Crednifitvo in upravniStvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list šo požtnine proste Inscratt: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in posb.no 'rstica po 60 v; večkratni objavi po do-==== govoru primeren popust ---------------------- Izhaja razen nedelj in praznikov vsak ————— dan opoldne. . .. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K IS-—, za četrt leta K 9-—, za mcsec K 3-—. Za Nem-cijo celo leto K 40’—, za ostalo tujino in i------------- Ameriko K 48. -. Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Št. 78. V Ljubljani, sobota dne 6. aprila 1918. Posamezna SteviSka 14 vin. ■■ Leto n. Istrska aprovizacijska komisija. , Nestvorov mit pri nais nikctliii imiamtJkiak) rna uooenem polju, v nobeni dobi. Nestvor je biiilo od nekdaj vse naše pdliitiičnio im t 11 ac iicfniadi m 0' živ -Hesije, nestvor m -§e hujše tie vsia sedanja krvava dobla iin. kan- je ž mj-o v »vezi, nestvor vseh nestvorov pa ie sploh orrgaraiizaaiSa prehrane v Avstriji. In ker je ta organizacija) viobče -izvrstna, se ni čuditi, da Sftici.jiirnio ma ttetrrr polju povsod dokaj imenitno, Talko na primer lima-ni° v Istri aprovizačno .kKmi&ijo, 'ki ijcj ini para na svetu. Odkar imamo vojno in glad (to je menda že precej čaisia), se mi še prikazalo kaj poioicfonegia. Prav vredno (je, da tej pr.isvettiimo \ aobt velike ofenzive nekoliko pozornosti. ; i.i.. a 556 Esteti skrbelo za apirlGivizacijo r ® ,skom skbše «ew> ']e '^itvo, kii »a ne umore u tajiti niti 'trzasku inannestniik. In da ie bi! skna-i-nt cas, da se .revnemu, od vseh bogov za/Dušče •itc/miu Istrskemu ljudstvu vsaj nekoliko ponua-«a ni treba Se potsebeti poudarjatii. Obžalovati » te, da se ni to zgodilo že ©rej. Ptrotestimati wa micraimo takoj proti itejmoi,- da se- hoče odo tako važno vprašanje, kakor je origiamizaciiiia Prehrane za Istro, enostavno monopolizirati v osebne st g.ad seka neusmiljeno- [in neprestano s -s_\o,to strašno sekiro (med reivmiim, icneimicKiliiim | tuiostvetrn, ki kliče zaman na pomoč. Revna, Kraška Isto, ki ima te malo testne ttodifeidieteikie torodiukcije, te odvisna ie cid dovoza živili cd zunaj. Kar je imela v minulih letih testne imkk dtiJoeioe na olju in nia vinu, sc ne v zadnji dobi skirajno skrčite. Lastna produkcija 'jej iteidiati nikakor ne -zadostuje, od -zunaj se jeti pa' pošilja bere malo ati nič. Kako naj se torej siromašna dežela pretžMia v ten turobni dobi vsesplošne. /Ta' pomanjkanja? ' Prehrana Istre je bla do- zadnjega časa odvisna od aprovizac-ijsike komisije v Trstu. >'J se.Pa ni pošti j iado v Istro u mnogo, ker Trst safln nt imel veliko, leži pač na -dlani. Županstva v 1-stn so- zato sklenila na sestanku v Kozini, via je ustanoviti posebno aprovAzaoiijsko kictmi-Sii.vo za Istro. Napravila iso takoj uoitrebue ko-rake, trkala so ina vsa vrata, intervenirala na vseh mestih uradno' privoljenje je končno prišlo. Do tu vse v redu. Nered pa ipalifernja šele tu. Gospodje -v Istri mislo iirmeli baje le nanien, da _ koristijo -tr.pečc/inai in gladneniu ljudsttvui, t ht>te^' tudi svojim posebnimi smio- c„... ital bi imoraila služiibi' (iintere- S &dskiI' •Dtostr. ne bi smefli. po ntihjvem nikakor oldiločevati neipo- I S ,udstv^ samega. Sestavili so -I ii! ?^stoječ iz zastopnikov ulijanskih u - -vanskili meščanskih strank J^aka naa-odnost po -sest zastopnikov); v ta ^a-vni svet, let, kakor se je pirvotmo mazna-bi . imel le piosveitovatai gjjas, ,{j| jj|,jia .^tcipiHa tudi dva litalikiansika sodiruga! Pač ve-’tlf)oidušnost! C) zastopnikih slovenskih sodru-?ov v Isit.ri pa ni duha ne sluha. Ali na,jlenše je j to, da so gospodje obenem ustanovili v Trsitu 'zvrsilm sveit, ki naj bi bil edina pravomiočmn v, nca’ 581 Slj s' v's;i mesta v njeni zagotovili '«jS‘e s teni, da so dali imenovati osebe kan tradno! Delavskih zastopnikov v eksekutiivni ^'ct niso hotteli. Nad-ailje bi iimcla sestava kio-,/^irie še to -posebnost, da bi mofral voliti mad-;-[-ixyvalmi svet upravni svet saim! Da ni mogla vrste konmsiiia uspešno piojsLovati, je na-/'Vno, in prav nič se ne čiuidiilino, da je vteidni ^aistoipnik, ki je predvsenti kriv, da iie biJa ko- i misija sestavljena na tako ki a verni nač?n, predlagal na eni prvih sej, da nati se komisija, za katero so toliko- delali in toliko- initervenisralii, enostavno ra/ide'. Naša straivka je na,prani tej komisiji zavzela od vsega pečetka precizno- stališče. Rekla ie, da noče .poslaiti svoje zastopnike v komisa jo, ki že po svciji seislt-aivi ne obeta nič dobrega; da je zato miieno soidelo-vaniie odvisno od gotovih pogtaiev, predvsem od tega, da se izpreirneni njen notranji ustroj, in da se zagotovi obema sekcija.ma soc. strainke v Istri pri-rrierno zastopstvo v vseli instancah. Teh pogojev stranka -nikakor ne bo opustila, zlasti ker ve, da .ie le ob teh pogctiili mfcesoče storiti' vsaj nekaj koristnega za ljudstvo. Sploh smo mnenja, da nam bo treba prav glede na dosedanje rosto-panje nekaterih gospodov pri tej komisiji, biti nap ram njej silno- opreznimi. Dejstvo, da celo pri vprašanju ljudske prehrane v zapuščeni Istri, zasledujejo grde namene, ne bo-nikdar dovolj ožigosana. Socialistična stranka se ne odteguje jav-n-eirni delu v korist ljudstva; zlasti na polju ljudske prehrane je stranka pokazala v tej težki dobi vso svojo zmožnost im uvidevnost. Če -misli gospoda v Istri, da lahko