Blaž Mav čič1
Po tre be po endo pro te zah kol ka in kole na
v Slo ve ni ji do leta 2050
De mand for Hip and Knee Art hro plasty in Slo ve nia until 2050
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: endo pro te ze skle pov, kolk, kole no
IZHODIŠČA. V Slo ve ni ji doslej ni bilo objav lje nih podat kov o po jav no sti in raz šir je no sti
dege ne ra tiv nih bolez ni skle pov, zara di kate rih je potreb na vsta vi tev total nih endo pro tez
kol ka in kole na. Namen pris pev ka je oce ni ti seda nje potre be po endo pro te zah kol ka in kole -
na v slo ven ski popu la ci ji in napo ve da ti potre be za obdob je 2015–2050. METODE. Sta -
rost no spe ci fič no pogostost vstav lje nih endo pro tez kol ka in kole na v nor veš ki popu la ci ji
smo upo ra bi li na sta rost nih sku pi nah slo ven ske popu la ci je in izra ču na li seda nje potre -
be po endo pro te zah veli kih skle pov v Slo ve ni ji. Nato smo iz sta ti stič nih napo ve di demo -
graf skih gibanj posa mez nih sta rost nih sku pin oce ni li pred vi de no let no šte vi lo vstav lje nih
endo pro tez kol ka in kole na za obdob je 2015–2050. REZULTATI. Gle de na seda nje demo -
graf sko sta nje bi mora li v Slo ve ni ji vsa ko leto vgra di ti prib liž no 3.500 pri mar nih endo -
pro tez kol ka in 2.200 pri mar nih endo pro tez kole na. V pri ha ja jo čih deset let jih pa se bodo
potre be po endo pro te zah veli kih skle pov moč no pove ča le in dose gle vrh leta 2045, ko naj
bi bile prib liž no 40 % več je od seda njih (4.500 en do pro tez kol ka in 2.900 en do pro tez kole -
na). ZAKLJUČKI. Seda nja zmog lji vost orto ped skih bol ni šnic na področ ju endo pro te ti ke
za zdaj zado stu je potre bam slo ven ske popu la ci je. Pove ča nje potreb v pri hod njih deset -
let jih pa bo zah te va lo bis tve no pove ča nje sred stev in bol ni šnič nih kapa ci tet v pri mer ja -
vi s se da njim sta njem.
aBSTRaCT
KEY WORDS: arthroplasty, hip, knee
BACKGROUNDS. In Slovenia there is no published data on the incidence and prevalence
of the degenerative joint disease that requires endoprosthetics. The aim of this paper is
to assess the current demand for hip and knee endoprosthetics in the Slovenian popu-
lation and to forecast the demand for the period 2015–2050. METHODS. The age-spe-
cific incidences of hip and knee arthroplasty in the Norwegian population were used on
the age groups of the Slovenian population to calculate the current demand for large joint
endoprosthetics in Slovenia. On the basis of statistical projections of demographic trends
in different age groups, we then estimated the expected annual number of implanted hip
and knee endoprostheses for the period 2015–2050. RESULTS. Given the current demographic
situation, the annual demand of implanted endoprostheses in Slovenia is 3,500 primary
1 Doc. dr. Blaž Mav čič, dr.med., Orto ped ska kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nič ni cen ter Ljub lja na, Zaloš ka cesta 9, 1000 Ljub lja na;
blaz.mav cic@kclj.si
5Med Razgl. 2016; 55 (1): 5–12  •  Raziskovalni članek
načr ti gle de potreb po zdrav lje nju oste oar tro -
ze veli kih skle pov v pri hod no sti ne obsta jajo.
Na men pris pev ka je oce ni ti seda nje
po tre be po endo pro te ti ki kol ka in kole na
v Slo ve ni ji, jih pri mer ja ti z ob sto je čo zmog -
lji vost jo slo ven skih orto ped skih bol ni šnic
ter na pod la gi demo graf skih napo ve di napo -
ve da ti potre be po endo pro te ti ki kol ka in
kole na za obdob je 2015–2050.
