Št. 74. V Gorici, dne 15. septembra 1899. Tacaj XXHC. Izhaja dvakrat na teden t Stlrlh tedanjih, in siaer: vaaktorek in petek, zjutranje Izdauje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. ari popoldne, in stane z »Gospodarskim LiHtom" in s kako drugo uredniSko izredno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta.........» 3— .... •• "četrt leta ....*¦,..w .;.. » 1*50 Posamične Stevflfce stanejo 6_kr.*"-! "-••-•-Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulioi Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A- Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od i), do 12. ure. Na naročilu brez aoposlane naročnino so ne obiramo. „PRIMOREC" izliaja neodvisno od «Soce» trikrat aeSno in stano Vsei«to*gld. 1--20- - «So5a» in « Primorec* so prodajata v Gorici v to- bakarni Scli\varz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Casernja in Pipan v ulici 'Ponte dolla Fabbra. SODA Uredništvo In odpravnlfitro 86 nahaja t Gosposki tJici št. S v Gorivi v H. nadslr. zadej. — Urednik isprejemlje stranke vsak dam .od 11. do 12. are predpoldne. . ;' Dopisi naj se pošiljajo !e uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejerolje ne uredništvo ne . upravništvo, --------- Oglasi in poslanica se raBunijo po peiat-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat: 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »GoriSka TIskarna« A. Gabršeek tiska (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. mci» i* radunijo po 20 kr. petit-vnjtioa. Bog* in narod! «Gcr. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Zopet nekaj iz Ježele neverjetnosti!". Zopet se je zgodilo nekaj, Cesar nismo pričakovali, na kar niti mislili nismo. »Zaveza učiteljskih društev" se je bila odločila, imeti letos svojo skupščino v Gorici. Politiška oblast je dolgo časa ugibala, ali bi dovolila zborovanje »Zaveze* v Gorici ali ne. Nobenega pravega povoda ni mogla dobiti, da bi utemeljila prepoved zborovanja, čas je tekel, in zato je končno v zadnjem hipu brez utemeljitve prepovedala skupščino. Prav jej je prišla okolnost, da na 10. sopt. je bila baš obletnica nesrečne smrti -pokojne cesarice, češ, tako prevlada na sploh mnenje, da radi te obletnice ne bo skupščine. Tudi zadnja številka »Primorca" v soboto je povedala, da zborovanja ne bo iz prej navedenega vzroka, ali italijanski listi so to hitro pobili, češ, to ni res, to ni bil tisti vzrok, vsled katerega je politiška oblast prepovedala skupščino, temveč vzrok je iskati čisto drugje: politiška oblast je zabranila zborovanje »Zaveze", ker se je hila, da ne bi prišlo do —izgredov! — Toda to je le smela pretveza, h kateri se je zatekla naša Ijubeznjiva politiška gospoda na Travniku samo radi tega, da najde vzrok, prepovedati skupščino. Evo dokaz S Najboljša priča, da se ni bilo bati izgredov, da se nanje niti mislilo ni, je nam laški list »Gorriere di Gorizia". V četrtek 7. t. m., dan pred Malim Šmarnom, čitamovtem listu: »10. in 11. t. m. bo imela zaveza društev slovenskih učiteljev iz Ljubljane v Gorici svojo XI. skupščino v prostorih slovenske šole. Ker so učitelji več izobražen živelj med ljudstvom, zato se sme upati, da obnašanje zborovalcev bo tako, da ne ba dalo povoda pritožbam meščanstvu, in to, ker naj ne pozabijo, dabodo gostje v mestu, katero ne pripada njihovi narodnosti". Tako je pisal »Corriere", oni isti list, ki drugače udriha po Slovencih na vseh koncih in krajih svojih predalov, in to nam mora biti merilo za javno mnenje o skupščini na laški strani v Gorici. Politiška