izhaja brez nas, pa naj bo. Toda naj mikatr ne vabii poisa-mezne soidruge, da sp-rtegmeifo- tt ali ona mesta, kakor ji je po godu. šibka stran koiniiisiije je' v njenem napačne,m nsiiroiu: ta ustroj ie treba temeljito izpromeniti, kor sicer ostane vsako trdo neplodno. Istrski sedrugi se bodo o raztneriili v on-doitni komn-Siiji- pečaili obširno in temeltjito na sestanku, ki se bo vršil v Delavskem domu \ Trstu to nedeljo. Sklepi sestanka bodo. za nas vse merodajni. Žetoo le, da no ba' žaliositna zgodovina poliitičnega žiivlieniia v Istri pakazala še enkrat vso stepo zakrknjenost vladnih in stnankituh činiiteiljev. Malo pojasnila, lil. Avstrijska socialna demokracija je leta 1899. v Brnu sklenila svoi narodnostni program. Konstatirala je; »da je čas, da se narodnostno in jezikovno vprašanje v Avstriji; rešita v zmislu enakega prava in enakopravnosti in po paimeti — to je posebno kulturelna zahteva in je za proletariat neizogibno pohreba, da se reši«. Povedala je pa takotj, rcgram, ki zahteva ^ njedinjenie Sdiovencev, Hrvatov in Srbov. S tem -sktelptam je šla po poti razvoja dalje oziraje se na specielne domače razmere na^ jugu. In lani je na stirankinam zboru opirajoč se ha sklepe leta .1909 storila -daljše ukrepe. Kar je bilo vsied razvoja potrebno dopolnitve, s? ie storilo. Danes pa kot 1. 1899 stoji seve ne-pobitno, da je narodnostno vprašanje rešiti v zmislu enakega prava in po- pameti in da je v imteresu prelet arija ta, da se to- napravi... IV. Kaj pa ie vendar treba revidirati? Mnogo je tega. Pre'gramatičnega sicer malo. Revidirati je trete: . a) v vrstah socialne demokracije; b).v vrstah slovenske 'initeiligence in c) v našem političnem časopisju. V naših lastnih vrstah je treba revidirati dosedanje delo oz. nedelo. Ni dovolj, da kd(> reče, da ie socialni demokrat, a živi te detla tako kot bi se mit ne sanjalo: kaj zahteva socialna demokracija. Socialni demokrat .mora v prvi vrsti poznati svoj program, ga mera braniti pred napadi, razlagati ga. -enim, ld ga ne poznajo ... Kdor hoče biti socialni' demokrat, se mora otresti vseh »predsodkov, ki so mu jjh meščanski listi nakupičili. Ne sme biti socialni demokrat le v delavnici ali med 'enako-misle-čimi, ampak povsod, brez ozira na levo in desno. Spoštuj pt-uije prepričanje in zahtevaj, da se enako godi tebi nasproti. Ako bomo poznali svoj program, potem, ga bomo lahko branili naproti vsakomur. Ni. je točke v našem progralmu, ki bu ne bila -izborna, ki bi ne odgovarjala onemu, kar hoče oz. mora hoteii pošten človek. Vsak naj ima vedno pri sebi malo brošurico, -ki ji je naslov: »Prograflii socialne demokracije«. — In kadar bo kdo kaj očital soc. demokratom, sozi po nii ®i listaj da najdeš _ odgovor. Bodkno navdušeni in vneti pristaši ter nevstrašeni zagovorniki svo,jiii načel. Nikdar ne vesruj slei>o meščanskemu časo-f pisjti, ker to časopisije po večini ni pošteno in' ni lojalno. Zaveda se, da bode konec njegove slave.^ kadair delavsko Ijudsttvo izpregleda, V vrstah slovenske inteligence, zlasti v vrstah one inteligence, ki si -služi svoj kruli kot uradnik, profesor, učitelj, bi pa želeli več razsodnosti in treznosti. Težko je sicer človeku, vzgojenemu v ozračju oštarijske baharije in malomeščanske omejenosti, intenzivno se pečati s socialnimi problemi, s preuredbo družbe itd. Se težje seve je zanj postaviti se za napredek in svobodo, ker: »kaj mene briga, bodo že drugi to' storili« ... Ali časi so taki, da bo inteligenca morala svoje možgane zaposliti s študijem socialnega vprašanja sploh in socialne demokracije še posebej. Revidirati bo morala svoje dosedanje stališče. 1 Prav tako naše meščansko časopisje. Živelo je- in živi od fraz. Tisti, ki ga je čital in ga čita. doslej ni zahteval več im ono mu več ni dalo. Imena odlikovancev v hrabrem- ponašanju proti sovražniku, imena dekoriiranih od centralne vlade, ki jo je sicer junaško pobijalo — vsako malenkost se je objavilo.,. Skratka: veliko Vi bilo in je v majhnem. Kaka slast po-krtačiti onega, ki misli drugače! Resni socialni problemi, ki tnkatjo na vraita, ali, kaj nam za nje! Vse naj se skrije za zagrinjalom narodne ali podobne fraze. Tu bi bilo treba revizije in sicer korenite revizije! »Slov. Narod« je dejal: J^osldvžiislca soc. dernolvracua hi bito vidika, če bi.fitd. 1 )a, da, velika bi bila, če bi slovensko dela v -sivo dobro poznalo socialno-demokratični pro-arram m če bi slovenska inteligenca, zavedajoč se svoieaa gospodarskega in političnega stališča, stopila na čelo slovenskemu delavstvo ter se z njim vred bojevala za boljšo bodočnost tako posameznika kot celega naroda ... lit če bi slovansko meščansko časopisje bilo poštenejšo v političnem in gospodarskem boju nego ie bilo hi je. V tem pogled« se naa izvrši potrebna ‘revizija in bolje bc! — Delavstvo, ti pa rolko na sreč in izvrši, kar je potreba. Verns. Politični pregled. — Grof Czernin in Jugoslovani. Jugoslovanski poslanci, ki so v zadnjih dveh dneh prišli v parlament, so izjavili, da oni del Czerninove izjave, v katerem se obrača proti Cehom, že iz razlogov slovanske vzajemnosti, odločno zavračajo, pa tudi zaradi skupnega stališča, ki ga s Cehi zavzemajo v taktičnem oziru. Neugodno pa je tudi dimilo Jugoslovane, da jih je grof Czernin v svoji izjavi popolnem prezrl ter le Nemce in Madžare pohvalno omenjal, Cehe pa napadal. Da so se Jugoslovani