILOZOFIJA. Nekateri so predbacivali možakarju, zakaj sc ni osvetli, ko je dobil toliko ud. i-
___ _	cev po hrbtu od fašistovj »Hm, zakaj, j«?
lahke. Pravijo tudi, da gq ugotovi« na"^terii od«°voriJ malomarno, »zato, ker sc nimam lovskem rajonu pclno zajčfiih dezcrterskili navade1 b,r^atl ,zato- kar nevošljivci /a slučajev. Da pridejo v okom vsem tem ne- inoj,m ,irbtom	- '
dostatnostim, jc krožek sklenil, izvesti na	DUHOVIT SLUOA.
tančno statistiko in Ijudi^ko, zajčje itd. šte- Principal vpraša svojega slngo: tjc. Na ta načrci so kon&aliraii. da sč na- »J^n, zakaj si ol>lekc| danes hlače u « ha Ja na cclcm lovišču: 5 Zajcev, 1 srna. 2 robe?«
medveda, 7 jerebic, 3 kljunači. 1 raca 23 >.Ker so bile na oni strani luknje, r lovcev 10 genjačev in 15 »raubšicov«. s sjhkJ principal.«
Ribničan Urban.
Jojhata, jojhata! Pr nas imamo tud drugo gspujsko. Ampck z našga majsla, prov naše rojake. Kaplana, šumoštra jen padarja. Kaku so ti ldje kontent, de so se neštcdjerali, vam nejsm ustane po« vajdat. Padar je na suojo šišo, ano črno tabelco prbu, k je guor napisanu, de je duoht,ar medenine pr un,eh vc.rzaji. Pa, padar je tud priden. Kar precej sc jc luo« tu dajla. Najpoprej jc biu poklican u Grahuovu h anme hmjetc, k' s'je biu no« guo zluomu. Toku je kontent pršu u nc« guovo kamro, de se jc zmuotu jen nc« mejst, de bj hmjete nuogo uodrejzou, jc pa puostelno udrejzou. Jen k je biu "od /. desak nerjen, sc je uderu, k'sc je puoj« stle zvrnila jen vse skep brnet jen puoj« stle sta pala u kjeuder. škoda samu, dc s'je biu bounik tfid ta drugo nuogo zluo« mu, zetiyJc'je jemu puotlej padar več dajla k<$KBr poprej, k'je muogu uobej udrajzat. Pa šumoštre majnde nej blu tu ncČ kej všječ. Kar kričou je po majste. de je padar nepošjeren, žleht jen tu jen unu.
Jojzej, kaj je padar uržeh, de sc jc puojstle zvrnila jen pod udrov. Sam pod je uržeh, de si je tud drugo nuogo zluo« mu. Zetu pa je an dan kar bještru šu s dvajma hlapcama u šumaštrovo kamro, pa ga je oiistu zvjezat, usta uodprt jen mu je nuotre pu litra prepričenga ricenga uole uliu. Pa je majnde šumošter tud brihten, majnde k se nej biu prepričou, de jc jemu padar prou. Kar tihu jc biu an cajt jen neč se nej uoglasu. Amnek u šule je prjeu u ruoke ta vjelke šularčkc pa jih zmjeram več učiv. štaucarjcv Ma« tic jc djau, dc muorjo glih taku ž nim nerjedet, koker je padar ž nim jen z bau« ni kam. Pa jim majnde nej prou rczluoč« nu povajdou al kaj. Jest sm glih z muo« j« ruobo uod dume šu, k'so padarievo puojstvo zvezale, d vej nuogc uod raj zale jen koutre z laškem uolem polile, zetu
k nej blu padarja jen rjeenga uole tud ne. —
Jest sm pu muojo ruobo kur nu uo* perte du, pa sm šu neprej znjajste pru= te grjencc lasku s slovcjnske, če je prov deš šu z mano. Toku je lilu koker s sv. Florijana golide. Jest pu sm šu glih ko* ker deš. Bel ke jo šu deš, bi hitru sm šu jest zetu dc bsc iuolku ne zmuocu. Ani* pek guost pa je biu deš, dc buli nes vari. Prou zerejs, jfcst vajin, zetu k'sm rešje* ta prou uod zduolej du, de bc skuze tje* klu, pa jc vse nc srujde u peharjeh uo* sta lu. Tuo rajžo vam nc vajin prov neč povejdat, koku sm muojo ruobo produ? jou, zetu k'sc in'je vsa zmočila, jen pu zetu, k'so me u Puostujnc djale da so zdej u lasku ► slovujnskem sume "razen« ke, ranku^pr nas keder jc mesjon. Pa ie blu rajs pouhnu fan po useh uoknah, nc šišeh, skednjah, šlalah, lajtenkah, run« kumobilch, uozuvuh, šrajngah no pa prou npusuot. Ldje so jch jcmuilc ne klabukah, kam/uolah, srajcah, lajbelcah jen pot pajsho. Kaj sin tu! Narbulše jc blu nezaj uberent, pa jel damu. Pa sin glih tu jet, k'm'jc žepananava Niežc, djala, de b'vseglih Ichku kej zcslužu pr anme gspude, k'jc sudut jen k'grje nujn« dc narneprej.