oblast, ki je to čitala, se je mogla jasno prepričati, da med Lahi v Gorici se ne pripravlja ni-česa demonstrativnega proti slovenskim učiteljem, da pa se ni bati kakega povoda od MARCO VISCONTI Zgodovinski roman -as- Julijanski napisal ZTommaso SrossL (Dalje) «Le pusti, bom že jaz...» je odgovoril Tremacoldo in tekel po bojišču. «Počakaj, da ti denem ostroge,* je kričal za njim Lupo. «Opravim tudi brez njih,* je odgovoril šaljivec in jezdil naprej. Klicar j'e šel okolo bojišča, trobec in naznanjajoč stavo med Arnaldom Vitale in Tremacoldom ter njene pogoje. Ker je ljudstvo dobro poznalo Tremacolda, je z zanimanjem pričakovalo, kaj si domisli novega. Razsojevalci so sprejeli Arnaldo-vega konja in Tremacoldovo zlato verižico, za kateri reči je šla stava. Dva strežnika, oblečena v medvedovo kožo, oponašajo s hojo in kretanjem zverino, katero sta predstavljala, sta se približala tekmecema in dajala vsakemu njegovo sulico. A ko je Tremacoldo prijemal strani učiteljev, o tem je smela biti tudi prepričana politiška oblast, saj celo po sodbi goriškega »Corriera" so slovenski učitelji »več izobražen živelj med ljudstvom", in do spoznanja, da oni ne bode kalili miru, je mogla priti, upoštevajo dejstvo, da skupščina »Zaveze* je že bila v Gorici, in sicer pred petimi leti; takrat učitelji niso storili ničesa takega, kar bi bilo rnoglo razdražiti živce visoke politiške gospode ali kar bi bilo dalo povod kakim izgredom. Politiška oblast je imela torej gotovost, da se ni bati glede" na skupščino nikakega vznemirjenja, kamoli še izgredov! In vendar prepoved 11 Pa še kaka! Ne smejo zborovali, sploh v Gorico ne smejo priti, tistim pa, ki navzlic temu pridejo, se ne smejo dati prenočišča, dokler niso z istimi preskrbljeni drugi v Gorico došli tujci. Potem takem bi morali slovenski učitelji in učiteljice ostati na ulici, menda za to, da bi jih zapazili med tem časom nahujskani in podkupljeni pouličnjaki, da bi jih izzivali, da bi prišlo do kakega spopada ter bi se potem moglo reči: Glejte jih „ščave", kakšni so; v »laško* Gorico so prišli, izzivat Lahe, — in potem bi pelo obsodbe po znanem receptu ! Povej, drogi čitatelj, aH se ti ne usi-Ijujojo nehote take in jednake misli, ako stvar preudarjaš tako, kakor jo je treba preudarjali ?! Zaplenjeno. To zadnje potrjuje zopet laški »Corriere*' od sobote, ki pravi, da politiška oblast je prepovedala skupščino, ker se je bala izgredov kakor so bili v Celju, itd., da Slovenci bi o tej priliki dali povod » a d u n a svojo, je konj pod njim dvignil ušesi, pihaje razširil nosnici, povohal nezaupno in z divjim pogledom medvedovo dlako, a na to splašivši se, se je jel umikati nazaj in se je vspel tak<5, da bi se bil ubogi jezdec skoro prevrgel na tla. Ta, uvidevši da je v nevarnosti, je stisnil noge in se oprijel kakor maček grive divjajočega konja. Njegova sreča je bila, da ni imel ostrog, H pa da je takoj pritekel Lupo, kateri je prijel konja za uzdo, klical ga po imenu, po-gladil po gobcu, potolkel rahlo po vratu in po hrbtu, ter tako" napravil ga brž krotkega kakor jagnje. Ko se je polegel smeh, ki ga je provzročil ta slučaj, je klicar zavpilna ves glas: »Sedaj poteče Arnaldo Vitalen Pesnik, ves oborožen, z gladkim lehkim oklepom, s srebrnimi ostrogami — znamenjem oprod — jo stekel naprej in se zagnal v ajda, ter zadel prav v središče ščita s tako močjtf, da se je stroj stresel ves, a sulica se je zdrobila v koščeke. Ta je bila tretja sulica razbita tisti dan, a nobeden ni bil še zadel žeblja, t. j. železne osti, ki je Štrlela