18 O zemlji, kojo obdelujemo. Vse dela na zemlji. Če tudi gore in drevesa mirno stojijo, kakor da bi jim cel svet ne bil* nič mar, so vendar sile na njih in v njih delavne, katere jih pretvarjajo in izkoristijo na prospeh druzih živih stvari. Če pogledamo v nebo kipeče vrhove naših gora ali pa doline, katere izgledajo kot struge nekdanjih velikih rek, nehote se nam silijo misli o prekucijah, ki so se morale goditi pred časi na zemlji. In tako je tudi bilo. Bili so enkrat na zemlji hudi boji med ognjem in vodo in nasledek je današnja oblika površja naše zemlje. Kolikor več časa je bilo med posameznimi dobami prekucije, toliko bolj pogosto prikazovale so se rastline in živali. Ko so bile enkrat sile, ki so zemljo pretvor-jale, umirjene, obrastla se je zemlja, živali so se zare-dile in Bog je vstvaril človeka. Tako danes stojimo na razvalinah tisučletij in na gomilah milijonov živih bitij, kateri so se pred nami vesesili življenja. Tiste čudovite naravine sile, katere so prej zemljo pretvor-jale. so sedaj naši tihi in pridni pomagači pri obdelovanji zemlje. Te sile pretvorjajo še danes zemljo, one delajo iz puste skale rodovitno zemljo. Nekaj kapljic vrine se v skalino razpoko in zmrz-nene raztegnejo se tako zelo, da kamen razpoči in se zdrobi. Tam izpirata zopet dež in rosa trdo skalo in odplavita rodovitno zemljo proč in povsod, kamor za-more seči zrak, razrušuje na tihem, da je komaj spoznati, najtrdnejše skalovje. Govorili smo uže o kisiku, silnem naravinem razruševatelji; ta obgloda najtrdnejo skalo, če le najde snov, s katero se zamore spojiti. Kjer najde v poljskih rudninah železo, brzo naredi rijo in ker se v veliki množici kamnov žele/o nahaja, razpadajo kamna, ker jih rija ne more več skupaj držati. Na drugem mestu zaraste se nSt skali uborni mah, ki slabo preživi svoje dni, pa on srka kot goba vlažnost in ogljikovo kislino iz zraka in te dve pričnete razruševati skalo. Mah odmre in zgnije, naredi črno, vlažno zemljo, katera toploto in vlažnost na-se vleče ter ogljikovo kislino razvija, ki zopet naprej ruši skalo ter pripravlja tla novim rastlinam. Kmalu se zaseje resje, potem grmič in slednjič izraste na skali drevo. Drevesne korenine iščejo po slabi in plitvi zemlji hrane, in kjer najdejo razpoko, brzo va-njo vrinejo svoje izrastke, kateri v skali ru-jejo in drobijo. Voda pa odplavlja po močnih nalivih novo stvorjeno zemljo in jo nese po motnih in blatnih potokih v dolino, kjer jo naplavi. Tako nastala je zemlja naših njiv in nastaja še dandanes. Sile, katere so skozi tisučletja oglodavale gorovje in je spreminjale v rodovitno polje, namreč: toplota in mraz, voda, kisik zraka, žive rastline, ostanki rastlin in živali delujejo še vedno tiho naprej; te sile so najpridnejši pomagalke kmetom pri obdelovanji zemlje in ti kmetovalec si težko dosedaj kedaj na-nje mislil, ker niso zahtevali plačila! Oglejmo si pa sedaj zemljo našega polja z očesom kmetovalca, ne vprašajmo: Od kod je ta zemlja? ampak, katere ugodne in neugodne obstojne dele in svoj-stva ima zemlja in kaj ji je koristno za rastlinino rast. Prvo pozornost obrniti moramo na zemljine obstojne dele, katerih je največ in kateri so važni kot hrana rastlinam. Teh obstojnih delov hočemo le na kratko omenjati. Glina in kremeni na sta glavna obstojna dela naših tal. Glina je enako vrstna zmes iz kreraenokisle galu-nine, nekoliko apnenca in kremena. Gosta je, prste-nasta, mehka, razdrobljiva, v vodi se omehča in se potem lahko oblikuje. Vse barve se najdejo na njej Poleg svitlobarvane navadne gline razločimo rumeno ilovico, redko prstenasto zmes iz gline, apnenca in peska rumeno-sive barve, posebno razširjeno po dolenjskem Kranjskem. Apno obstoji iz kovine kalcij um, koja se pa v naravi nikdar sama za-se ne nahaja, ampak v spojini s kisikom. Apnenik naših gora je pa sestavljen iz apna m ogljikove kisline; apnenik je v navadni vodi neraztopljiv, a raztopi se v ogljikovo-kisli vodi. Ce apnenik žgemo, loči se od njega ogljikova kislina in ostalo apno postane jedko. ( Mavec ali g i p s je zmes apna in žveplen* kisline ter jako dragocen za hranitbo rastlin. Mavec raztopi se le v velikih množinah vode. Žveplo in fosfor sta dve gorljivi tvarini, ki se v zemlji večkrat nahajate, a nikdar v veliki množini. Fosforova kislina je za rastline posebno važna. Kali in natron sta dve kovini, spojeni s kisikom, koji dostikrat nahajamo. Kali je glavni obstojni del pepelike in solitarja, natron pa kuhinjske soli, sode itd. Sojina kalija z ogljikovo kislino je pepelika, z solitarjevo kislino pa solitar. Kuhinjska sol obstoji z natrona in klora. tudi magnezijo in železo nahajamo v zemlji katero obdelujemo.