Iz naše dobe. Rtfleksija s poti. Piše Gradišean. S prašne ceste mi je splaval pogled tja preko Save na štajerski breg in je ošinil vrsto belih hiš, staro, napol razpadlo, gradu podobno poslopje in majhno železciško postajo, vso prepleteno z zelenjem in cvetjem. Vse to je po vrsti raztreseno za sivim železniškim podzidjeno, trdnim in ogromnim kot da gaje zidal Polifem s sodrugi. Na levi je tik za poslopji 8trmica. Vrhu nje se v solncu smeje čeden, jz kvadrov stavljen gradič, ki zre preko ozke ln globoke grape na ono stran, kjer se za po8tajo vzpenja s čermi posuta brežina z belo cerkvico na vrhu. Tedajci sem te spoznal, staro gnezdo, ki 86 skrivaš globoko v grapi ob potoku. In sPomnil sem se tebe, dragi tovariš, ki se nisva Tl<lela že dolgo vrsto let. V stran sem že krenil, P° stezi do Save, kjer sem z mogočnim gla8°m zaklical brodarja, ki se je bil umeknil *&rkemu solncu v gosto vrbino nad vcdo. *jwad je vstal dedec, počasi je odpenjal ve"80, nato je pa pljuuil v dlan in je prijel za drog. Ob jekleni vrvi je zacvrčal škripec, dedec je odložil drog in je pritegnil krmilo, valovi 80 pritisnili ob brod. Eratka je bila vožnja, zato je bil pa tudi skromen obolus, ki mi ga jenarekovala razcefrana deska in ki sem ga stisnil v roko modernemu Karonu. PozdravIjena, štajerska straa! Tisti hip si stopil iz širokega predora v železniškem podzidju na savski breg in pozdravila sva se vsa vesela. »Kaj te nosi tod?" BPotujem, da si ogledam domovino in da vidim stare znance." BPrav. Pa pojdi z menoj na dom, da ti postrežem. Prav na nasprotnem koncu stanujem ia spotoma ti labko pokažem vse zanimivosti našega trga. Stopila sva skozi predor, in prav pred nama je molelo iz tal ono razdrapano, gradu podobno poslopje. BKakšna podrtija je to?" »Nekdaj je bil to grad Celjskih grofov." sAli je kaj posebnega tu notri?" „0 da, same žnamenitosti. Spodaj hlevi, gnoj, smeti, zgoraj vsepolno viteških dvoran brez stropov in oken, tam na oni strani je v nekdanji ječi Sokolova telovadniea ia tu-le na levi je nastanjen celo en razred naše šole, ki poučuje v Djem lepa, mlada, [idealoa tovarišica." nHm, tedaj nekakšna zakleta kraljična?" BTako nekako. Ali si hoČeš ogledati razied ?" nHvaIa! Ko sodim po zunanjosti, sem prepričan, da je razred v zdravstvenem in pedagoškem oziru vzoren in samo zavidam tisto kraljično." In stopala sva dalje pod širokovejnimi kostanji, ki se jim je v lahkem dihu majalo sedmernato listje, da se je zdelo, kot bi tisoč rok lovilo solnčne pramene. Globoko v strugi je potok poredno skakal preko izpranega kamenja. Blizu gradu stoji tam ob gričevem znožju na skalo naslonjeno dolgo poslopje, uapol hiša, napol skedenj. BTu stanujeta dve tovarišici," sejeoglasil tovariš in je pokazal na ono poslopje. Pogledal sem v vežo, polno navlake in teme. Daleč zadaj sem zazrl v polmraku ozke, strme stopnice, ki pa so bile bolj podobne kurjim gredem in ki so [se izgubljale nekje gori pod nevidnim stropom. nAli so lepa stanoraDJa tu notri?" BLepa ali nelepa, Bog, da so. Boljših ui dobiti. V tej hiši sicer ni stranišča, a to je postranska reč. Zato bi bil pa od tu krasen razgled na ko!odvor, ko bi ga ne zastirali kostaDJi." BKaj ni v šoli stanovanj ?" ^Cudno vprašuješ, prijatelj. Videl si, da niti vseh razredov ne spravimo v šolsko poslopje." V tem sva dospela po cesti do razpotja in sva zavila preko starega, kamenitega mostiča na drugo stran potoka, kjer so po bregu neredno razmetaua stara, za silo zvezana in podprta poslopja. Zdi se, da se zdajinzdaj utrga ta ali oni stan in zdrči navzdol