METODE
Na tanč nih podat kov o se da nji raz šir je no sti
napre do va le oste oar tro ze kol ka in kole na
v Slo ve ni ji ni na raz po la go. Zara di sood vi -
sno sti med sta rost jo posa mez ni ka in stopnjo
napre do va nja oste oar tro ze je raz šir jenost
bolez ni v do lo če ni drža vi moč no odvi sna od
sta rost ne struk tu re pre bi vals tva (7, 9). Poleg
objek tiv no vid ne ome je ne gib lji vo sti v skle -
pu in rent gen skih spre memb osta ja ključ -
na indi ka ci ja za ope ra ci jo sub jek tiv ni simp -
tom bole či ne, zato odlo či tve o nuj no sti
vsta vi tve endo pro te ze kol ka ali kole na ni
mogo če popol no ma objek ti vi zi ra ti. Indi ka -
ci je za vsta vi tev endo pro te ze kol ka in kole -
na se raz li ku je jo tudi med raz lič ni mi drža -
va mi in zdravs tve ni mi siste mi (10). Šte vi lo
dejan sko vstav lje nih endo pro tez kol ka ali
kole na pa je poleg prej našte tih dejav ni kov
odvi sno še od raz vi to sti zdravs tve ne ga si -
ste ma, finanč nih zmož no sti in dostop no sti
zdravs tve ne ga zava ro va nja (11).
Do dat ne teža ve pri ana li zi potreb po
endo pro te ti ki kol ka in kole na pred stav lja -
jo spre mi nja nje dol žin čakal nih dob v Slo -
ve ni ji v zad njih letih, pos pe še no ope ri ra nje
bol ni kov po več let nem čaka nju na poseg in
6 Blaž Mav čič    Po tre be po endo pro te zah kol ka in kole na v Slo ve ni ji do leta 2050
total hips and 2,200 primary total knees. In the coming decades, the demand for large joint
endoprosthetics will significantly increase and reach the peak in 2045 with approximately
40% higher annual demand (4,500 hip and 2,900 knee endoprostheses). CONCLUSIONS. The
present capacity of Slovenian orthopedic hospitals in large joint endoprosthetics suffices
for the current demands of the Slovenian population. However, the increased demand in
the coming decades will require a significant increase in funding and hospital capaci-
ties in comparison with the present situation.
UvOD
Os te oar tro za kol ka ali kole na je bole zen, ki
se v ve či ni pri me rov poja vi idio pat sko pri
sta rej ši popu la ci ji, najus pe šnej ši način
zdrav lje nja napre do va le oste oar tro ze pa je
vsta vi tev total ne endo pro te ze (angl. to tal
endo prost he sis, TEP) kol ka ali kole na (1–4).
V Slo ve ni ji so se po letu 2000 zače le moč -
no podalj še va ti čakal ne dobe za vsta vi tev
endo pro te ze kol ka in kole na in so bile dol -
ge že več kot tri leta, v le tih 2007–2015 pa
so se po zaslu gi dodat no odo bre nih sred stev
moč no skraj ša le in za endo pro te zo kol ka v ju -
ni ju 2015 zna ša jo 21–365 dni pod hitro ter
124–940dni pod red no stop njo nuj no sti (5, 6).
Kraj ša nje čakal ne dobe v po ljub nem siste -
mu sto ri tve ne dejav no sti je ved no posle dica
pove ča nja ponud be, ki v do lo če nem časov -
nem obdob ju pre se že pov pra še va nje. Skraj -
ša nje čakal nih dob zato ter ja raz mi slek, ali
se bodo zara di veli ke ga šte vi la vstav lje nih
endo pro tez v Slo ve ni ji potre be po endo pro -
te ti ki veli kih skle pov dol go roč no zmanj šale.
Ker pri oste oar tro zi od prvih simp to mov
do vsta vi tve endo pro te ze lah ko mine več let
ali celo deset le tij, je za razu me va nje epi de -
mio lo gi je oste oar tro ze veli kih skle pov ključ -
ne ga pome na dol go roč no sprem lja nje (1–4).
Tako lah ko ob pov preč ni sta ro sti 70 let za
vsta vi tev TEP kol ka ali kole na skle pa mo, da
veči na bol ni kov, ki bodo leta 2050 potre bova -
li endo pro te zo kol ka ozi ro ma kole na, danes
že živi med nami in so v pov preč ju sta ri 35let
(7, 8). V Slo ve ni ji doslej ni bilo objav lje nih
podat kov o po jav no sti in raz šir je no sti dege -
ne ra tiv nih bolez ni, zara di kate rih je potrebna
vsta vi tev TEP kol ka ozi ro ma kole na, pa tudi
neraz lož lji vo veli ka spre men lji vost čakalnih
dob med posa mez ni mi bol ni šni ca mi (npr.