v tej vojni posebno odlikovali, bi se pač ne smelo zamolčati. Brez dvoma je grof Czernin ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju storil slabo uslugo in to ravno sedaj, ko je bilo nekoliko upanja, da bo veliko delo ustavne revizije dovedlo vsaj do nekega premirja. To upanje ie izjava grofa Czernina popolnem razdrla. Grof Czernin kliče cenzuro na pomoč. »Arbei-ter • Zeitung« z dne 5. aprila polemizira v uvodnem članku z grofom Czerninom, ki se ie drznil javno kritizirati avstrijske politične razmere, svoboduo govoriti o zunanjih in notranjih zadevah monarhije, ki pa je obenem naročil dunajski policijski cenzuri, da vduši vsakršno svobodno kritiko njegovega govora iz nasprot-niških taborov. Kdor hoče njegov govor hvaliti, to pač srne, toda presojati govor po svojem prepričanju pa ni dovoljeno. »Arbeiter Zeitung« piše. da mu je policija dovolila razpravljati o Czerninovcm govoru; ko pa 'e list priresel razpravo, jo je cenzura pobelila, češ, razprava je dovoljena, to pa. kar piše »Arh. Zeitg.«, so napadi, in pa kritika! In vendar je ta list edini na vsem Thinajti. ki ne trobi v rog vladne, oficiozne politike, za katero se vnemajo vsi drugi dunajski nemški listi, ki »o s svojimi poročili navdušeno slavili in povzdigovali grofa Czernina, saj jim je govoril na dušo, kakor še nikdar. Vsi ti listi niso niti kritizirali, še manj pa napadali njegov govor, zato bi bil grof Czernin pač mogel pripustiti edino svobodno kritiko svojega govora v edinem opozicijonalnem dunajskem listu. Ako je izrekel zunanji minister svoje odkrito mnenje o naši politiki, zunanji in notranji, ako je javno ožigosal, kar se mu je zdelo škodljivega v državi, naj bi bil dopustil grof Czernin kot moderni diplomat tudi odkrito in javno kritiko, in to od edinega nemeščanskega dunajskega lista, ki ie še ostal. Cehi so očitali zunanjemu ministru, da m imel svojega govora pred parlamentarno tribuno, v delegacijah, ali vsaj v delegacijskem odseku. Minister odgovarja. da ni govoril v delegacijah, ker se ie hotel ogniti vroči debati, in ker delcgacijski odsek ni bil na razpolago, ie sklenil govoriti pred dunajskim občinskim svetom, ki le ostal še kot edini javni forum. Kajti imel le namen govoriti za javnost. Verjamemo to grofu Ger-neinuV in če je tako, potem je minister tem bolj dolžan, pripustiti debato o svojem govoru v časopisju, kajti šiccr mora »»ripoznat! očitanja, da sl zamišlja politično življenje zelo lahko in komodno. Če pa prepoveduje svobodno razpravo o svojih izvajanjih, v kateiih je lia-kupičil polno obtožb, napadov in grajanj, in odgovor, potem izgube vse njegove obtožbe moraličn! učinek, kajti politik, ki napada in graja pod zaščito cenzure, s katero zatre vsak nasprotni glas, ne sme in ne more računati na to, da bo izzvala njegova beseda pravo ih nedvomno prepričanje. = Czernin in dunajsko mestno zastopstvo. Kakor por Ca o listi, je soc. demokratični mestni svetnik Reumann takoj odgovoril grotu czer-ninu ob sprejemu na njegov govor, toda cenzura je objavo tega govora po navodilu groia Czernina zabranila. — Iz češke politike. Opozcija v mladočeški stranki, katerej je radikalno krilo iztrgalo iz rok strankino glasilo »Narodni Listy«, začne s 1. majem izdajati svoj list. Na čelu opozicije je bivši minister dr. Fiedler. — Grof Czernin odpotoval v Bukarešt. Minister vnanjih zadev grof Czernin je danes odpotoval v Buka-rest, kjer sc bodo nadaljevala mirovna pogajanja z Romunijo. — Napad in odgovor. Nemško in ogrsko časopisje seveda oduševljeno pritrjuje izvajanjem grofa Czernina. »Neue freie Presse« smatra, da je zunanji minister ko-nečno poprijel za meč, da odseka glavo udri slovanskih narodnih aspiracij. Izjemo med dunajskim časopisjem dela le »Arbeiter Zeitung«, ki opozarja grofa Czernina, da naj. išče vzroke za današnje avstrijske notranje politične razmere v. državi sami. Nazor grofa Czernina, da avstrijski narodi nimajo nobenega drugega namena in nobene višje dolžnosti, nego se podvreči neki, sila megleni državni misli, je več kot grotesken. Takozvana država ni nič poleg narodov. Ce hoče biti zdrava in žavljenja zmožna, potem mora priznati predvsem pravico svojim narodom. Ne vemo. koliko je resnice na trditvi grofa Czernina, da vplivajo naše notranje - politične razmere na vojno razpoloženje nasprotnikov, vemo jra, da nobeni češki govori in nobene češke resolucije ne morejo učinkovati tako, kakor bo učinkovala ta izjava zunanjega ministra. Ce se danes vsi ti narodi nahajajo v notranjem uporu proti državi Avstriji, potem mora biti krivda in vzrok pač predvsem v tej Avstriji. Potem pa naj se trka »državna misel« na prsa in naj prizna: Mea culpa, mea maxima culpa! — Tudi nemška zmaga ne prinese miru. Glasilo angleške liberalne stranke »Manchester Guardian« piše, da četudi bi se Nemcem posrečilo, pregnati Angleže iz Calaisa in vreči Francoze preko Pariza nazaj, bi to sovražnikom vendar ne prineslo miru, ker bi se s tako odločitvijo ne mogla sprijazniti niti Anglia. niti Amerika. — Bitka na zapadli odločilnega pomena. Glasilo francoskega ministrskega predsednika »Homme libre«, piše: Sedanja bitka na zapadu bo odločila usodo sveta. Tudi ko bo končana, se bo vojna morebiti nadaljevala, ker nobeden izmed nasprotnikov ne bo že popolnoma onemogel. A temelj usode svetovne vojne bo vendarle položen. — Z italijanske fronte. Londonski