Pu je biu rajs nuohel railavine, tu sc mi jc prcccj poznalo želu, k je jemu čistu kratke nuogc jen vjelek šerok žc«. vot, veliko, dcbjclo glavo jen tud velike uoči pu brez mestni. I nu, sm djau, čez ana dva dni buo deš ponieiiov, ta cajt buon\ pa lehku udinjen pr njcmc. ScjUkuhAt in'nej blu trajba, zetu k'so m o-iz uoštarijc pošilale. Precej tiste dan je biu povublen h anme gruofe nc južno. Pu gruofa nej blu, ampck samu neguo« • vu žjenu. Ta nuobel gspud, sudut s žnuo« rame, pa m'je diau, dc m'nej neč kej po uorenge u trebuhe jen de nc grje kc juž« nnt. Uo poudne mi je dau anu pismu, de nc: ga kc njesem, zetu k'nc gre nc južno. Keder grješ nezaj, mi jc djau, pa južno muojo nrnjesi. Jest sm precej šu h tc grofouslci žjeni pa sm bještru njesu pis« mu. Adcn s zlatni knuofamc jen prekla« no kamžuolo uod zad jc pismu lizjcv pa nuotre u ano veliko kamro njesu, k so gspuoda jcilc. Jest sm pa kar lepu nr gmahe žcuu pr vratah, k nuism vajdu, kuj b'počjev. Puotlej je pu pršla ven, a« na douga suha žjenska z muoko potrje«
senem uobrazam, jen loku je najke majnde po pctrolmc smrdajla al kuj. Pa me je vprašala, če je kej gospud rjeku, k tam pr vratah čakam. Kjcku jc sevuj« de. Njcsi tu pismu gspe jen puotlej mi pu južno prnjesi.
Jest nc znam, zekuj se Jc use zekro« hotulu. Gspa pa jc ncmižkenla kuharcc, pa so mi iialužlc tuolšno gostijo, <le sm kumej njesu.
Dama sm položu pred gspuda; uou pu je loku zczejou, de sip mislil, da buo mjene snu.
Kuj so u uoštarijc ne loterijo zedej-li, je djau, dc mi l aku kosilu poŠilcjo. Iv j sej nej z uoštarijc, sin djau, a m pek uod tam, kamer sm pisinu njesu.
Jojmcncs, jojmenes de sle ga bli vidle. Kaj misltc, de m'jc blu ušječ. Ja kajpckl llmal b'blu use u mjene zrnje« lov. Oh, zde j pa rajs videm, tle gspujsku najina ta orave pameti.