red na čakal na doba v ju ni ju 2015 za endo -
pro te zo kole na v Splo šni bol ni šni ci Slo venj
Gra dec zna ša 126 dni, v Splo šni bol ni šni ci
Jese ni ce pa 720 dni), zato zgolj iz let ne ga
šte vi la vstav lje nih endo pro tez ni mogo če
zanes lji vo oce ni ti dejan skih novo na sta lih
potreb po endo pro te ti ki kol ka in kole na
v po sa mez nem letu (5, 6). Če pa obrav nava -
mo drža vo, kjer že več let ni dalj ših čakal -
nih dob za endo pro te ti ko veli kih skle pov
(ča kal na doba zna ša manj kot šti ri mese ce),
potem lah ko sprej me mo pred po stav ko, da
vsa ko let no šte vi lo vstav lje nih endo pro tez
ustre za dejan skim potre bam popu la ci je v ti -
stem letu – torej lah ko iz šte vi la vstav ljenih
umet nih skle pov oce ni mo pojav nost napre -
do va le artro ze veli kih skle pov v po pu la ci -
ji. Tak šna drža va je Nor veš ka, kjer je šte vi lo
vstav lje nih pri mar nih endo pro tez kol ka in
kole na v zad njih letih sta bil no in se le
pola go ma spre mi nja, let na poro či la o šte -
vi lu vstav lje nih endo pro tez in zaple tih pa
so jav no dostop na v Nor veš kem regi stru
endo pro tez že od leta 1994 (8, 9).
Pri izde la vi oce ne o po tre bah po endo -
pro te ti ki kol ka in kole na smo izha ja li iz
podat kov Nor veš ke ga regi stra endo pro tez,
saj nor veš ki zdravs tve ni sistem (8):
• po demo graf ski sesta vi prib liž no ustre -
za slo ven ski popu la ci ji,
• objav lja zelo izčrp na vsa ko let na poro či -
la o šte vi lu vstav lje nih endo pro tez kol -
ka ozi ro ma kole na,
• je na področ ju endo pro te ti ke dose gel sta -
cio nar no sta nje z mi ni mal no čakal no dobo,
zato lah ko priv za me mo, da šte vi lo vstav -
lje nih endo pro tez v enem letu ustre za
potre bam po endo pro te zah v ti stem letu in
• je stro kov no viso ko raz vit in dovolj finanč -
no zmog ljiv, da upo šte va naj so dob nej še
smer ni ce na področ ju endo pro te ti ke.
Iz nor veš ke popu la ci je smo pri do bi li podat -
ke o let nem šte vi lu vstav lje nih pri mar nih
TEP kol ka in kole na v po sa mez nih sta rost -
nih sku pi nah in o šte vi lu pre bi val cev v po -
sa mez nih sta rost nih sku pi nah (8, 12). Upo -
ra bi li smo podat ke za leto 2009 zara di
izklju či tve more bit ne ga vpli va sve tov ne
gos po dar ske kri ze na slo ven ski in nor veški
zdravs tve ni sistem v zad njih letih (13). Nato
smo sta rost no spe ci fič no pogost nost vstav -
lje nih endo pro tez upo ra bi li na sta rost nih
sku pi nah slo ven ske popu la ci je v is tem letu
in izra ču na li seda nje potre be po endo pro -
te ti ki veli kih skle pov v Slo ve ni ji (14). Nazad -
nje smo iz sta ti stič nih napo ve di demo graf -
skih gibanj posa mez nih sta rost nih sku pin
v na sled njih deset let jih oce ni li pred vi de no
let no šte vi lo vstav lje nih endo pro tez kol ka
in kole na za obdob je 2015–2050 (15).
REZULTaTI
Iz šte vi la vstav lje nih pri mar nih TEP kol ka
in kole na na Nor veš kem v letu 2009 po petih
sta rost nih sku pi nah in iz demo graf skih
podat kov o šte vi lu pre bi val cev na Nor veš -
kem v ena kih sta rost nih sku pi nah smo za
7Med Razgl. 2016; 55 (1):
Ta be la 1. Šte vi lo pri mar nih total nih endo pro tez kol ka na Nor veš kem v letu 2009 po sta rost nih sku pi nah.
TEP – total na endo pro te za.
Sta rost na sku pi na < 45 45–59 60–69 70–79 > 79 Sku paj
Šte vi lo vstav lje nih
TEP kol ka 229 1.279 2.334 2.170 947 7.029
Šte vi lo pre bi val cev 
v tej sta rost ni sku pi ni 2.895.854 948.490 503.243 290.590 220.022 4.858.199
dne 31. 12. 2009
TEP kol ka na en mili jon
pre bi val cev v tej sta rost ni 103 1.349 4.639 7.467 4.303 –
sku pi ni
vsa ko sta rost no sku pi no izra ču na li šte vi lo
vstav lje nih pri mar nih TEP kol ka (ta be la 1)
in kole na (ta be la 2) na 1 mili jon pre bi val -
cev (8, 12).