listi poročajo, da je avstro - ogrski vojni materija!, ki se je nahajal doslej na ruski fronti, že prepeljan na italijansko bojišče. »Times« pravijo, da sedanji položaj na sovražnih frontah ne bo dolgo več trajal. Politični položaj v Franciji. Nevtralnim listom se poroča iz Pariza, da je v poslanski zbornici struja proti Clcmericeaujevem kabinetu znatno narasla in da jc padec kabineta neizogiben, če bi se neugodni dogoditi ponavljali. Ministrski predsednik Clemenceau pa prostovoljno baje ne namerava odstopiti. Ce bi se položaj poostril, bo Clemenceau razpustil parlament ter razglasil diktaturo. ■— BotjševiškS »Izgredi« v Vladivostoku. Iz Tokija prihajajo vesti, da utegnejo imeti boljševiški izgredi v Vladivostoku za posledico skupno intervencijo aliiran-cev v Sibiriji. Japonski list »Džidži Šimljun« poroča, da se sestane deželni zbor v maju k izredni seji, kateri bo sledila mobilizacija japonske vojske. Kljub temu da je ministrstvo to zadevo formalno odložilo, razpravlja časopisje obširno o intervenciji. Povod lemu so bile došle vesti o nemirih v Vladivostoku in pojemajoča moč ruskih sovjetov. Marquis Kato meni, da sklican; deželni zbor sklene mobilizacijo. »Asakijev« poročevalec v Harbinu poroča, da se je amerikanski vpliv v Sibiriji znatno povečal in da so zaplenili Ame-rikanci na Amurju 40 ladij, ker so sc bali. da jih ne bi ugrabili boljševiki. — Angllia kliče ponovno Ameriko na pomoč. Kakor Woiffov urad poroča, je državnemu departementu v \Vashingtoifu dospel nujen poziv angleške vlade, naj Amerika čini prej odpošlje ojačenja na francoko bojišče. — Londonske »Times« pišejo: Britanski narodi se zavedajo, da je položaj danes resen, celo kritičen, a gledajo dejstvom naravnost v oči Upali sc, da bodo njih napori pričakovani nemški napad hitreje in popolneje ustavili. Ravno z ozirom na velikost teh naporov je naš umik povzročil še večje razočaranje kakor v jeseni leta 1914. A presojati moramo položaj trezno in praktično: sovražnik nam je zadal hud udarec in mi vemo to. — Japonska ne nastopi v Sibiriji. V prvi zbornici japonskega parlamenta je ministrski predsednik groi Terauchi odgovori! na interpelacijo glede intervencije v Sibiriji: Vlada ni nikdar nameravala intervenirati v Sibiriji. Japonska ni tako slabotna, da bi bila v toliki meri vznemirjena radi nemškega prodiranja proti vzhodu. »Daily Chronicle« priznava, da se je ideja intervencije opustila. Dnevne beležke. — Vojna Zveza kranjskih komsuTrBrtih zavodov in ikoinisn-mnih društev bo aiaizalalla za mesec april: rudarjem 9 kg make, upih sviaiceim ro 6 k j?; vojnam industrijsk. težkimi datovoam po 7.95 kg, svojcem .po 4.95 kijč ca talim članom v oljne zveze po 4 kg molke >im pot k.iic ovsenega riža, — Te dni -dobe visi člani razven onih v Ljubljani kavino mešanico. — Državni kolodvor v Ljubljani je postal kotiček, kjer imajo vedno toliko dela, da ne morejo- vsega izvršiti prav m -o- pravem e,asu. Promet je morda prav vzoren, ta nam danes roji po glavi. Pač pa ni vse prav pni apr o viza-ciji on danes imamo omeniti zlasti dve stvarni, ki se tičeta uslužbencev. Gospod pnedstocnik mtmreč ve, da jc izšel ttilLnisitirstai odlok dne -1. marca 1918, št. 1.3.991/4 na vse tirade državnih železnic, da se imdraijo izplačevati dragimjske doklade uslužbencem železnice in tudi delavcem enako kakor leta 1917. Toda kljub tora« sv to v kurilnici Ijtubiijanskega državnega kolodvora ne vrši. Enako je tudi s premijo za prihranjeni imaterijah Ta.premija bi morala v zimi-siu predpisov železnica izplačati vsaikega dm> 15. za prejšnji mesec. Izplačuje se pa šele prvega prihodnjega meseca ali še kesneje. Predstojnik pravi), dia ne m»re: pam-agati. To se čudne razmere, če je brilo prej mogoče, bo tudi sedaj: tega pač -ne verujemo, dia bi državna železnica ne imela denarja. Za delavstvo je to večno čakanje- na prejemke, ki so že zapadli, silno neprijetno. Vsak že računa s tem zneskom, ki m« gre dotočen dan, toda ne dobi ga. če je tudi v sedanjih razmerah v naj-večjih sttiis-kali. Gospodu predstojniku manjka le dobre volje in prav bi M©, če bi jo dobil, zakaj železniški- uslužbenci in delavci 'danes .niikatkor nimajo tako- zlatih časov, da bi lahko čakali na zapadle prejemke, dokler se gospodom zljubi, da jih nakažejo. — Idrija. V soboto dne 6. t. m. se bo vršila pR-nama seja točno ob pol 9. uri zvečer v društvenih Postorili. Na sejo so (»vabljeni sledeči odbori: 1. Podružnice Unije, 2. društva »Naprej«, 3. Splošne »mladinske zveze«, 4. vsi zaupniki delavskih organizacij ler zastopniki tamburaškega in dramatičnega odseka. Dnevni red seje je zelo važen. Vabijo se vljudno vsi navedem funkcijonarji.. _ v nedeljo dne 7. t. m. pa se vrši občni zbor društva »Naprej« točno ob 9. uri dopoldne v livarni pri »Črnem orlu« v Idriji. Dnevni red občnega zbora je: L Poročilo odbora, a) načelnika, b) tajnika, c) blagajnika, d) revizorjev. 2. Volitev odbora. 3. Določitev društvenih prispevkov. 4. Slučajnosti, člani s° naprošeni, da se zbora polnoštevilno udeležijo. — Za revirno konferenco, ki se bo vršila 14. t. m. ' Trbovljah, predlaga idrijska podružnica rudarjev sledeče: 1. Konferenca rudarjev za južne revirje smatta sklep strokovnega kongresa v Ljubljani z dne 26. decembra 1917 za ustanovitev enotnega slovenskega strokovnega lista vseh strokovnih organizacij za nujno Potrebno. 