Gspud ic hrš tjeku duole ne trli, pa m'je an vjellk pfišclc prnjesu jen djau, dc nej ga prec kc grofovski žjeni n*c» sem. Jest sm tjeku nc vso mhČ, dc in'buom ušječ. 'Tuo rajžo sm djau, buo muogu bt kontent, K'sm nezaj pršu, sm djau, dc je blu gspa vesjela, ne mizo sm me pa 60 lir polužu. Pa ta kruota še nej biu kontent. Tiste velike uoči so kar ven stopile. Uod kej imaš pa 60 lir, je djau u ane sapi. 1 uod kej, uod tam kamer sm šu. Gspa je bla kontent pa m'j(j dala 5 lir; jest sm pa djau, de pušelc 60 ko.šta, pa mi je še 55 dala. O buli nes vure! Neč vum ne povajin, samu tu, de me je tku brcnu, dc sirt po šlajngah pou.
NP.KA.I MORI! BITI.
Srenjski kmet se je v mestni zamaknjen ustavil pred avtomobilom ter ga oglc> doval spodaj, zgoraj in povsod. Konečno se je ojuuačil iu vprašal autoiuobilista:
»Oprostite, kdo premakne to orodje. Kje so konji?«
»Ni potreba konj,« odgovori šaufer. »Zakaj?«
»Gotovo, dobri mož; scin jaz notri ki premaknem ta-voz.«
»Oh!« je vskliknil kmet zmagoslavno. »Sem rekel jaz, da kakšna žival mora
biti.«
Ure budilke
Lir 18 največja,- jamč-nina 2 leti.
• ivalni stroji nemških tovaren najboljših vrst, 10 let garancije po najnižjih, conah.
J, Šuligoj, Gosp. ulica 19, Gorica POZOR NA STARO TVRDKO!!
Za kratek čas.
2ivinozdravnlk (pomočniku): »Vzemite tole cevko, napolnite jo s praškom, katerega sem vam dal, vtaknite en konec konju v gobce in močno pihnite.«
Nekaj minut pozneje se jc pom<£nik povrnil. Iz oči so mu tekle solze In izgledal je, kakor da trpi ua vseli lioleznlli sveta.
Zlvlnozdravnik: »Kaj za Boga se vam Jc pripetilo?«
Pomočnik: »Konj Ic pihnil prvi.*
Nekemu cestnemu pometaču, ki jc oni dan umrl v Trstu, so »žalujoči ostali« po-slavili spomenik /. napisom: »V prahu si hll in v prah si. se povrnil.« '
Profesor kemije: »Imenujte mi snov, katero se Ic s težkočo analizira.«
Dijak: »Golaž v tržaški .betoli'.«
Profcssor: »Kateri žuželka potrebuje najmanl hrane?«
Dijak: »Molj, ta žre — luknje!«
Profesor kcniijc: »Kakor sem vam razložil, vsebuje morska voda natrijev klorid. Ali ml vo kdo povedati, kaj Sc vsebuje?« '
Mlad dijak: »Ribe, gospod:«
Mornar (z nevesto): »Oospod žnpulk, aH bi naju hoteli l>rzo poročili?«
Župnik: »Seveda. Napravili dvajset vozlov na uro Je meni igrača.«
f)ospa (sprevodniku): »Na katerem koncu tramvaja naj Izstopim?«
Sprevodnik: »Na kalcrcnj hočete. 0-badva konca' se bosta' ustalila,«
Učitelj: »Kaj je rekel Arliimcd, ko je stopil v svojo kopalno posodo in je opazil, da gre voda čez rob?«
Učenec: »Rekel jc »Eurcka«!
Učitelj: »Dobro. Kaj pomeni ta beseda?«
Učenec: »Pomeni .Našel sem'.«
Učitelj:'»Tudi dobro. In kaj jc našel Arliimcd?«
'Nič odgovora.
Učitelj: »No, to boš pač vedel.« ;
Sc vedno nič odgovora.