prav v središču ščita; zato je bil ta udarec štet kot najboljši tistega dneva. delle solite dimostrazioni i n-s cena te como dapertutto", in dalje' »1* a u t o r i t a a b b i a c a p i t o c h e si andava incontro a scene come ciuelle di Cillie di altri luoghi*. Sto videli, kako hitro jo spremenil »Corriere" svojo barvo?! Zakaj? Ali ne mar baš radi prepovedi od strani naše slavne politiške oblasti ?! ? Kako hitro se je jelo spreminjati javno mnenje na laški strani, in ne v prilog Slovencem I In kdo je temu kriv P Da je bila prepoved neumestna, neopravičena, spričuje dejstvo, da namestništvo in ministerstvo sta razveljavili prepoved goriške politiške oblasti ter dovolili skupščino. Da se pa vendar vzame del blamaže goriški vsemogočni gospodi na Travniku, sta bila prepovedana banket in koncert. Oemu ? Na banketu bi se bilo govorilo o učiteljskem vprašanju, o podpirateljih, o nazdevnih in pravih sovražnikih učiteljstva, in na koncu bi se bilo napilo Njegovemu Veličanstvu; na koncertu bi bili učitelji in drugi zapeli par lepih slovenskih pesmij brez vsake hujskajoče primesi, in kje v sredi ali na koncu vsporeda bi bili zapeli tudi avstrijsko himno. Torej iz kakega vzroka je bila tista prepoved tako neobhodno potrebna ?! ? Ali sta imela biti napitnica cesarju in pa avstrijska himna povod izgredom? I?! S kratka, vsa znana animoznost naše politiške gospode nasproti Slovencem se je pokazala o tej priliki v polni luči. Pod dvema prej označenima pretvezama se je hotelo zabraniti nedolžno skupščino slovenskih učiteljev v Gorici samo za to, ker so Slovenci, naši politiški gospodje so bili iz sebe, da pridejo slovenski učitelji v Gorico, a smejali so se takrat, ko je bila začela fakinaža po goriških ulicah letos pred pustom peti proti Slovencem pesem-izzivaiko, ter jih preganjati iz mesta! Takrat in še v mnogih drugih slučajih ni bilo take natančnosti, takega .strahu!....... Vsakdo umeje in splošno mnenje med Slovenci govori, da se jih je hotelo zopet pokazali take, kakoršni niso; da še je za to porabila dokaj neugodua prilika, ali vendar dobro došla, da se je podtikalo Slovencem v Gorici in slovenskim učiteljem, kakor da Klicar je zavpil: «V žebelj zadeto«, in zadonelo je od vseh stranij glasno odobravanje. Na to je začela kričati množica: «Sedaj je Tremacoldo na vrsti, naj steče Tremacoldo!» tTu sem, ne mislim zbežatb, je odgovoril šaljivec. •Brž natakni sulico*, mu je rekel tedaj Lupo, ki je bil ondi pri njem ter mu služil kot pomočnik, kakor so pravili tedaj, — kot sekundant bi rekli mi dandanes — «brž obrni konja in zaleti se. ¦¦ Toda lokavi šaljivec, kateri ni čutil veselja, da bi kar tako dirjal v gotovo pogubo, si je bil že izmislil neko zvijačo, da bi zdrave ude odnesel. Zat<5, namesto da bi vtaknil sulico v usnjato nožnico, jo je spravil pod pazduho in se je zaletel proti ajdu, odskakovaje na sedlu in premetavajo se sedaj na to sedaj na uno stran, da ga je bilo veselje gledati. Ko je prijezdil do fanta, •je zagnal sulico proti njemu in zadel plapolajoči spodnji del rudečega plašča, s katerim je bil ogrnjen. Udarec je bil slab, vendar je zaropotal, zganil se ter se zavrtil strašno vihte" palico, ki je segala ravno čez sredo hrbta možu, sedečemu na konju. Vsi so pričakovali, so vznemirljiv živelj, — proti kateremu podtikanju moramo tukaj odločno protesto-vati I Poleg tega pa opozarjamo svoje državne poslance na okolnost, da na rtftSem okrajnem glavarstvu je prememba v osebah Se vedno potrebna. Zaplenjene. Politično društvo Jloga". Takoj drugo leto po