v potok. Zato sem v pritajenem strahu korakal s tovarišem po pešpoti nad vodo in sem z nezaupnimi pogledi motril razpokana in grozeče izbokla podzidja. Na ozki ravnici stoji pod bregom pobeljena, a vsa preperela in vegasta hišica. Tovariš je ustavil korak. BLani je tu-le za sušico umrl 241eten učitelj. Vesel tovariš je bil in nadarjen. No, pobrala ga je naša bolezen." nIa kdo stanuje zdaj tu?" nSeveda zopet učitelj. Saj nimamo, da bi kar tako prebirali stanovanja.'1 Od one hišice drži pot navkreber in se izgublja med poslopji. Tovariš je iztegnil roko, ki je držal v DJej pipo. Z njo je pokazal na staro poslopje ob poti. BGlej, to je pisarna našega nadučitelja." Začuden sem gledal zdaj tovariša, zdaj poslopje, ki je bilo obenem kozolc in pod. Ob natančnejšem opazovanju sem videl, da ima nekdanji pod dve pravcati okni in da se [je prišlo v to iinprovizirano pisarno po šestih stopnicah. Do onega dne sta se bili že izgubili dve. BEo obiščeva nadučitelja, ti pokaže pisarno odznotraj," mi je rekel tovariš. BO, ni potreba! Poznam sicer ljudi, ki imajo pod žametastim telovnikom prazen želodec, pa tudi berače, ki bi si labko piivoščili grofovsko kosilo, a tu labko sklepam o notranjščini, ne da bi je videl. Kje stanuje nadučitelj ? Gotovo v šoli." nKjer ni prostora za pisarno, tam ga tudi ni za nadučitelja. Služba je več nego uslužbenec." Ia pokazal je na bišico, ki stoji poleg ^pisarne". nTu-Ie stanuje naduCitelj." BKoliko sob pa je tu notri?" BKoliko sob? Za vraga, koliko jib pa hočeš? Ti si razvajen. Pošten človek ae labko naapi in naje v eni sobi." BPa žena? Ia otroci?" BTo je pa njegova stvar. Cemu se pa ženi. Glej mene in mojo pipo. V kot jo po8tavim in je preskrbljena. Posebne sobe ne potrebuje in otrok menda ne bo imela." BOj, prijatelj, iz tebe govori ironija!" BHodiva dalje po križevi poti!" Ia šla sva. Strmo se je vzpenjala pot, da bi se bil med bojo lahko ugriznil v koleno, a kmalu sva dospela na ravaico, ki lahko pregledaš z nje vso sotesko. Na ta vzvišeni kraj so postavili stari tržani lepo po vrsti župnišče, cerkev, pokopališče in — šolo. Vse je stisnjeno na kup, ker ni dal Ijubi Bog zadosti prostora. Na najskrajaejši kouec so porinili šolsko poslopje, ki se je globoko zarilo t breg, da komaj zro iz tal majhna okenca v pritličju. BPojdiva v šolo." mi je rekel tovariš. Stopila sva skozi ozka vrata v mraČDO vežo. Na levo in na desno šolska soba. Odprl sem šprajnaste duri in sem videl nizko, zatohlo kolarnico z vlažuinii stenami iu nagloboko izhojenim podom, ki so tvorile v Djem grče krasen relief. Nagosto so stale nepobarvane in od dolgega trpljenja rse pohabljene klopi z ozkimi sedeži ia še z ožjimi ploščami. Popoldansko soloce je zrlo skozi okna, in v zlatih pramenih je plesal divji ples prah z bacili. Videl sem šolsko sobo, kakršnih je še mnogo, pri nas, oj, premnogo! Ogledal sem si še cstale prostore v nadstropju, nato sva s tovarišem nadaljevala pot. BKoliko učencev pa sedi v enem razredu," sem ga vprašal, ko sva stopala po široki, uglajeni cesti, ki drži od cerkve mimo župnišča doli v trg. BEavno prav jih je za naše dvorane; povprečno po osemdeset do sto ali pa tudi več." nAli ne mislite zidati nove šole?" BZidali bi, a pravijo, da je ljudstvo ubogo, da ni denarja za novo stavbo." BEes, vidi se, da je ljudstvo ubožno," sem pripomnil, nsaj tudi cerkev in župaišče nista bogato opremljena." BPotrpi, prijatelj," mi je s čednim nasmeškom odvrnil tovariš, Bnisva šepri koncu!" Preden eva nadaljevala pot, sem z višine zadnjipot pregledal naselbino pod