2. Unijsko vodstvo naj skliče čhnpreje konference zastopnikov vseh državnih rudnikov, ki naj uta1 nalogo določiti enotne regulacije temeljnih plač. — Tržaške vesti. Pri delavskem plačilnega gibanju ki se je sešlo v zadnjem času, &o napravili delovne pogodbe za okolo 5000 delavcev, ki dobe zvišane plače okolo tričetrt milijonov kron za tri mesece. Gibanja v raznih strokah se še nadaljujejo. — Socialistična mladinski1 organizacija je priredila minuli četrtek ljudšK1 umetniški večer v največjem tržaškem g»e dalisču »Politeama RossettP, ki je krasno uspe • Gledališče je bilo natlačeno občinstva vseh slojev Sodelovali so najboljši tržaški umetniki kakor tudi pevski zbori. Večer se je otvoril » delavsko pesmijo, in zaključil z »Mednarodno • Obe delavski pesmi je pe zbor 80 oseb pod vodstvom pevovodje Cerechi. Tako uspele® umetniškega večera ni tržaško delavstva niti' mirnem času priredilo. Mladinska organizacij« je na ta uspeh lahko ponosna. — Ljubimska drama. V sredo je mlada vdova Karla Jertz svojemu novemu ljubimcu E. Umeku zaradi ljubosumnosti in intimnih prepirov zadala z britvijo dve rani na vratu m sama je takoj popila 100 gramov strupa. Oba so prenesli v bolniščnico, kjer je vdova kmam na to umrla. Umka pa zdravniki upajo, š® ohraniti pri življenju Zanimivo da je ■v tej zmešnjavi pokojni izginilo vse zlato m drago cenosti, ki jih je imela pri sebi, in m sledu, kdo jih je ukradel. — Kipar Alojzij Progar je umrl v Celovcu dne 29. marca 61 let star. — Kcze v Celju. Iz Celja poročajo: VtU' kajšnji vojaški r-etzenvtni biodinišnicti s^a. x dve strežnici na -kozah. - Novi železniški načrti na štalerskem. Deželna zveza za tujski promet v Gradcu ie v za nji seji nila, da se zavzame za nove železniške načrte. Vešč^ so v tozadevne špeciialne karte za Štajersko ze *d> sali posamezne kraje, ki se imajo nanovo zgradit, ah P‘ se pregrade. Tolpo ciganov so koncem minulega meseca pr' jeli orožniki blizu hrvatske ineje. Ti cigani so kracl^ in ropali daleč naokrog. Skoro vsi izmed «!'1 so p« habljcni na desni roki, kar so si napravili sami, odtegnejo vojaški službi. — Železničarjeva smrt. I>ne 31. mm f . , Ph-.vo-Prrskom pripetila vidika ne®#oda d na \wta Martina Soba, idriuižinskelga očeh1 KSoTiT* petih popoldne tajjg viole povodi, nakar jc M takoj mrtev. Soba . bil v službi »in več let naš zvesti sodrug. Naj v »ital počiva! — Velika električna centrala se gradi pri Falu ob Dravi na Štajerskem. V ta namen so napravili čez Dravo velikanski jez in tako pridobili vodno moč za štiri velike turbine po 6 500 konjskih sil, skupno torej 26.000 konjskih si!. Zadostovalo bo za celo spodnjo Štajersko. Podjetje bo stalo okroglo 40 miljonov kron, — Karte za sladkor je včeraj dopoldne pred komisijo pri Goršetu, ki je razdeljevala sladkorne karte, „rekvirirala“ zase neka ženska. Bilo jih je 51. Ko so jo zasačili, je izjavila: ..Saj vam nisem napravila nobene škode“ ! Splošna prepoved kurjenja poči od ?. aprila dalje. Uradno se raznaša: Neugodni po* preskrtolčetnja s ipremo&oiin, Jci tiči czilasti v 4:3 aiiajočih težavah, -zahteva nujno, da sie z ozirom na gotriketrši poletni čas splošno prepove kurjenje .peči. Odredba namestništva določa za vse Nnžtfe Avstrijsko vštevšs Dunaj temmin na /. aprila. Prestopki -te prepovedi se kaznujejo 2 giloibo do 20.000 fcron ali šest nrtesecev zapora. — Nove rekvizicije. Z Dunaja poročajo, da bodo v Avstriji kakor tudi na Ogrskem v najkrajšem času pričeli a rekvizicijami. Komisije bodo baje natančno preiskale vse hiše in gospodarstva. Kdor bo na prvi poziv oddal, kar ima odveč, temu bodo blago po primerni ceni plačali in ne bo kaznovan, četudi je zaloge doslej prikrival. * Vojaške rekvizicije živine v celi državi. Vojno nuntstrstvo je ■/, ukazom št. 39.197 telegrafčno odredilo, se po celi Avstriji začno vršiti rekvizicije živine z 'ojaško pomočjo, ker se zlepa ne more dobiti piedpi-Ncuiejfa števila klavne živine. »Deželnim mestom« v posamezni h kronovinaii pridelii se je poseben častnik, ki bo nadzoroval in odrejal dobave živine po deželi. 'I'a častnik bo imel na razpolago večje vojaške oddelke, ki bodo v slučaju, ako se ne bo. po zaupnikih »Deželnih ■mest« dobavilo predpisano število živine, takoj nastopilo z oboroženo silo in bo spravilo samo živino k dobavam. Za vso živino, ki jo bo vojaštvo samo spravilo k dobavam, se bo plačevala znižana cena, ozir. prejšnja stara cena. tore.i I K inan.i za kilogram žive teže kot sicer. p0 vrhu pa se bodo odbili še rekvizicijski stioski. »Kranjsko deženo mesto za vnovčevanje živi-v Ljubljani« se je že zdavnaj balo, da bo prišla na-'eciena odredba vojnega ministrstva, ker je v nekaterih krajih zelo veliko živine manjkalo ter so bile dobave brezuspešne. »Deželno mesto« se je branilo, kolikor se je dalo, vojaških rekvizicij ter svetovalo i '.'rosilo kmctovalce, naj rajše dajo prostovoljno živino, kakor z vojaško silo. Žalibog. da so nastopali različni hujskači, ki so odgovarjali ljudem, naj ne dajo predpisanega števila živine za vojaštvo. Ako zaupniki »Deželnega mesta« ne bi določili pri rejcih predpisano število živine za odvzem, bodo morali takoj nastopiti župani uradno ter sami določiti, katera žvina naj se odvzame in sodelovati pri rekvizicijah brezplačno. »Deželno :k.cs»?h vnovčevanje žvine« sed ti drancda nasveta ne more dati rejcem kakor ia, da od.uio, ako kak zaupnik določi kako žival za