Gle de na sta rost no spe ci fič ne potre be
po TEP kole na in TEP kol ka za nor veš ko
popu la ci jo (ta be la 1 in tabe la 2) smo v vsa -
ki od sta rost nih sku pin slo ven ske popu la -
ci je izra ču na li potre be po šte vi lu vstav lje -
nih pri mar nih endo pro tez kol ka in kole na
v Slo ve ni ji za leto 2009 (ta be la 3 in tabe -
la 4) (14).
8 Blaž Mav čič    Po tre be po endo pro te zah kol ka in kole na v Slo ve ni ji do leta 2050
Ta be la 2. Šte vi lo pri mar nih total nih endo pro tez kole na na Nor veš kem v letu 2009 po sta rost nih sku pi nah.
TEP – total na endo pro te za.
Sta rost na sku pi na < 45 45–59 60–69 70–79 > 79 Sku paj
Šte vi lo vstav lje nih
TEP kole na 81 717 1.592 1.531 505 4.425
Šte vi lo pre bi val cev
v tej sta rost ni sku pi ni 2.895.854 948.490 503.243 290.590 220.022 4.858.199
dne 31. 12. 2009
TEP kole na na en mili jon
pre bi val cev v tej sta rost ni 28 756 3.163 5.267 2.297 –
sku pi ni
Ta be la 3.Potre be po pri mar nih total nih endo pro te zah kol ka v Slo ve ni ji za leto 2009 po sta rost nih sku pi nah.
TEP – total na endo pro te za.
Sta rost na sku pi na < 45 45–59 60–69 70–79 > 79 Sku paj
TEP kol ka na en mili jon
pre bi val cev v tej sta rost ni 103 1.349 4.639 7.467 4.303 –
sku pi ni v nor veš ki popu la ci ji
Šte vi lo pre bi val cev
v Slo ve ni ji v tej sta rost ni 1.136.260 460.985 210.498 159.036 80.170 2.046.976
sku pi ni dne 31. 12. 2009
Po tre be po TEP kol ka
v sta rost nih sku pi nah 117 622 976 1.188 345 3.248
v Slo ve ni ji
Ta be la 4.Potre be po pri mar nih total nih endo pro te zah kole na v Slo ve ni ji za leto 2009 po sta rost nih skupinah.
TEP – total na endo pro te za.
Sta rost na sku pi na < 45 45–59 60–69 70–79 > 79 Sku paj
TEP kole na na en mili jon
pre bi val cev v tej sta rost ni 28 756 3.163 5.267 2.297 –
sku pi ni v nor veš ki popu la ci ji
Šte vi lo pre bi val cev
v Slo ve ni ji v tej sta rost ni 1.136.260 460.985 210.498 159.036 80.170 2.046.976
sku pi ni dne 31. 12. 2009
Po tre be po TEP kole na
v sta rost nih sku pi nah 32 348 666 838 184 2.068
v Slo ve ni ji
9Med Razgl. 2016; 55 (1):
Ta be la 5. Napo ved potreb po pri mar nih total nih endo pro te zah kol ka v Slo ve ni ji v  le tih 2015–2050.
TEP – total na endo pro te za.
Sta rost na sku pi na < 45 45–59 60–69 70–79 > 79 Sku paj
Šte vi lo prebivalcev v letu 2015 1.056.937 458.700 249.572 160.284 93.315 2.018.808
TEP kol ka 109 619 1.158 1.197 402 3.484
Šte vi lo prebivalcev v letu 2020 1.009.900 450.081 282.493 171.432 102.784 2.016.690
TEP kol ka 104 607 1.310 1.280 442 3.744
Šte vi lo prebivalcev v letu 2025 953.565 454.978 284.880 208.065 112.692 2.014.180
TEP kol ka 98 614 1.321 1.554 485 4.072
Šte vi lo prebivalcev v letu 2030 903.376 454.383 284.916 237.550 125.772 2.005.997
TEP kol ka 93 613 1.322 1.774 541 4.343
Šte vi lo prebivalcev v letu 2035 867.274 443.658 280.363 242.166 155.896 1.989.357
TEP kol ka 89 598 1.300 1.808 671 4.467
Šte vi lo prebivalcev v letu 2040 853.673 401.178 287.639 244.324 178.507 1.965.321
TEP kol ka 88 541 1.334 1.824 768 4.556
Šte vi lo prebivalcev v letu 2045 851.934 356.303 292.645 242.003 192.498 1.935.383
TEP kol ka 88 481 1.357 1.807 828 4.561
Šte vi lo prebivalcev v letu 2050 850.035 326.953 272.803 250.486 200.572 1.900.849
TEP kol ka 88 441 1.265 1.870 863 4.528
Ta be la 6. Napo ved potreb po pri mar nih total nih endo pro te zah kole na v Slo ve ni ji v le tih 2015–2050.
