Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. K Nj. Veličanstvu svetlemu cesarju in cesarici sta v Išl došla rumunski kralj in kraljica. Pri nemškem kanclarju, knezu Hohenlohe, pa je v nedeljo bil naš minister vnanjih zadev, grof Goluchovski. Visoki gospodi gotovo delata skrbi Bolgarija in Macedonija. — Vedno še se ne ve, kdaj da bodo občinske voliive na Dunaju. Nemški nacijonalci se jih ne bodo udeležili po nasvetu Schonererja, Cehi bodo imeli lastne kandidate, tudi obrtniki hočejo imeti svoje. Na tak način bodo spet dobili večino židovski liberalci. Češko. Okrožno sodišče v Trutnovi se bržčas v kratkem o^nuje. Tamošnji mestni zastop je že vladi zastonj podelil prostor za to sodišče. — Čehi namerava ustanoviti veliko gospodarsko društvo za Češko, Moravsko in Šlezijsko. Štajarsko. V nedeljo je v Aflencu poročal nemSko-nacijonalci poslanec Posch svojim volilcim. Ti so mu izrekli zaupanje, zlasti zato, ker je glasoval zoper celjsko gimnazijo. Ali je to taka žasluga? — Te dni so v Gradcu imeli nemški biciklisti ali kolesarji shod. Prišli so tudi oni iz >rajha<! K o r o š k o. Šestdesetletnico mašništva obhajajo letos naudušeni rodoljub gosp. Lovro Serajnik, pro=t v Tinjah. — V soboto in v nedeljo so Nemci v Celovcu z mnogim hrupom slavili petdesetletnico skladatelja Tom. Košata, rodom Slovenca iz Vetrinja ob Celovcu. Košat pa se dela velikega Nemca, zato je prišlo tudi nekaj pevcev iz »rajha« na to slavnost. Kranjsko. V nedeljo so na shodu v Idriji vsi trije govorniki narodne stranke udrihali po kaplanih. Žalostno! — Država je letos darovala kranjski kmetijski družbi 5050 gld. — Razstava notranjskih kmetijskili podružnic v Dolenjem Logatcu bode meseca septembra in obeta biti zelo obsirna. Hrvaško. Sabor se snide letos koncem oktobra, da bodo hitro dognali deželni proračun in potem se bavili z novim kazenskim zakonikom. — Mestni zastop zagrebški je navdušeno dovolil neomejen kredit za prirejanje slavnostij ob cesarjevem prihodu sredi meseca oktobra. Ogerskb. Shod ogerskih škofov bode v drugi poloviei meseea avgusta v Budapešti. Navzoči bodo vsi ogerski škofje. — Z vodstvom civilnih matičnih knjig ima vlada dovolj smole. 300 tisoč gld. za to ne bodo zadosti, ampak trebalo bode milijonov, ker v mnogih krajih ni dobiti oseb, ki bi hotele ali mogje spisovati krstne, poročne in mrtvaške knjige. Vlada bode pa te stroške gotovo zvrnila na občine. Vnanje države. R i rn. Sv. oče bodo v kratkem poslali v Mehiko posebnega poslanca, ker hočejo skleniti prijateljsko zvezo z ondolno vlado. Kar je nehalo mehikansko cesarstvo, niso papež ondi imeli svojega poslanika. Italijansko. Dne 20. septembra bode narodni praznik; kajti istega dne bode 25 let, kar so Pijemontezi vzeli papežu Rim. Posebnih slavnostij pa tistokrat ne bode, ker slavnostnemu odboru manjka denarja. In baš zaradi tega je oni dan odložil predsedstvo slavnostnega odbora Menotti Garibaldi, Belgijsko. Dasi so liberalci in socijalisti z vso silo hoteli preprečiti novo šolsko postavo, vendar je le-ta bila v soboto v zbornici vsprejeta z večino 19 glasov. — Rudniška družba v Aniche je v nedeljo praznovala SOletnico inženirja Vuillemina. Ko je ta izstopil iz cerkve, ustreli neki anarhist petkrat nanj in ga rani. Anarhist je imel še jedno bombo, ki se mu pa je v rokah razpočila in ga raztrgala. NemSko. Občni katoliški shod se vrši letos v Monakovera od dne 25. do 29. avgusta. — Kakor na Dunaju, istotako se tudi v Berolinu pripravljajo na občinske volitve. Antisemitje (nasprotniki židov) bodo letos imeli lastne kandidate. Bolgarsko. Čeprav je knez Ferdinand dobil iz Bolgarskega na Češko 500 pisem, v katerih se mu grozi s smrtjo, vendar dojde domov dne 10. ali 12. avgusta, da otvori sobranje. — Metropolit Klement se je z deputacijo vrnil v Sredec. Odgovarjaje na pozdrave je samo omenjal, da je deputacija položila venec na grob carja Aleksandra III., in da je carja Nikolaja veselilo, da se bolgarski narod ni odtujil Rusiji. Turško. Angleška vlada bojda zahteva od turške v Carigradu, naj se oprostijo oni armenski jetniki, ki so sicer krivi kacega političnega prestopka, vendar pa niso bili po sodnijskem redu obsojeni. Tudi zahteva, naj se za Armenijo imenuje evropski podkralj, ki bo v snltanovem imenu oskrboval krščanske pokrajine. Ta podkralj naj bi bil odgovoren edino le evropskim državam. Azija. Vsled pomanjkanja kruha je ono soboto v Tabrisu v Perziji nastal punt. Prišlo je do boja z vojaki, in je bilo 20 ustašev ubitih, mnogo pa ranjenih. Ustaši so zahtevali, naj odstopi prestolonaslednik, ki je ondi guverner ali kraljev namestnik. Ker se pa njih prošnji ni ugodilo, nastali so zopet krvavi nemiri. -— V Kučengu na Kitajs^em so začeli kristjane krvavo pregan|ati. Mnogo so jih že pomorili.