oddajo, isto ob pravem času brez izgovora k dobavi. Zaupniki bodo vzeli tisto živino, ki se razmeroma čeprav težko pa vendar najtožjk: pogreša. Brez žrtev tak ne gre. — Kranjsko de-ielno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani. — Nova cena jajcem na Koroškem. Deželna vlada nu Koroškem je določila cene jajcu od I. aprila naprej sledeče: Splošna cena 22 h. prodajna cena na drobno jG h. Povračilo za zbiranje znaša 6 h, za oddajo na ■drobno pa 2 h pri komadu. — Mastni vojni zaslužki dunajskih bank. Dunajsko bančno društvo (Wiener Bankverein) je predložilo upravnemu odboru za leto 1917- bilanco, po kateri izkazuje čistega dobička 23,295.348 K (proti lanskemu 17,675.725 K). Skpuna dividenda po 34 K na akcijo al -S in pol odstotkov. Nižjeavstrijska eskomptna družba pa je izdala bilanco z 16,502.776 K čistega dobička. Na dividendo pride po 40 K ali 12 odstotkov. — Vojni dobiček trgovca z modnim blagom. j Mpuščeoii nastavliieuec veletrgovine z miodmm blagom Scliwarz iin Flišchl na Marijahtilferiei na Dunaju je napravili obširno ovadbo1, v 'kateri jt, trdil, da je t vrdka iold leto 1916 do pctlettja 1917 '-luk-o^moiTo-vann prodajalniško -blago (klobuke), u; jt' razri!Q(V!rstino blage, ki deicima izviiira še h •y4r»nih casotv in je tiakuoljeino zelo poceni, r>l>etovaino »naviiia« cene, »taka ida :sio» prvotne c9-ne 11 ar as tii e pri nokatoirem blagu cefo petkrat kakoir pri nakupiu. »navijalne« c-cue sio Se ravmulc vedno po višinii ikicinikutrianitiniih tvrdk, ^•vedonoc, ki ie pregledal tvrdkime knjige, je flavti!: Leta 1914 je bito čistega dobička 34.000 '^on, 'leta 1915 pa že 80.000 kinom, teta- 1916 268.000 kron. Sodnik ije obsodili tožemou ' ischla na šest teidirmv zapora in na 2000 kron giobe. Vse po ovadbi naiznainijenio blago se je zasegli). — Ker trgovci oisemikratt tofliifko ziisluži ve od dela, hodliti raztrgani okrog. Mnogi, ki žijo, kakor so v mirnem času, miarato wni, ki ravnotako delaijo kialker Fteicbl, se- proisto kre-tajo pa se vesele lelpib časov vojnega pinofi-tarstva! — Obsodba vojnega sodišča. Domoibnatn-skjo divitaifcko sodišče v Gradcu je otaodllo Januarja 1917 nekdanjega vojnega dobavitelja za ujetniško taborišče v Feklbachu, Aleksandra Kaupy;ia, ker je baje .predrago prodajal mesta, zaradi hudodelstva ipffiortli vojni ;moči države na petnajst let strogega zapora, Generailni vo.iiaški •l>ravdnik iie vložil ničnostno pritožbo za varnost zakona in najvišje domobransko sodišče je pre-fciicaio obsodbo, ker prestopek Kaupvia ne more bita hudodelstvo proti voljni moči države. Zadeva je prišla končno pred graško deželno sodišče, ki pa je tudi »ustavilo -obravnavo. — Slovcnec vozi zračno pošto. Kakor smo že poročali, je uredila Avstro-ogrska med Dunajem in Kijevom zračno poštno zvezo. Med Krakovom in Lvovom v Galiciji vozi zračno pošto naš rojak Janko Grampovčan z Vrhnike, ki je bil doslej učitelj letalstva v Krakovu. — Ruski ujetniki niso nič več — ujetniki. V kratkem izide ministrska naredba ki bo določila, da se mora postopati z ruskimi ujetniki tako kakor z najetimi delavskimi močmi in vbo-doče ne bodo vezani izvrševati dela kot ujetniki. V bodoče se bodo smeli svobodno gibati, obiskovati kavarne, gostilne, gledališča itd, V roku dveh do treh mesecev bodo poslali tiste, ki to žele, nazaj v Rusijo, dočim bodo izdali za tiste, ki nameravajo ostati pri nas, posebna navodila. — „ Ljudski oder“ opozarja svoje člane, da prično notranja, vstopnine prosta, društvena predavanja v nedeljo 7. aprila ob 10 '/* dop., v zeleni: dvorani „ Delavskega doma“ v Trstu. Po članih uvedeni gostje dobrodošli! Teh predavanj bo več, in sicer predavajo: 7. aprila g. F. Kleinmayr o „ vplivu velikih odkritij na kulturo evropskega ljudstva; 14. aprila g. Golouh o „značaju; 9. maja g. dr. Čermelj o »materiji in atomih". Hkrati opozarjamo najširšo javnost, da bo „ Ljudski oder“ pričel tudi z javnimi, ljudskimi predavanji, ki se bodo tudi vršila v »Delavskem domu“ proti primerni vstopnini. Prvo tako predavanje se bo vršilo v soboto 20, aprila ob 8. uri zvečer. Predavalj bo g. pi satelj Ivan Cankar o „očiščenju in pomlajenju;* 27. aprila zvečer bo predaval g. dr. Pavel Grošelj; 4. maja g. urednica A.Stebijeva o »nalogah ženstva v demokratični dobi; 12. maja g. dr. Zalokar. Sodelovanje pri teh predavanjih so za trdno obljubili tudi gg. pesnik Oton Župančič, Abditus-Prepeluh, dr. H. Tuma, Sešek Fran in drugi, ki pa še niso določili dneva svojih predavanj. Na ta način skuša »Ljudski oder“ doprinesti svoj oboi na polju kulture s trdno nado da ga bo toli članstvo kolikor občinstvo pri tem stremljenju krepko podpiralo. Vsako predavanje se posebej objavi. —nm— Vojna. Napad na Amiens. Nemci so včeraj z velikim 'pritiskom »prn-čeh akcijo proti Amiensn. Boji so pokazali, da je francoska obrambna črta znatno ojačena. Vklfjub tearai so nemšike napadalne čete precej najpreidovale ter stoje Je še 13 kiifametinav oddaljene od Amiemsa. Nemški sunek je ptriifceignil z okoliše Amiensa števiillme sovražne sile, ki so bile v rezervi ipri Doullens-Pois. V odsekal med pofcotam Luce- itn Sctmtnto izvoifevani uspehi pritiskajo odietira prot^ naišim varnostnim črtam. — Šef generalnega štaba. B e r 1 i n, 5. aprila. Woilffiav urad poroča iz glavnega stana: Južno Sonnnic iiin ob obeli straneh Moreuiila iso naše čete včeraj prestopile k napadu ter