moji izvolitvi v deželni zbor me je spravil g. A. Gabršček v odbor političnega društva »Slopa*. To je bilo lahko, dasi sem bil novinec, ker prvič na občni zbor ni prihajalo, kakor nek/i^co ožjih prijateljev g. dr. Gregorčiča in g. Gabrščeka; v drugi vrsti pa, ker je bilo sploh težko dobiti kako osebo, ki bi vsaj z nekoliko zanimanjem vstopila v odbor političnega društva. Pričakoval sem seveda, vstopivši v odbor edinega našega političnega društva, pod vodstvom take osebe, kakor je dr. Gregorčič, da dobim v njem polno življenja in delovanja, da se zrcali ves naš položaj v odboru pol. društva »Sloga", in da se odtod organizuje vse politično delo v deželi, odtod vlada glasilo društva »Soča". No, prvo leto je bilo premirno. Zborovanje se je vršilo dvakrat ali trikrat v letu v navadnem prostoru pred straniščem »Čitalnice", pohajalo je toliko gospodov, da so bile seje ravno sklepčne. O razmotrivanju o političnem položaju, o vplivu društva na politično življenje da sklati ajd šaljivca na tla; ali ta, brž ko je sunil s sulico, jo je vrgel od sebe, in se je sklonil ves na konjski vrat, tako" da mu je zdrknila zamorčeva palica ravno nad glavo, a zadela je le nekoliko njegovo kapo, katera je daleč tja odletela v veliko zabavo vsega navzočega plemenitega in revnega občinstva, katero se je okolo in okolo glasno zasmejalo. Brž ko se je toliko oddalil, da ga ajdova palica ni mogla več dosezati, je začel Tremacoldo počasi od strani vzdi-govati glavo, in videti ga je bilo, kako" se je lokavo smejal. Na to se je lep6 zravnal na sedlu; obrnil konja in je prišel pred zamorca, ki se je bil v tem pomiril in je držal palico kvišku. Ondi. se je prav po glumčevo pačil, obračal cči, širil in zvijal usta ter stegoval jezik iz njih. Na to je začel kričati proti fantu: «Primaruha! si mi jo hotel pomeriti, ti pasji zamorec! pa se ti ni posrečilo! Ne boš ga Tremacolda, ne, ti neverni odpadnik!* «Tremacoldo!» mu je rekel tedaj jeden izmed razsodnikov kvintane, «ka- '¦¦ kor se glasi stava, si ti izgubil.* (Dalje pride). v deželi* o kaki organizaciji stanov, volilcev , ali enakem, o tem ni bilo nikdar govora, j Še manj je imela .Sloga« nalogo, .vtikati' j se v zadeve deželnih aH državnih poslancev. Pol. društvo je smatralo vedno deželne in državne poslance kakor eno korporacijo za se, ki je odgovorna za svoje korake le svojim volilcem in nima s pol. društvom no-hene dotike, nobene vezi, dasi je bila v odbora pol. društva od 10 poslancev polovica. Prvo leto sem prišteval to obnašanje odbora nekake posledici po vspehu deželnih poslance? v deželnem zbora. Ko je jeseni 1896. A*f. grofu Coroniniju padlo v glavo, da gremo pozdravit vrh Predela ministerskega predsednika, seveda se o tem tudi ni govorilo m sklepalo. Edino, kar se je sklenilo v odboru političnega društva, je bilo to, da naj bi se prirejali shodi. V tem smislu sta se v istim priredila dva shoda, eden v St. Andreju, dragi pri Rebku. Pri prvem je nastopil poleg dr. A. Gregorčiča še A. Gabršcek, pn drugem jaz. Dasi je bil izid teh shodov še dokaj povoljen in je posebno Vipavsko ljudstvo mehe simpatično pozdravljalo, vendar dr. Gregorčič, vsaj po njegovem obnašanju sem »iutii, «i bi! ni -l enim, ni z drugim *ndo-?oljen, in shodi se niso izpeljavah po nika-kem načrtu veC, in se jih je sploh ogibalo. L. 1897. so bile volitve v državni zbor. Tudi pri teh je bilo pol. društvo jako malo udeleženo. Da bi se bilo že prej 1. 