Učitelj: »No, no. dečko. Kaj je našel Arliimcd.«
Učenec (boječe); »Zajfo.«
K ravnatelju ulične železnice je prišel prosilci; za službo sprevodnika. Sledeči pogovor se jcrazvil med njima:
Ravnatelj: »Vi bi torej radi bili sprevodnik?«
Prosilec:-»Da; gospod.« i /t Ravnatelj: »Kako sc pišete?«
Prosilec: »Les.«
Ravnatelj: »Ne morem vas sprejeti.«
Prosilec: »Zakaj nc?«
Ravnatelj: »Zato, ker elektriški strokovnjaki pravijo, da je les slab sprevodnik.«
! V ? Nekemu postajenačelnlkti v istočnl Indiji je bilo strogo ukazano, da ne sme ničesar storiti po svoji preudarnosti nego
mora čakati navodil. To je bilo gotovo vzrok, da jc ob neki priliki poslal v glavni u-rad sledečo brzojavko:
>»Na peronu trga tiger nekega sprevodnika. Javite, kaj naj storim.«
Neki urednik je bil povabljen na kosilo. Ko mu Je gostiteljica ponudila ob koncu obeda kos finega peciva, jc v razstrcsc-nostl odgovoVII:
•Radi |)omanjkuuju prostora nc moremo ugoditi vaši žplji.«
I!lcktričar (sam s seboj):.(Presneta stvar! . Nemogoče se je zgodilo. Dekle, katero ljubim, sem vprašul, če hoče biti. moja žena, in ona ml je dala negativen odgovor, ki je bil Jako pozitiven;«
1'miiiui povesi. — Nekoč sta dve žabi padli v lonec mleka. Ulla Je nevarnost; da olx) utoneta, kar Je pri Žabah TajJ običajna smrt. Da se to ne zgodi, sta ol>c žalil jiii?ell skakati navzgor v upanju, da s« jima posreči preskočiti kmeev rob. Zaman je bil ves tnid. Pri vsakem skuku slu padli nazaj v mleko. Prva ?.aba zgrnili ihikuiu Iii pravi: »Kaj pomaga ves truil? Padli sva v loiicc. Iz katerega nI izhodu in zlilo bo najboljše, če se mirno predamo smrti.
Druga žaba ni poslušala svoje tbvar-šlce nego se Je neutrudno poganjali proti robu lonca. Ko so več ur pozneje odkrili žaM jc lHla prva mrtva, druga jc pa sedela mirno ua |)lavajoči kei)l surovega masla.
Prebivalci Julijske Boračijc, špeglaj-le sc na temi	'
Kadarkoli čk>v<* kaj čiLvali sliši, kar nanaša na zle posledice .pijančevanja, vselej se mora solziti nad :gcenko usodo, ki tepe ženo pijanca. Pa ne samo usoda — nam jc povedano — nego budi. pijanec sam pretepa svojo boljšo tričetrtinko,- kadarkoli misli, da jc tako početje junaško In častivredno. Nikoli pa no čujemo in nc vemo o tistih slučajih, ko žena |x)grnbl Svojega natrkanoga možička za ušesa In ga neusmiljeno prcmikastl. To dejstvo nas spominja sledeče zgodbice.
Neka uboga' žena jc imela moža, ki jc čutil v sebi čudovit talent do pijančevanja. Neštetokrat je prišlo med njo in njim do temeljitih argumentov, tekom kaLcrili šo imele ponve in kožice glavno besedo. In za
lo vzorno krščansko žlvljeijjc Je zvu|t| ludl župnik d^tičnegu kraja. Poln blaKlk namenov je pozval ženok sebi.
»Oospa,« je : rektl, »včasih jc iiki! kriv prepirov v hiši, včasih pa tudi iau in le pre|x>goslotna sc zgodi, da jc ona li-sti vzrok, ki žene mojfa v 'gostilno. Ne nu. znam posebno vašega domačega življenj vendar soini dozdeva, da niste z možen dovolj ij<il>cznjtyi. Z osornostjo sc ne do seže miru. Storite nasprotno. Ko pride val mož prihodnji pijan domov, pe lierlte nu levi tov :nei'() • lxKllte dobri /. njini. Postrt-žile mji, kolikor nallxil|e mor«14 lil videt hoslfi, da se iUo riuMraiuoval tajnega st-bc In .poskušal postali boljši po .svoji lastil lnlcljat|yl.«,j y >tv> I .-':. V' i
• Dovzetna ,Je Mili'Žepa ieporiiH nankii Sc tisti večeri Js prlkolovraol mo£ donmJ pijan kot objijajpoj /(ena g»,Je/sprejela i največjo Ijul|e*nlvosl|o.'. I Wdlla KU ie t mehak naslonjač/ sesula mu čevlje ter mi prinesla Iz kuhinje ^odellc<>\|epo dl5c6 toplo kavo./ \\\ i
»No, kUtffce klil	moj ljub
ček?« je vprašala nblnoS: tirtnjlom ko ji rjioŽ vjjši blAžcnisreiMd dolitop jKfy/>-
1/Vrstlio ^aj, iiloj tfofe^ a ne
veni, domovi
Lini, kaj bo rekla moja stan^ko pride« »nov uifi^Umrib)^ Ci^1
Vesti.