vrgle sovražnika iz njegovih močnih pozicij. Angileške in francoske rezerve so se vrgle proti našim napadalnim četam, a njihov sunek se je razbil v mašem uničniiočem ognju. Po trd,"ni boju smo med Sommo in potokom Luce iztrgali sovražniku Hamel in gojzd severno in Južnovzhodno Villers-Breton^ux, na zapadnem bregu Avre pa Castel in MaHly. Sovražnik se je na celi frcati »obupno upiral; njegove krvave izgube so vsled tega nenavadno težke. UjeHi snuo nekoliko tisoč mož. Kater se je končno -ugotovilo, je armada generala Ilutiera v dobi iod 21. do 23. man-ca ujela 51.218 nnož ter uplenila 729 topov. S teni se je dosedanji skupni plen zvišal na 90.000 uiietnikov in nad 1300 topov. Maščujoč že oe-koJifop dini trajajoče obstrelijevanje naših naprav v Laonu smo začeli včeraj intenzivno obstreljevati Rems. V Ghampaigmi in na vzhodnem bregu Mioffi-e smto ujeli znatinio število Francozov. Pred Ver-duriiotm živahen artiilieriijski ogenj, ki tudi pojoči ni prenehal. Vzhod: V Ukraljini smo sovražnim tolpam ob železnici Pehava- Konštamtimograd odvzeli 28 s francoskimi puškami -ki mumicijo na-toženih železniških vozov in nad - en milijon topniških k rogelj in granat. V dolini Dnaepra prodiraiiioče čete so v boju vzele Jekateri-noslav. Azijsko bojišče: Nemške čete so v zvezi' z osmanskimi četami vrgle angleške bojne čete, ki so bile'prekoračile reko Jordan, nazaj na Amiman. Boj je trajal več dni. Carigrad, 5. aprila. Potiskajoč sovražnika nazaj so naše čete na »obeli straneh ceste El Said-Jeriho dospele do -reke Jordan. Le vzhodni rob doline je še v angleških rokah. Sovražnik je imel velike -izgube. V El Saidu sano zaplenili velike množine vojmeoit materijah, municiije iin živil. Angleško vojno poročilo. L o n d o n, 5. aprila. Vojni urad. ntzglaša: Severno Somme nobene izprememibe. Južno Somme je sovražnik danes zjutrai izvršil ljut napad na angleške in francoske bojne site in na zavrnjeni. Boi trala daflje. Na francoski fnon-ti le sovražnik napredoval med potokom Luce in angleško fronto. Napredoval .je v smeri poroti Hatnelu. Na ostali angleški fronti so bili napadi Avro. Zadnje vesti. Kronski Bvet na Dunajo. Dunaj 5. aprila. Prihodnji četrtek se vrši na Dunaju kronski svet, ki se bo v prvi vrsti posvetoval o prehrani. Kronskega sveta se udeleže tudj ogrski ministrski predsednik, poljedelski minister in minister za prehrano. Grof Czernin ni odpotoval. Dunaj 5. aprila. Minister vnanjih zadev grof Czernin, ki je nameraval odpotovati jutri v Bukarest, je svoje potovanje za nekoliko dni preložil. Izkaznice za tobak. Dunaj 5. aprila. .Fremdenblatt* poroča, da so se na pristojnih mestih končno vendar odločili za uvedbo tobačnih izkaznic. Uvedla se bo le neka vrsta tobačnih kart, ker se ne bo vse prebivalstvo preskrbovalo s tobakom, ampak le kadilci. Da se prepreči dvojno preskrbo-vanje se uvede ob enem tudi rajoniranje. Ukrajinska Čebulja na Dunaju. Dunaj 5. aprila. Na dunajski trg so prišla danes prvič živila iz Ukrajine, med drugim 22 000 kilogramov Čebulje. Ukrajinsko blago je ugodno vplivalo na tržne cene. K govoru grofa Czernina. V Nemčiji so pozdravili Czerninov govor kot znak trdne zvestobe med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, so pa tudi: 'listi, ki z govorom niso zadovoljni, ker je grof Czernin preveč naglasa! mirovno politiko. Všeč jim tudi ni, da je trdil grof, da se ne bojujemo za imperialistične in aneksionist. smotre, marveč >le zaradi obrambe: boje se namreč, da bodo v deželah sporazuma te besede napačno umevali1. »Deutsche Zeitung«, glasilo vsienamške zveze pravi, da jo govor grofa Czernina »viidmo pojemajoče vojno navdušenje« (sovražnikov na zahodu) nekoliko osvežil. Toda to ije vse premalo; nemški cesai in Hindenburg hočeta vztrajnost do zmage. Na Cehe je Czemimioiv govor obsebi umiev-n-o vplival itako, da se čiim tesneje združujejo. Na meščanskem shodu v Holeševcih sta na stopila za govornikom: -dir. Rajšinom kot gosta tudi socialistični urednik Kousa in poslanec dr. Souknp ter sta ogorčeno nastopila proti Czer- Stran 4. N A P R E J. Stev. 18. v - ni novemu govoru v 'imenu češke socialne de-uiotkracije. Nezadovoljni s;o z govoircttn tudi utoiravski kilanilkailci. češki člani gosposke zbornice so poslan: rninistrsketttiiu predsedniku Seidle;ju ostro izjavo. Pa tu.ti v državah sporazuma je napravil govor zunanjega {ministra neugoden utisk. Škorc;' dosledno mu prLaciiaiio 'nestvarnost in ga smatralo spričo dosedanjih dejstev kot agitacijo za madaijaViunje vojne. P r a g a, 5. atpiriila. Včeraij popoldne se je vršilci sclja praških poslancev, ki so.sklenili, da stavijo do »Češkega S vaza« vprašanje, kako stališče bo zavzel k Czernšniovi izjavi. Na shodu v Hoiešovi je govoril dr. Riašrn o govoru gnofa Czernina in iafcuviil, da je po zadnjih do-godMh izginila vsa niada, da bi dosegli v parlamentu narodne pravice. Morda je čisto dobro, če se ob hudem pritisku navadimio na to, da nas nazivljajo »veleizdajalce«. Od narodov, ki se bojujejo proti Avstriji, ne pričakujejo Čehi nikakršnih diamniv. Kjlerifk.atne. češk-R sifiramke mi i’v\oiavikem so -izdale c.bvestilo, v k a tereni ob-žalilic-jo Čze-nrnov govor in openem izjavljajo, da ostanejo zvesti državi in habsburški mo uarliiii. Praga, 5. aprila, člani gosposke zbornice: dr. Fort, dvomi svetnik Hlava, dvorni svetnik Vrba in vitez pl. VVohanka so postlali