TEP – totalna endo pro te za.
Sta rost na sku pi na < 45 45–59 60–69 70–79 > 79 Sku paj
Šte vi lo prebivalcev v letu 2015 1.056.937 458.700 249.572 160.284 93.315 2.018.808
TEP kole na 29 347 789 844 214 2.224
Šte vi lo prebivalcev v letu 2020 1.009.900 450.081 282.493 171.432 102.784 2.016.690
TEP kole na 28 340 893 903 236 2.401
Šte vi lo prebivalcev v letu 2025 953.565 454.978 284.880 208.065 112.692 2.014.180
TEP kole na 27 344 901 1.096 259 2.626
Šte vi lo prebivalcev v letu 2030 903.376 454.383 284.916 237.550 125.772 2.005.997
TEP kole na 25 343 901 1.251 289 2.810
Šte vi lo prebivalcev v letu 2035 867.274 443.658 280.363 242.166 155.896 1.989.357
TEP kole na 24 335 887 1.276 358 2.880
Šte vi lo prebivalcev v letu 2040 853.673 401.178 287.639 244.324 178.507 1.965.321
TEP kole na 24 303 910 1.287 410 2.934
Šte vi lo prebivalcev v letu 2045 851.934 356.303 292.645 242.003 192.498 1.935.383
TEP kole na 24 269 926 1.275 442 2.935
Šte vi lo prebivalcev v letu 2050 850.035 326.953 272.803 250.486 200.572 1.900.849
TEP kole na 24 247 863 1.319 461 2.914
Na enak način smo ob upo šte va nju
demo graf skih napo ve di za Slo ve ni jo izraču -
na li oce no potreb po pri mar nih TEP kolka
in TEP kole na v Slo ve ni ji v le tih 2015–2050
(ta be la 5 in tabe la 6) (15).
RaZPRava
Na ši rezul ta ti kaže jo, da bi mora li v Slo ve -
ni ji gle de na sta rost no spe ci fič ne potre be
po endo pro te ti ki in gle de na seda nje demo -
graf sko sta nje vsa ko leto vgra di ti prib liž -
no 3.500 pri mar nih endo pro tez kol ka in
2.200 pri mar nih endo pro tez kole na. V pri -
hod njih deset let jih se bodo potre be po
endo pro te ti ki med posa mez ni mi sta rost -
nimi sku pi na mi pre cej raz li ko va le. Demo -
grafske napo ve di naka zu je jo, da se bodo
v starost ni sku pi ni do 69 let potre be po
endo pro te zah kol ka in kole na mini mal no
pove ča le še do leta 2025, kasne je se bodo
sta bi li zi ra le in zače le poča si upa da ti. V sta -
rost ni sku pi ni nad 70 let pa se bodo v pri -
ha ja jo čih deset let jih potre be po endo pro -
tetiki veli kih skle pov moč no pove ča le in
dose gle vrh leta 2045, ko naj bi bile pri -
bližno 40 % več je od seda njih.
Gle de na raz po lož lji ve podat ke seda nja
zmog lji vost orto ped skih bol ni šnic na tem
področ ju zado stu je tre nut nim potre bam
v po pu la ci ji, saj je bilo v letu 2014 v Slo -
ve ni ji vstav lje nih 2.985 en do pro tez kol ka
brez zaple tov in 1.048 en do pro tez kol ka
z za ple ti ali revi zij skih endo pro tez kol ka,
skup no torej 4.033 en do pro tez kol ka (kar
vklju ču je pri mar ne total ne, del ne in revi -
zij ske endo pro te ze kol ka) (16). Gle de kolen -
skih ope ra cij v Slo ve ni ji v letu 2014 so
objav lje ni podat ki o 2.381 pri mar nih in
100 re vi zij skih endo pro te zah kole na, skup -
no je bilo vgra je nih 2.481 en do pro tez kole -
na (16). Let na zmog lji vost endo pro te ti ke
v slo ven skih orto ped skih bol ni šni cah (sku -
paj 6.514 en do pro tez kol ka in kole na – pri -
mar ne, revi zij ske, del ne) za zdaj pre se ga
sprot ne vsa ko let ne potre be po pri mar ni
endo pro te ti ki. Oce nje na potre ba za leto
2015 z na šo meto do lo gi jo je 5.708 pri mar -
nih endo pro tez kol ka in kole na sku paj,
dejan ska rea li za ci ja Zavo da za zdravs tve -
no zava ro va nje Slo ve ni je v letu 2014 pa je
zna ša la 5.366 (8, 9, 15).