1896. kaj za volitve priCetkom 1897. storilo, kaj pripravljalo, o tem ne more biti ni govora. Položaj v slovenskem veleposestvu je bil po mojem raCunu jako ugoden. Ako bi .narodno vodstvo* in politično društvo količkaj ukrenilo tekom 1896., se je pridobilo po vipavski dolini mnogo novih glasov. Ako se je le količkaj poizvedovalo o volilcih iz veleposesti furlanske pokrajine, se je prišlo na sled, da premnogo volilcev ne obstoja več, ali ker manjka davčni znesek ali ker dotične tvrdke niso več bile. Izčistiti bi se bilo dalo precejšnje število. Ker sem bil prvo leto v pol. društvu in o vodstvu volitev niti nisem imel pojma, sem bil veliko preskromen, da bi svoje mnenje brez izkušnje komu narekoval. Tudi nisem mogel storiti, nego pričakovati in se pripravljati le teoretično, kolikor je bilo treba znanja zakonov. Prepričal sem se pri tem, da o kakem imeniku na naši strani ni bilo ni sledu, ni o naših volilcih ni o nasprotnih. Še le zadnji Cas pred volitvami je bila nekoč na dnevnem redu določitev kandidatov za volitve v državni zbor. Vse enake stvari, kakor sem pozneje uvidel, je določilo »narodno vodstvo« že veliko časa poprej, poklicavši semintje kakega tretjega ali četrtega zaupnika. Za drlavni zbor smt> imeli takrat dva resna kandidata, dočim je bilo treba skrbeti za tri poslance, enega za veleposestvo, enega za kmečke občine in enega za splošno kurijo. Zmaga v kmečkih občinah in v V. kuriji ni bila vprašsJvna. Ves boj, vse misli so se osredotočile okoli v6 sv in kandidata za veleposestvo. Mogočje bil za našo stranko v tej kuriji edino le Alf. grof Ccronini, ne le, da je užival največje zaupanje in češčenje našega ljudstva, imel je tudi pristašev v aristokratskih družinah po celi deželi in sorodnih vezij, tako da bi se za njim ne zjedinili le glasovi veleposestnikov naše narodnosti, ampak tudi plemiči avstrijskega mišljenja po celi deželi. Da je bil tedaj za kandidata v veleposestvu edino mogoč A. grof C, o tem ni nikdo dvomil. Da je bilo treba postaviti dr. Gregorčiča kandidatom v V. kurijo, da bi se zmaga tim gotovejše pridob».a, o tem ni bilo veliko pomisleka. Manjkal je. tretji kandidat za kmečke občine. Še pred Božičem 1896. se je izrazil A.grof.G. na veC strani, da hoCe biti izvoljen v veleposestvu, ali pa sploh ne prevzame ni kandidature ni izvolitve. Da pri tem mnenju ostane,/ sem bil prepričan tudi jaz tembolj, ker odbor pol. društva .Sloga* ni imel nikakih posvetovanj, jn se ni o ničemur ugibalo. Po obnašanju grofa sem sodil, dase je isti z$ mojo osebo odloČil kot kandidata kmetskih občin, in da tudi dr. Gregorčič temu ni nasproten. Govoril nisem o tej stvari nikomur izven A. Gabrščeku, ki mi je očitno izjavil, da moram vsekakor sprejeti to kandidaturo, da nimajo drugega, in da je izvolitev osigurana. Na shodu v Ajdovščini poCetkom meseca januvarja 1. 1897., ki je bil prirejen deloma kot priprava državnozborskih volitev, deloma, da se Aj-ctovci pridobe za prispevek k. osnovni ^.av-niei Vipavske železnice, sem>*}. vso vmeno za naša dva državna poslanca. Storil sem to res poln zaupanja v njih moči in v njih rodoljublje. Dasi o programu ni enega gospoda nt drugega nisem premišljal, se*.n slavil A. grofa G. in dr. A. Gr. kot vzor-voditelja, kojima se imamo brezpogojno podvreči. Na shodu je govoril tudi prof. BerbuC. Tudi on je pripravljal poslušalce za volitve; konec svojega govora pa je sklenil z besedami: .Narodni disciplini se moramo podvreči vsi, tako da, če bi bil kdo uradnik in še tako hrepenel po Časti državnega poslanstva, bi se moral odpovedati kandidaturi, kakor hitro bi to zahtevalo .narodno vodstvo*, in ako bi imel kdo take družinske razmere, da bi se še tako težko ločil iz njih, da bi bila še tako velika žrtev za njega, bi moral se zatajiti in ukloniti se volji .narodnega vodstva". (Konec pride.) Dr. Henrik Tarna, deželni poslanec in odbornik. Domače h razne novice. Zopet zaplemba. — V uvodnem članku v zjutranjem izdanju je nam zaplenilo državno pravdništve 36 vrst, kjer je bilo govora o naši politiški gospodi in kjer smo pozivali naše državne poslance, naj store korake, da se izvrši prememba v osebah na našem ofcr. glavarstvu. Osebne vesti.