Goljufij/i, Oblasti so prišle jna sld pref r iguni goljufiji z ricpnovim ■ oljemi ki so ga zadnje dni prodajale nekatert lekarne. Ko ho rjcinovoojjepo sili zaV žiji nekateri vladni nasprotniki; ini1 m Imelo običajnega včiinka, ampak tio no stali zdravljčnci "iposebrio' zidane - volje Ugotovili so, da Jc, bila omenjena tek« čina nekak »marasehino«. Krivce išče jo.,,Kaznovani bodo,kfoti. ponarcjcvalc bankovcev.	. rr . , o,
.i Glas iz občinstvu* Splošno, se in no žijo zadnje čase pritožbe, da primanj kuje v italijanskih lekarnah ricinoveja olja in ga niti na zdravniški rcccpt i-i za najnujnejše potrebe ni dobiti. Apeli' ramo na človeško čuvstvo lekarnarje.; da nc oddajajo tc prepotrebne tekoči ne brez potrebe odjemalcem "na debcia Bolniki dvigajo splošen' protest; proti
,temur< tf. tiriHi.' '
, . Razglas. Javna, ioblast razglaša, di jc vlada zaplenila vso zalogo ricinovcg.
Josip Kerševani
mclianlk In poSkar
v Gorici, Stolni trg 9, desno.
Zaloga raznih Sivalhlh In kmetijskih strojev, dvokolei, pulk in, samokresov, ter vie posameznih delov, upadajočih t mehanično in puikarako stroko. Strokovni, brezplačen ' 1 ponk v umetnem vezanju in krpanju. Lastna delavnic«; In popiaTlJalnica, Stolni tre 5,
PonlkianJ« te lakiranje v Tiakl barvi
Priporočam vsakemu Original Mundlos Šivalne ■troje, ker w> najbolj aaneoljlvl, r.a t« Jamčim 15 lel.

".'It;.
■■■m

olja v politične namene. Bolniki, ki trpe /aprtju. nnj.vstoje zvečer po pol ure bosimi nogami preiti hišnim pragom^ ,|ii jiin bo »^omagano. Kdor sc temu pokori, dobi ricinovega olja piti.
InJusfrlju. Kot smo izvedeli, sc osnuje-v Stračicah nova tovarna /.a ri> inovo olje, poleg pje pa druga tovarna i nagobčnike proti ricinovemu olju. spvh tq industrije je zagotovljen.
Dopisi-
: LOMA.
Dne 32. t. in. se jč vršil v Lomu v; «ki tajni shod, na katerem so biji vsi d<» itačirii govorniki in mnogobrojno 0!» inslvo, kljub lepemu vrcincnu nad oblaki V navdušenem govoru sc» nam go-orniki orjsali pred oči škodljivost mraza in njega nasledke I'! na glas 110 so .Menile sledeče resolucije:
I. Čuk mora crknili, in sicer vsled iga. ker če živi. pride ludi v Lom, tam prehladi. 7. njim vred se prehludimo tudi ini s praznim želodcem, ker gospo linja pozabi kuhati vsled branja.
2.	Čuk mora nehati izhajali, ker lani c, kaj bi storil, ali bi dal za dva litra
ili za »Čuka«; vsled tega stoji za kanto oin. kjer se lahko prehladi.
