Uspela prireditev Cankarjeve drame uKralj na Betajnovi". »Klub učiteljskega naraščaja« na držav^ nem moškem učiteljišču v Ljubljani je upri= zoril v ljubljanskem dramskem gledališču s sodelovanjem gojenk državnega ženskega učiteljišča Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Prijetno nas je iznenadila vest, da so se odločili učiteljiščniki uprizoriti (to težko. a tako karakteristično Gankarjevo delo. Že sama vest nas je navdajala s ponosom, ker smo se zavedali, da je za uprizoritev takega dela potrebno mnogo poguma. mnogo uče= nja in zaradi tega tudi mnogo časa. Marsikdo pa je ob tej vesti pesimistično zamajal ,z glavo in mnogo jih je bilo. ki niso verovali v uspeh. Mcd te se sme prišteti. predvsem one, ki niso prišli k uprizoritvi. Tisti pa, ki so prišli, so bili z lepim uspehom zadovoljni, in mi učitelji, ki dobro vemo. kako težko delo čaka naše bodoče tovariše in tovarišice med narodom, zremo s ponosom na ta uspeh, ker se zavedamo, da bomo v teh pogumnih mladih naraščajnikih dobili prav izborne sodelavce pri rmšem težkem izvenšolskem delu. Režija drame je Sbila v rokah g. Jagodiča, gojenca 'IV. letnika. Vse vloge, predvsem glavne, so bite zelo posrečeno razdeljime in tudi podane. Mora se priznati, da so se vsi igralci poglobili v svoje vloge in jih podali tako realistično, da bolje niso mogli. Težko je doumeti pisatelja te drame. Že za samo razumevanje je potrebno razmUlianja, a za podajanje posameznih vlog se mora igralce povsem uživeti v one razmere, ki so privedle Cankarja do odločitve, da je spisal »Kralja na Betajnovi«. In to dejstvo je toliko bolj ovi^ ralo te mlade igralce. vendar je pokazala uprizoritev, da so Cankarja povsern donmeli. V podrobno kritiko posameznih vlo« se ne moremo spuščati, če poniisHmo adi na dejstvo, da so nekateri igraici nastopili prvič na odru, a so kljiib temu zeio dobro re»i!i svojo nalogo. Ako prezremo malenkostne nedostatke stranskih vlog, in gledamo Ie celoten efekt drame moramo pr-znati, da je uspeh naravnost sijajen. Pri poročilu o uprizoritvi »Kralja na Betajnovi« pa so pokazali učiteljiščniki in uči« teljiščnice 'tudi siguren nastop svojega •or-* kestra. ki je pod taktirko gojenca Borštnika zaigral uverturo »Marte« še pred začetkom igre. Močan je ta orkesler in je tudi svojo nalogo irešil povsem častno. Tudi pevski zbor obeh učiteljišč, *ki je nastopal za odrom v drugem in tretjem de> janju je brezhibno zapel sv. mašo. Posrečena je bila misel pokazati v drugem dejanju kontrast — v ozadju cerkvica, v njej peta maša in verniki zbrani pri molitvi. a v ospredju duševna borba zločinca. Tudi slovo Mine spremljano s fantovsko popevko je pridobilo na efektu. ker je bila vsled tega njena notranja borba vidnejša in izrazitejša. Dramatičnemu odseku, kakor tudi or« kestru in pevskemu zboru obeh učitetjišč smcmo z mirno vestjo čestitati k lepemu uspehu in jim kličemo, k pogumno naprej po začrtani poti, kajti pridobitve na tem polju vam bodo v poznejši dobi zelo zelo ko= ristile, kajti od učitelja se zahteva danes vsestransko udejstvovanje za izobraženje našega naroda. —ž.