Skraj ša nje čakal ne dobe za endo pro teti -
ko veli kih skle pov na naj niž jo mož no raven
v ne ka te rih slo ven skih bol ni šni cah se skla -
da z iz sled ki naše ana li ze, da v Slo ve ni ji
trenut no obsta ja jo zadost ne kapa ci te te za
pokrit je tre nut nih potreb po endo pro te ti ki.
Iz tega je mogo če skle pa ti, da je skraj ša nje
čakal nih dob v zad njih letih zgolj odraz
zača sne ga pre sež ka oprav lje nih ope ra cij
nad šte vi lom novo na sta lih indi ka cij, kar pa
ne pome ni, da so se potre be po endo pro te -
ti ki v po pu la ci ji traj no zmanj ša le. Skraj ša -
nje čakal ne dobe na naj niž jo mož no raven ne
pome ni, da potreb po endo pro te ti ki ni več
ozi ro ma da v pri hod no sti ne bo tovrst nih
bol ni kov. Gre le za vzpo sta vi tev sta cionar -
ne ga sta nja, v ka te rem se vsa ko leto vgra -
di toli ko endo pro tez, koli kor novih indi ka -
cij v ti stem letu nasta ne. Čeprav je bilo
v letih 2007–2015 na let ni rav ni v Slo ve -
ni ji vstav lje nih bis tve no več endo pro tez kot
kadarko li doslej, je bilo šte vi lo čaka jo čih na
endo pro te zo kol ka z dne 1. 6. 2015 še ved -
no 2.748, na endo pro te zo kole na pa 3.305, in
se v pri mer ja vi s pre te kli mi leti celo pove -
ču je (5). Vsa kr šno zmanj še va nje načr to -
vane ga šte vi la vsta vi tev endo pro tez kol ka
ozi ro ma kole na v na sled njih letih pod raven
tre nut nih potreb uteg ne čakal ne dobe ponov -
no podalj ša ti. Seda nji obseg vgra je va nja TEP
kol ka in kole na z izred nim finan ci ra njem
torej ne bo zadoš čal samo zača sno, saj demo -
graf ske napo ve di kaže jo traj no pove ča ne
potre be po pri mar ni endo pro te ti ki do maksi -
mal ne ga šte vi la 7.500 TEP kol ka in kole na.
Zara di dalj ša nja živ ljenj ske dobe in pora sta
pri mar ne endo pro te ti ke je (po dob no kot pri
endo pro te zah kol ka) mogo če dodat no pri -
ča ko va ti tudi porast dele ža revi zij skih ope -
ra cij endo pro tez kole na na 10–15 %, ki ga
v Za hod ni Evro pi opa ža jo že sedaj (8, 9). Vse
to uteg ne ime ti dalj no sež ne posle di ce za
ope ra tiv ne in kadrov ske zmog lji vo sti zdrav -
s tve ne ga siste ma na tem področ ju. Podobno
tudi v dru gih zahod nih drža vah ugo tavlja -
jo, da bodo potre be po endo pro te ti ki v pri -
hod njih deset let jih moč no pre se gle obsto -
je če zmog lji vo sti nji ho vih zdravs tve nih
siste mov (17–20).
10 Blaž Mav čič    Po tre be po endo pro te zah kol ka in kole na v Slo ve ni ji do leta 2050
Pred stav lje ne napo ve di v tem pris pev -
ku teme lji jo na obsto je čih sta rost no spe ci -
fič nih indi ka ci jah za vsta vi tev endo pro tez
kol ka ali kole na, zato je pred vi de no poveča -
nje potreb po endo pro te ti ki izključ no posle -
di ca demo graf skih gibanj (15). Tre nut na
raven medi cin ske zna no sti ne pred vi de va,
da bi se indi ka ci je za endo pro te ti ko kol ka
v pri hod no sti zače le zmanj še va ti, razen če
bi iznaš li učin ko vi te nači ne pre pre če va nja
ozi ro ma zdrav lje nja idio pat ske oste oar tro -
ze kol ka, ki pred stav lja sko raj 90 % vseh
indi ka cij za vsa di tev umet ne ga skle pa (8).