3.	Čuk mora nehati izhajali :n z de arjem, ki ga ima v blagajni, mora kti* >iti kišto rut za ženske glave, katere lora poslati nemudoma V Lom na »eks rcs-telegraf-, ker"j(- tu zima in dck!e
lahko prcl&idl. Vse tri resolucije so se sprejele s splošnim ploskanjem in odobravanjem, nikar-so sc odposlulc na pristojnega '.ukJi* iJropoiubo: v.Se: ne mudi«!
RJ! ČASNISKA KRONIKA... Nedavno sem Čltal v INccohi med oniko tole dobesedno poročilo:
•Delavec Anion Rossi, ki je bil pred ratkein od električnega toka ubit. se. nahaja v bolnici kr. lilena ter se mu po zaslugi neumornih zdravpikov zdravje |k>-:asl toda sigurno boljša.«
To mora biti izvenredna znanost! LAŽNJIVI PRODAJALEC.
Klijent: »Se siMimlnjate, da ste mi zagotovili preteklo sredo, ko sein kupil pri Vas par rokovic, da bom Vaše vrste roko-
vtec n;i veko nosil.«
Trgovec; »No in..
Klijent: »Sem jih izgubil!« VSK NAJ BI OBDRŽAL!
V nedeljo mi jc moj prijatelj pripovedoval tole anekdoto v kavarni:
»Nek trgovec je imel pravdo potom mlvetnlka z magistratom, ker si je bil na iratoarju. vsled neke luknje nogo zvil. Odvetnik je pravdo dobil in magistrat mu je plačal 1000 lir. Takoj nato je odvetnik imi-klical svojega klijenta in mu izročil eno Jiro.
»Kaj je to?« vpraša Irgovec. >.j»To je Vaša odškodnina. Jaz sem že odračflnal moj Honorar i 11 stroške."
f ovec *jc gledal nekaj časa liro iu lsa odvetnika: naposled ga vpra-
to liro zakaj mi daste?.....Icli
morda ponarejena?« 11
G. TEMIL
--GORICA
VIA 6I0SUE CARDUCCI ŠT- 1 -(nasproti ITlontu)- - - -
brusar in notar
prodajd tudi toaletne predmete. -
V delavnici so niiiiie&Čenl «lel«vei specialisti xm omenjena dela kakor tudi m popravljunje vseh operacijskih predmetov itd.
Delavnica na električno gonilno silo r bogalo zalogo predmetov, kakor nožev, ikarij, brivnlh noiev, najelegantnejllh žepnih nožev, bergamskih osel, sploh vseh leril - Brusi brlvne in Žepne npie, Škarje, mesarske in knjigoveike ler vse druge nože in rexi|a. • •• — -
Za izvršena dela jamči
MM
m
preje: Hedžet & Koritnik, Gorica Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice.
Trgovini, manufaktiiritefla blaga, speciaiiteta
liL I ,l.,l . I moSklb tn damskib oblek, velika izbira mo-	11	J [ I
N ' 51"'fl'' 1,1 vse potrebščine za	Nfl	Ml I
UDmilU . neveste, kakor mdl za birniaiice.	1,u	"I U0I1« i
P. n. lastnika se priporočata slavnemu obtlnstvu na deželi In v mestu.
Gostilna „Pri belem zajcu"
v GORICI, nunska ulica
Shajališče okoličanov in meščanov.
Postrežba s svežimi doma-	Za obi len obisk sc priporoča Ehni mviumi ... i«-
djli ter « izvrstnim Vipavcem,	|OS. 1MOw
briccm, teranom »n zelencem.	J
o o o	restavrater
Na razpolaflo )C tudi hlev za konje in shrambo koles
nunska ulica.
PaZor I
Pozor 1
I V A N KAC.I N (loricu, Viii Carin Tavctti (i. (nasproti »(ioriške Straže«.) 1 /deluje orgije, harmonike, klavirje. •»> pravlja. uiilitsujc. V zalogi ima različne harmonije. klavirji:, violine. strune. tu.li prcitfrane harmonije in klavirje. Oddma tudi na obroke.