— Višje deželno sodišče v Trstu je imenovalo podčastnica m c. m kr. vojni mornarici Ivana F i 1 i p p i j a kan-celistom na okr, sodišča v Pazinu. Duhovne vesti. — Kaplanom sta imenovana novomašnika C. gg. Vuga Ciril za Kobarid in Zakrajšek Primus za Miren. Smrtna kosa. — V torek po noči je umri v Gorici notar Ant. dr. de N o r d i s v starosti 61 let. V Gorici je bil za notarja od 1. junija 1870., potem ko je nekoliko Časa kot tak bival v Korminu. Pokojni Nordis je dobro znan Slovencem, saj je imel ž njimi v dolgoletni svoji praksi največ opravila. Bilje zmerem Italijan. Zapustil je veliko premoženje. Umrla je v Tolminu spoštov. gospa Marija vdova Pagon ranjkega g. kancelisia Josipa Pagona. Pogreb je bil 12. t. m. Mno-gobrojni sprevod je dokazal, kako znajo v Tolminu ceniti blago srce pokoj niče. Umrla je danes dopoldne v Gorici ulica Codelli št. 4.gospica Minka Šubie, hčere, kr. davkarja g. Šubida. Naše sožalje! Pripravljavni odbor učiteljskega društva goriške okolice se lepo zahvaljuje p. n. gg. pevcem in pevkam goriške čitalnice za trud, ki so ga imeli s pripravljanjem za koncert, kateri bi se bil vršil c priliki zborovanja učiteljske zaveze. (Koncert se bo vršil, kakor Cujemo, dne 1. okt. t. 1. tako, da trud ne bo zaman. Opazka ured.) Dopolnilne volitve t komisijo za glavni obrtnijski davek zadružnikov tretjega in četrtega razreda so bile 10. in 11. Izvoljeni so Rug. Kiirner pravim članom in namestnikom Ed. Savorgnan: za tretji razred ; za Četrti pa Jos. Ferrini pravim Članom, na* mestnikom Jos. Battig. Iz seje delegacij .Zaveze". — Iz poročila tajnikovega je bilo posneti, da je v »Zavezi" 35 učiteljskih društev, 1766 pravih, 92 podpornih in 47 častnih članov, skupaj 1905 Članov. Učiteljska društva, združena v .Zavezi", so imela 121 zborovanj in 242 predavanj. Iz poročila blagajnikova se razvidi, da je imela .Zaveza" lansko leto 215 gld. 55 kr. dohodkov in 268 gld. 61 kr. stroškov, »Popotnik" 2235 gld. 09 kr. dohodkov in 1901 gld. 23 kr. stroškov. Seje delegacij so se udeležili 104 delegati in delegatinje. Tudi v tej seji se je govorilo o splošnem gibanju učiteljstva v celi državi ter se je poudarjalo žalostne razmere, v katerih živi učiteljstvo v primorskih pokrajinah. Govorilo se je dalje o prevzetju ..Učiteljskega .Tovariša" v last .Zaveze". Delegacija je odobrila stavljene predloge, pod katerim odda s prihodnjim letom .Slovensko učit. društvo" v Ljubljani svoje glasilo .Zavezi", kakor tudi predloge o preosnovi obeh • -it. glasil .UCit. Tov." in »Popotnika". Uzorna točnost. — .Slov. Ner." je bil poslal na skupščino .Zaveze" posebnega poročevalca, ki je oddal v Gorici svoja poročila na pošto, katera pa s došla v Ljubljano vsa prepo-.no. O tem Citamo v »Slov. Narodu": .Naš poročevalec je poročilo o zborovanju delegacije oddal v Gorici v nedeljo zvečer ob pol 7. uri. Vrgel ga je v skrinjico, na kateri je bilo zapisano, da se pobirajo pisma pet minut pred odhodom vlaka, a pismo je prišlo v ponedeljek popoludne v Ljubljano 1 Še lepša se je zgodila na brzojavnem