seboj. V dveh vijugastih črtah etoje poslopja ob eesti nad potokom in slikovito se vrstijo neenake strehe, ki so krite z opeko ali s skodlami, z eternitom ia s — slamo. Med hišami in gospodarskimi poslopji se vije edincata ulica, ^ki se tupatam babaro raztegne pa se zopet zoži, ko ji stopi na pot poslopje. S tovarišem sra do- spela do lesenega mostiča in sva korakala preko njega v trg. Po izvoženi ulici sva zavila na drugi konec trga, da bi čimprej dospela do tovarišerega stanovanja, zakaj nizko je že plulo solace, in čutil sem, da mi uklepa ude utrujenost. Neizmerno dolga se mi je zdela pot.jin zle misli so mi polnile dušo. nTu sva,u me je ustavil tovariš, ko sva dospela do konca. BPreden greš v moje kraljestvo; poglej tja ven na plan!" In sem pogledal. Na široko so se razmeknile strme stene koncitrga, in pred menoj se je v zahajajočem solncu iskrilo širno, bogato polje. A oko se mi je ustavilo na pisani poljani. Ves zavzet sem zrl pred seboj |mogočno stavbo, ki je kipela iz ravnine v nebo. Zdelo se je, da gledatn ogromen, ,iz alabastra rezan umotvor. Tu sta se skladala gotski in romanski slog v veličastno harmonijo, v kamenito bimno božanstvu .. . ,,Kdo, kdo je pričaral tu sem tako krasno cerkev?" nNaše ljudstvo, seveda. Vinar so za vinarjem nabirali, dolgo vrsto let in še nabirajo, oj, še! In kmetje vozijo vse nedelje zastonj pesek in kamenje in žene, in dekleta delajo ob nedeljab, da jim poka hrbtenica. Tu je nova farna cerkev, prejšnja je preslaba, degradirali so jo v podružuico. Tam-le je nova kaplanija, onstran cerkve novo župnišče, o — postavili se bomo!" «In vse to je postavilo ljudstvo, ki si rekel, da je ubožno?" BHm, da. A ljudstvo je veliko, in gospod so rekli." BOglejva si še to, preden si odpočijera." BBodi ti," fje pristavil in je stopil dalje. Eorakala sva po široki, zložno položeni cesti do cerkve, ki se d?iga vrhu nizkega grička. Stavba še ni bila docela izvršena, a pridno so delali in vztrajno. Vse je kazalo, da bo to božji hram, kakršnih je pri nas na kmetih malo. S tovarišem sva vstopila v novo cerkev, ki jo bila takrat še vsa preprežena z odri in prehodi. Tlaka še ni bilo, in ravno so vzidavali visoka, ozka okna, umetno zložena iz razDobojnega stekla. Zadnji solačni žarki so slikali na stene pestre vžoree iu pisano oblečene svetnike. Na spodnjem robu so v steklo napisana imena onih, ki so darovali okna. Bral sem imena kmetov in profesorjev, Marijinih devic in — učiteljic. Da, ,'na stranskem oknu je napisano „1.1., učiteljica" in takoj poleg BX. X., učiteljiea". nHej,u sem rekel tovarišu in sem pokazal na oni dve okni, rvidi se, da smo bogato plačani in da je nepotrebna regulacija!" Zapustila sva cerker in sva stopila na prostor pred cerkvijo. Vsenaokrog je ležalo kamenje in opeka, železni nosilci in tramovje. Vmes so se gibali zidarji. Za cerk?ijo je veselo rasla iz tal velikanska palača. nTo bo župnišče," mi je povedal tovariš. »Mila mi majka, čemu toliko prostora za samcatega človeka, ki je kvečjemu ožeujen z brevirjem. To je velikomestni hotel." nče je denarja, zakaj bi ne zidali? Sicer pa pravijo, da bo tu božja pot. Godili se bodo čudeži. Ljudje bodo prihajali in gospodje." BČemu je ona hiša?" sem vprašal in sem pokazal na veliko, že dodelano poslopje pod cerkvijo. BTo je kaplanija. Ej, krasnih sob je v njej in kopalnica in dvorana z odrom za predstave. 0, vsega so si preskrbeli, ker so 2idali sebi." rIn svetišče so postavili Bogu?" BTo je njihova stvar!" Iq odšla sva s torarišem na njegovo stanovanje — v borno podstrešao sobico ...