,.Gostilna pri dveh honjiihih"
na novo otvorjena gostilna z dobro domačo kuhinjo. Toči dobra domača vipavska, istrska vina ter kraški teran.
Hlev za konje z dobro postrežbo.
Ivanka Cubej.
Goriška, Tržaška cesta
GORICA /.
Zakaj bi samu čuk iiu palci svoj kljun nam vtikal vsepovsod ? Glej I danes Čuk je na kolesu vea ilrugi je — prav lik gospod ! Kot bliak vam diija na kolesu črcz dni In siru, kol sain vihar m (udi, ft a« mu »pi)>Ii m n* vcnijle, ila mu nič ni mar . . . Na .Stolnem Trgu* .,1'iazza f.nvour" pri t la lili ki»U> i« dobil lu čulc ICllJaa s svojim strojem mu liitro hlače je uifiil. Vsi; tam dobi kolo, maline, vat- kai »icA mu poteh 11 I 0, £uk inlij ni vi-4 na palci, a kolesom m: okrog podi . . .
Piazza Cavour (Stolni trg) 9 (levo)
Kupujte dvokolasa, šivalne stroje, puške in samokrese edino pri tvrdki
ELIJA ČUK,
ki jamči za solionost blaga. Cene konkurenčne.

Na debelo	Na drobno
Tvrdka A. KOMEL
Trg sv. Antona 5 (blizu »Zvezde"
priporoča svojo zalogo jedilnega in kolonijalnega blaga. TRGOVCI! Olje, riž oves specijelne cene!
Konkurenčne cene.
Točna postrežba.
SVOJI K SVOJIM!
Vodopivec Andrej
trgovec z inaiuifakliiriiiin blagom z lastno žensko krojačnieo
V DORNBBRGU št. M4.
se uljudno priporoča cenj. domačinom in okoličanom za obilen <}blsk, zagotavljajo točno in solidno postrežbo po zmernih a nali. Hlago prvovrstno in trpežno. Ženske obleke se Izstavljajo natančno po meri in najnovejših modaji.
VIA DOGANA Kjer lillu prej jc ulica Dojjunu, atoji v (Jorlcl vififvh »odnljc, kjer strunska pot v Raaanucrco zavije, fioj osenmnjtt številko <lobro znana aiistllim 1'rlnitC. Vina v njej Izbrana, kdor le prestopi prati, po ceni pije iz Kriiflkc in .Vinuvske domačije in pu od tam, kjer Brdu so prostrana.
Kdor ima na pretnri opravilo, pu hodi priča, tolenec, tožili j. vsak po razpravi stopi na kosilo, saj Kari 1'rinčič blizu |c gostitelj.... ('k sod-nik ima le cel sod v .naslovi, stri dobro stranki Vsaj kvartin njegov
GOSTILNA
• losip in Pavla Kamenšček
v Gorici, na Komu it. 8 treŽe z iiborrvm belim briikim. vipavskim in črnim v;nom <—' Kuhinja domača Gorka jedila ob vsakem času na razpolago — Snaga vzorna — Prenočilče za tujce — Sobe in postelje snaine.
Zbirilliti raiikii iz Bulci li li uiHi kribi
Restavracija zlatem jelBJin
v GORICI, Pred nadškofijo 8t 7.
ShajaliS^e meičanov in okoličanov. Toči najbolj ta čina In bela vina in P>*o. - Izb orna kuhinja. — Sobe za prenočilča. Snaga uiorna. FostajjhIČe auto mobilov, ki voiijo t Bovec. Orkno, Tolmin. Idrijo Za obilen obisk sc priporoča Ala[zij ¥14*. restarrat>-r.
ZA SAMO 4 LIRE
dobite
iri krasne knjigi! Joriške Matice" ki so izšle 1 novembra.
Zglasite se pri gg. krajevnih poverjenikih. Kdor želi, da se mu knjige dostavijo po pošli naravnost od zaloznISIva, mora - - - dodati zraven štirih Lir se eno Liro za poštnino. - - -