Tudi na področ ju endo pro te ti ke kole na ni
opa zi ti, da bi upo ra ba artro skop skih metod
zdrav lje nja kolen v zad njih deset let jih
pomemb no zmanj ša la pojav nost kolen ske
artro ze (1, 2). Zara di veli ke ga pora sta potreb
po elek tiv ni endo pro te ti ki veli kih skle pov
pri sta rej ših uteg ne posta ti postav lja nje
indi ka cij bolj zaple te no, kot je bilo doslej.
Vpra ša nje pri ča ko va ne kori sti in tve ga nja
elek tiv nih pose gov v sta rej ših sta rost nih
sku pi nah namreč ni odvi sno samo od stanja
v bo le čem skle pu, tem več tudi od splošne -
ga zdravs tve ne ga sta nja bol ni ka, pri dru že -
nih kro nič nih bolez ni, nje go ve psiho fi zič ne
zmog lji vo sti in funk cio nal nih zah tev, na
kate re lah ko vpli va jo tudi social ne raz me -
re (1–4). Z iz bolj ša njem obvla do va nja kro -
nič nih bolez ni se torej uteg ne še dodat no
pove ča ti šte vi lo bol ni kov, ki so spo sob ni za
vsta vi tev endo pro te ze kol ka ozi ro ma kole -
na, kljub nes pre me nje ni raz šir je no sti oste -
oar tro ze veli kih skle pov v splo šni popu la ci ji.
ZaKLJUČEK
Se da nja zmog lji vost orto ped skih bol ni šnic
na področ ju endo pro te ti ke za zdaj zado stu -
je potre bam slo ven ske popu la ci je, kar pome -
ni, da se ob upo šte va nju sta rost no spe ci fi -
č nih potreb in gle de na seda nje demo graf sko
sta nje vsa ko leto vgra di prib liž no 3.500 pri -
mar nih endo pro tez kol ka in 2.200 pri mar -
nih endo pro tez kole na. V pri hod njih 40 le -
tih je na pod la gi napo ve di demo graf skih
gibanj pri ča ko va ti še vsaj 40 % pove ča nje
vsa ko let nih potreb po pri mar ni endo pro te -
ti ki kol ka (prib liž no 4.500) in kole na (prib -
liž no 2.900). Poleg tega je pri ča ko va ti tudi
pove ča nje šte vi la revi zij skih ope ra cij kolena.
Tak šno sta nje bo zah te va lo bis tve no pove -
ča nje sred stev in bol ni šnič nih kapa ci tet
v pri mer ja vi s se da njim sta njem v slo ven -
ski orto pe di ji.
11Med Razgl. 2016; 55 (1):
LITERaTURa
1. Ca na le ST, Beaty JH. Camp bell’s ope ra ti ve ort ho pae dics. 11th ed. Phi la delp hia: Mosby/El se vier; 2008.
2. So lo mon L. Oste oart hri tis.  In: Solo mon L, War wick D, Naya gam S, eds. A pley’s System of Ort ho pae dics
and Fractu res. 9th ed. Lon don: Hod der–Ar nold; 2010. p. 85–102.
3. An to lič V. Total na kolen ska endo pro te za. In: Anto lič V, Ven gust R, Pom pe B, eds. Kole no: kli nič ne poti zdrav -
lje nja. XXVII. Orto ped ski dne vi; 2011; Ljub lja na. Ljub lja na: Orto ped ska kli ni ka; 2011. p. 47–9.
4. Mil ler MD, Thomp son SR, Hart J. Review of ort ho pae dics. 6th ed. Phi la delp hia: Else vier; 2012. p. 360–427.
5. Na cio nal no sprem lja nje čakal nih dob – Meseč no poro či lo o ča kal nih dobah na dan 1. 6. 2015 [in ter net]. Ljub -
lja na:  Nacio nal ni  inšti tut  za  jav no  zdrav je;  2015  [ci ti ra no  2015  Jun  1].  Doseg lji vo  na:  http://www.nijz.si/
si tes/www.nijz.si/fi les/pub li ka ci je-da to te ke/po ro ci lo_na cas_1.6.2015.pdf
6. Na cio nal no sprem lja nje čakal nih dob – pre li mi nar no poro či lo 1. 6. 2015 [in ter net]. Ljub lja na: Nacio nal ni inštitut
za jav no zdrav je; 2015 [ci ti ra no 2015 Jun 1]. Doseg lji vo na: http://www.nijz.si/
