# "   Mladi Lenart je odrašèal na frankovskem dvoru. V 6. stoletju Franki še niso bili vsi kristjani. Tudi Lenart je postal kristjan, ko je `e odrasel. Vera v Kristusa ga je tako prev- zela, da je postal duhovnik in bil posveèen v škofa. Vendar se je iz udobnosti in vrve`a frankovskega dvora kmalu umaknil molit in premišljevat v samoto.1 V samoti divjine je Lenarta presenetil ne- navaden obisk: za frankovsko kraljico je na potovanju neprièakovano prišel èas poroda. Kraljica se je zatekla v Lenartovo skromno bi- vališèe in tam sreèno rodila. Lenartu je zato `elela izkazati svojo hvale`nost. Kraljevska da- rila — le kaj naj bi z njimi, si je mislil Lenart. Za pušèavnika bi bilo še najlepše darilo èim- prejšen odhod kraljevskega spremstva. A kdo ve: morda je nenavaden kraljevski obisk en- kratna prilo`nost, pravi dar z nebes. Najprej za kraljico, ki ji na dvoru ni ni- èesar manjkalo. Tudi na potovanju je njeno spremstvo poskrbelo za vse, kar je potrebo- vala. Gotovo se je tega tako navadila, da se je `e odvadila kar naprej govoriti hvala. Zdaj kraljico na potovanju preseneti èas, da rodi. In njeno spremstvo je naenkrat brez moèi, da bi ji postreglo. Postre`e ji je lahko šele pre- prost samotar in jo gostoljubno sprejme v svoje revno bivališèe. Kraljici tako da prilo`- nost izkazati svojo hvale`nost, èesar se je od- vadila in se tega niti ni zavedala. Ogromno je stvari, ki so nam samoumev- ne: da smo siti in toplo obleèeni, da smo zdravi in gremo lahko k zdravniku, èe zbolimo, da sedemo v avto ali na vlak in se odpeljemo kam daleè ... Za vse to je danes poskrbljeno, da niti ne vemo veè, komu naj reèemo hvala. Iz take- ga neznanja pomaga, da potrebujemo pomoè :)% 0   in nam mora pomagati samo nekdo. Ne kaka ustanova ali zavod, ki se mu ne moreš zahvaliti: hvale`en sem lahko samo nekomu, èloveku s svojim imenom, in zanj mi znova prebujena hvale`nost spet odpre oèi. Tako so se kraljici odprle oèi za Lenarta, starega znanca z dvora, in bi ga samotarskega reve`a spregledala, ko ne bi potrebovala njegove pomoèi. Kakor se hvale`en samo nekomu, tako sem tudi nevošèljiv lahko samo nekomu: nje- mu, ki ima veè kakor jaz, si veè upa, bo prej na vrsti kakor jaz. Še posebej pa njemu, ki `ivi v preobilju in ima vsega preveè. Toliko pre- veè, da mu ni treba nikomur reèi hvala — in bo na koncu ugotovil, da nima veè nièesar, za kar bi mu bilo treba reèi hvala. Pušèavnik Lenart je `e imel toliko, da mu ni bilo treba biti nevošèljiv nikomur, ki bi imel veè ali preveè. Lenart je `e našel najveèji in najobstojnejši zaklad (prim. Mt 6,19-20), ko je zvedel za Jezusa, ko je spoznal preobilno ljubezen Boga in je prejel sveti krst, zname- nje in uresnièenje te ljubezni. Da bi svoje srce ohranil za ta zaklad (prim. Mt 6,21), se je zato Lenart bal, da bi si od kraljice ne izvolil èesa preveè. Kraljici pa je vendarle `elel dati prilo`nost, da spet enkrat izka`e svojo hvale`nost. Ko bi se Lenart od- loèal sam, bi si izbral ali preveè ali premalo, zato je odloèitev prepustil Bogu in kraljici de- jal: “Naj mi velièanstvo dajo toliko gozda, ko- likor ga bom objezdil na oslu v eni noèi.”2 Samo Bog je vedel, kako se bo osel obnašal tisto noè in kako velik kos gozda bosta obkro- `ila z Lenartom … Na ravno prav velikem zemljišèu je Lenart potem postavil samostan in tam priskrbel za- poslitev nekdanjim kaznjencem, ki jim je      mnogi sam izprosil izpustitev. Z delom je iz- pušèene kaznjence obvaroval brezdelja in vr- nitve v stare grehe. Kljub temu da je bil Lenartu zaklad v ne- besih dovolj, se ni branil sprejeti v posest, kar mu je naklonil Bog. Tako je enako gostoljub- no kakor prej kraljico zdaj sprejemal male ta- tove in skesane ubijalce, skoraj nedol`ne in nedvomno krive — ljudi, ki so zopet našli ne- koga, ki so mu lahko rekli hvala. Z njimi si je delil tako svoj zaklad v nebesih kakor tudi svojo podarjeno posest, zato je nevošèljivost premagal s hvale`nostjo.3 Tudi po Sloveniji so v znamenje hvale`- nosti za rešitev iz vojnega ujetništva gradili "   cerkve, posveèene svetemu opatu Lenartu. V resnici je vsaka cerkev — od lateranske ba- zilike do skromne podru`nice — znamenje naše hvale`nosti, saj se v njej zbiramo in sla- vimo Boga, svojega rešitelja in darovalca vse- ga dobrega. 1. Prim. J. Dolenc, Sv. Lenart, v: Leto svetnikov 4: Oktober — december, Mohorjeva dru`ba, Celje 20002, 288-289. 2. Prim. V. Schauber, Svetniki: varuhi, zavetniki, vzori, Salve, Ljubljana 2003. 3. Prim. S. Wisse, Besitz, v: Praktisches Lexikon der Spiritualität, Herder, Freiburg i. B. 1992, 136—137. France Pavlovec: Kruh, 1935, o./pl., Moderna galerija, Ljubljana.