min. preds. dr. Seidlerdu brzojavko, v kateri v imenu čeških gosposkih ztomičarjev odločno protestirajo proti obliki in vsebini pavšalnega napada grofa Czernina na zastopnike češke,g£ naroda. Češki1 zborničar# si prilaščajo pravico, da utemelje ob prvi priliki stvarno- in natančno svoje stališče. Dunaj, 5. aprila. Nižjeavstrijski nemški nacionalni poslanci so izrekli včeraj v neki razpravi svoje zadoščenje odločni in jasni izjavi grofa Czernina, v kateri je minister ožigosal državi nevarna stremljenja v slovanskem taboru in ščuvanje proti Nemčiji. G e n f, 5. aprila. Havas obvešča, da bo odgovoril Clemenceau na Czerninov govor prihodnji teden v zbornici. Curih, 5. aprila. »Secolo« piše k Czerninovemu govoru: Ce je stavil Clemenceau resnično kako mirovno ponudbo na Dunaju, se je zgodilo to brez vednosti Italije. Ogrski državni zbor se razpusti. Budapešta, 5. aprila. »Az E st« prinaša senzacijonalno poročilo, da je razpust ogrskega državnega zbora sklenjena stvar. V miericdajrvb krogih se ie sklenilo, da se vohlna reforma na vsak način mora izvršit.; in ce delovna slranka ne izpremieni svotiega stališča, potem ne preostaje drugega nego razpust zbornice. Vlada bo zahtevala večmesečen proračunski provizorij, .potem 5. popoldne. Rumen D št. I do konca v soboto, dne 13. aprila od 3. 5. popoldne. III. uradniška skupina št. 1 do konca v torek, dne 9. aprila od 1. do 2. popoldne. III. uradniška skupina šit. 1 do konca v soboto, dne 13. apriila od 1. do 2. popoldne. IV. uradniška skupina št. 1 do konca v torek, dne 9. apriFla od 2. do 3. popoldne. IV. uradniška skupina št. t dio konca v soboto, dne 13. aprila od 2. do 3. .popoldne. Nakazovanje moke pekom in trgovcem. Pekom se bode nakazovala moka v pondeljek dne 8. aprila ob 8. uri zjutraj, trgovcem pa ob 9. uri dopoldne. Krompir za 111. okraj. Prejmejo stranke v pondeljek, dne 8. t. m. in v torek, dne 9. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red : v pondeljek, dne 8. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 110, od 9. do 10. štev. 111 do 220, od 10. do 11. štev. 221 do 330, pr-poldne od 2. do 3. štev. 331 do 401, od 3. do 4. štev. 401 do 550, od 4. do 5. štev. 551 do 660. V torek, dne 9. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 661 do 770, od 9. do 10. štev. 771 do 880, od 10. do 11. štev. 881 do 990. popoldne od 2. do 3. štev. 991 do 1100, od 3. do 4. štev. 1101 do 1210, od 4. do 5. štev. 1211 do 1320, od 5. do 6. štev. 1321 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 30 vinarjev. Izdelke iz prekajevalnice Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine bo mestna aprovizacija razdeljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sledečem redu: v pondeljek, dne 8. t. m. : od 8. do 10. štev. 1800 do 1900, od 10. do 12. štev. 1900 do 2000, od 3. do pol 5. štev. 2000 do 2100. od pol 5. do 6. štev. 2100 do 2200 ; v torek, dne 9. t. m.: od 8. do 10. štev. 2200 do 2300, od 10. do 12. štev. 2300 do 2400, od 3. do pol 5. štev. 2400 do 2500, od pol 5. do 6. štev. 2500 do 2600; v sredo dne 10, I. m.: od 8. do 10. štev. 2600 do 2700, od 10. do 12. štev. 2700 do 2800, od 3. do pol 5, štev. 2800 do ‘2900, od pol 5. do 6. štev. 2900 do 3000; v četrtek, dne 11. t. m.: od 8. do 10. Stev. 3000 do 3100, od 10. do 12. št. 3100 do 32C0, od 3. do pol 5. 3200 do 3300, od pol 5. do ti. štev. 3300 do konca. Za vsako osebo se dobi en eetrt kg; cene se poizvedo v prodajalni. Uradniki ki so dobivali preje pri svojih tirad ih (na primer finančnem ravnateljstvu, deželni vladi, glavarstvu, poštnem ravnateljstvu, 1. in II. državni gimnaziji, tobačni tovarni, kakor vseh-takih uradih) zelene lističe za na> Petek 5.' Slavni detektiv Sobota 6. gg Nedelja 7. M Ponedeljek 8. aprila. STUART WEBBS v napeto zanimivi drami Aprovizacija. Stranke z zelenimi izkaznicami A in ru~ menirni izkaznicami D prejmeiito meso v nedeljo, dne 7. aprila na Poljanski cesai st. lo, ne pa v cerkvi sv. Jožefa, kakor je bilo> poptic(i ob- juvliieno. . .. . Inozemsko meso. Mestna apirotvitzaoitra bo o ddajal a inozemsko meso v nedeljo1, dne 7. t. m. od 7. do 9. dopoldne in v ponedeljek, dne b. t. m.’od 7. do 9. dopoldne v_cerfcw sv. Jožefa. Meso na rumeno izkaznice C št. 1301 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami L st. 1301 do koncil prejmejo meiso po znižanih cenah v ;xmedeljek, dne 8. t. m popoldne na 1 o-lianski cesti št. 15. Določen je ta4e red: Od 1. do pol 2. št. 1301 do 1458, od pol 2. do 2 št. 1459 do 1616, od 2. do pol 3. št. 161/ do 1774, nH 3 do 3 št 1775 do 1932, od 3. do pod 4. H 1933 2248, od 4. do pol 5. st. 2249 do 2400 od ml 3 dio 5. št. 2407 do 2564, od o. do pol 6. st. clo 2722, od pol 6. do 6. št. 2723 do konca. Nakit grofice Witkovske, Predstave v petek, soboto, ponedeljek ob 4., pol 6., 7., pol 9., v nedeljo ob 11. dopoldne, ob 3., pol 5., 6., pol 8., 9. zvečer. Torek 9. Sreda 10. Četrtek 11. aprila Krasni dvojni dve uri trajajoči vzpored! Začetek ob pol 5., pol 7., pol 9. zvečei. Mož V kamnolomu. m Če žena ne zna kuhati. Velika kriminalna drama. - Ernar Zangenberg Odlična vese,01gr%vf’ v glavni vlogi! Angleški tanki pred Cambrajem. Veliki nravni posnetek. Pri teh predstavah se W vimarjeM zviša vsžopmma. obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000. i m ‘tJ brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881.