7. Pas sias PG, Bono JV. Total hip art hro plasty in the older popu la tion. Geria trics and Aging. 2006; 9 (8): 535–43.
8. The Nor we gian Art hro plasty Regi ster [in ter net]. Ber gen: Cen tre of Excel len ce of Joint Repla ce ments. Report
2009 [ci ti ra no 2013 Feb 1]. Doseg lji vo na: http://nrl web.ihel se.net/eng/de fault.htm
9. Loh man der LS, Enge sae ter LB, Her berts P, et al. Stan dar di zed inci den ce rates of total hip repla ce ment for pri -
mary hip oste oart hri tis in the 5 Nor dic coun tries: simi la ri ties and dif fe ren ces. Acta Ort hop. 2006; 77 (5): 733–40.
10. Lai YS, Wei HW, Cheng CK. Inci den ce of hip repla ce ment among natio nal health insu ran ce enrol lees in Tai wan.
J Ort hop Surg Res. 2008; 3: 42–51.
11. Merx H, Dreinhöfer K, Schräder P, et al. Inter na tio nal varia tion in hip repla ce ment rates. Ann Rheum Dis. 2003;
62 (3): 222–6.
12. Po pu la tion 1 Ja nuary and popu la tion chan ges during the calen dar year [in ter net]. Sta ti stics Nor way. 1951–2012
[ci ti ra no 2015 Feb 1]. Doseg lji vo na: http://stat bank.ssb.no//sta ti stikk ban ken/de fault_fr.asp?PL an gua ge=1
13. Des pi te reces sio nary pres su res, patient and sur geon demand will dri ve the joint art hro plasty and fixa tion bone
cement mar ket by 7% annually through 2013 [in ter net]. Mil le nium Research Group; 2009 [ci ti ra no 2015 Feb 1].
Doseg lji vo na: http://mrg.net/news-and-events/press-re lea ses/des pi te-re ces sio nary-pres su res-pa tient-and-sur -
geo.aspx
14. Po dat kov ni por tal SI-STAT. Pre bi vals tvo [in ter net]. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. [ci ti ra no 2015 Feb 1].
Doseg lji vo na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Da ta ba se/Dem_soc/Dem_soc.asp
15. Po pu la tion Pro jec tions [in ter net]. Euro stat. [ci ti ra no 2015 Feb 1]. Doseg lji vo na: http://epp.eu ro stat.ec.eu ro pa.eu/
por tal/page/por tal/po pu la tion/data/main_tab les
16. Po dat ki o pla nu in rea li za ci ji za zdravs tve ne sto ri tve ZZZS: Rea li za ci ja SPP za obdob je 1-12/2014 [in ter net].
Ljub lja na: ZZZS. 2015 [ci ti ra no 2015 Jun 1]. Doseg lji vo na: https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/
zdravstvene_storitve/plan_in_realizacija/podatki_o_planu_in_realizaciji_zdrav_storitve
17. Ro berts son O, Dun bar MJ, Knut son K, et al. Past inci den ce and futu re demand for knee art hro plasty in Swe den.
A re port from the Swe dish Knee Art hro plasty Regi ster regar ding the effect of past and futu re popu la tion chan ges
on the num ber of art hro pla sties per for med. Acta Ort hop Scand. 2000; 71 (4): 376–80.
18. Pol lack P. When demand exceeds supply [in ter net]. Ame ri can Ada demy of Ort ho pae dic Sur geons: AAOS Now.
2009 Issue [ci ti ra no 2013 Feb 1]. Doseg lji vo na: http://www.aaos.org/news/aao snow/jan09/cli ni cal1.asp
19. Vil la nue va-Martínez M, Her nan dez-Bar re ra V, Cha na-Rodríguez F, et al. Trends in inci den ce and out co mes
of revi sion total hip art hro plasty in Spain: a po pu la tion based study. BMC Mus cu lo ske let Disord. 2012; 13: 37–46.
20. Pis ci tel li P, Iolas con G, Di Tan na G, et al. Soci oe co no mic bur den of total joint art hro plasty for sympto ma tic
hip and knee oste oart hri tis in the Ita lian popu la tion: a 5-year analy sis based on hos pi ta li za tion records. Art hri tis
Care Res (Ho bo ken). 2012; 64 (9): 1320–7.
Pris pe lo 8. 7. 2015
12 Blaž Mav čič    Po tre be po endo pro te zah kol ka in kole na v Slo ve ni ji do leta 2050