uradu. Oddal je v pon. popoludne ob 2. uri poročilo o glavnem zborovanju .Zaveze". Slovenskega jezika nezmožni uradnik mu je obljubil, da takoj odpošlje brzojavko kakor preneha »vihar*. Pet minut pred pol« tretje uro je prenehal dež ~ viharja itak ni bilo — in se je zjasnilo. Od tedaj ni več deževalo in ni več zagrmelo. Brzojavni urad bi bil torej lahko odposlal brzojavko tako, da bi bila prišla pravočasno v Ljubljano, a tega vendar ni storil; dejanskega zadržka ni bilo prav nobenega. Brzojavka pa je prišla v Ljubljano šele ob 5. uri 55 minut, in dostavljena je bila uredništvu ob Času, ko je bil naš list že izdan. Ne dvomimo, da je brzojavni urad goriški posnemal goriško policijo. Toda mi nismo voljni prenašati takih stvarij. Brzojavka bi bila lahko pravočasno prišla, ko bi bil brzojavni uradnik storil svojo dolžnost in jo odposlal, ko je ponehal tisti nedolžni .vihar". Opozarjamo poštno in brzojavno ravnateljstvo na ta slučaj in prosimo, naj poskrbi, da nastanejo pri goriškem brzojavnem uradu drugačne razmere". Ustrežljivost in točnost našega poštnega urada je s tem dosti jasno označena. Priznanje ali kaj? — V zadnji .Gorici* čitamo: .Je li čudno, če sta ta dva (Gabršcek in dr. Turna) včasih kaj več storila nego drugi narodni možje", namreč — .narodni (!) profesorji, zdravniki itd. se niso mogli tako stanovitno in tako pozorno spuščati v marsikatero delo*. O to dobro vemo, da se niso mogli1 In ker je delal Gabtdček in dr. Turna, ko drugi niso mogli, sta storila »včasih* tudi kaj več kot drugi! Toda tega nista nikdar obešala na veliki zvonec, ne; celo oddajala sta vspehe svojega dela ter jih pripisovala dr. Gregorčiču, tako, da marsikdo misli, da je to in to storil dr. Gregorčič, čeprav ni res. Ker pa se jima na nekaterih mestih kar naravnost odreka vse vpjjehe na narodnem polju, sta stvarno povedala, kako stoje te in one reči. To pa ni baharija farizeja proti cestninarju nego samoobramba! Gori navedeno priznanje o delovanju dr. Turne in Gabrščeka pa je gospodi v , '"orici* ušlo, menda pa .neljubi pomoti! ?" Vedno očitanje. — V vsaki številki »Gorice* se očita dr. Tumi onih 1200 gld., katere dobiva kot deželni odbornik, kakor da bi kot tak nič ne delal ter bi jih ne zaslužil. No, ko bi sedel v deželnem odboru drug mož, ki že od nekdaj hrepeni po tem, bi mu se ne očitalo te svote nikdar, Čeprav bi je ne zaslužil, o Čemur smo popohoma prepričani. — In kdo pa še je kedaj očuaI dr. Gregorčiču in grofu Coroniniju desetake, katere dobivata -na dan, kadar zboruje državni zbor V Niti najmanj se ni vprašalo, aK jih zaslužita ali ne, nikdar se ni zahtevalo, naj vračata nezasluženi del narodu, pač pa se je zgodilo od strani dr. Gregorčiča in sodrugov nasproti dr. Tumi, da se je zahtevalo nazaj denar za tisti čas, ko je bil na dopustu, in današnji dan mu Gregorčičeva »Gorica" očita v vsaki številki svoto, katero dobiva kot deželni odbornik. Če je to lepo in če aala čast dr. Gregorčiču in njegovim somišljenikom, presodi čitatelj sam! To vedno očitanje je bilo treba zabeležiti, ker je menda del »programa narodnega vodstva" I Dinrnisti pri sodnijah. — »Wiener Zflit." prijavlja naredbo pravosodnega mi-nisterstva, s katero določa, da imajo dobivati sodni diurnisti v slučaju bolezni polno plačo skozi 3 mesece. Naredba je veljavna od 1. t. m. dalje. 6fabršček je kriv vsega našega zla! — Zadnja »Gorica* pravi: »Mesto da bi svoje moči tam nastavil, kjer bi nam kaj koristil, gojil je v nas narodni fanatizem, ki je marsikoga brez potrebe pripeljal v zapor"....... Kdor govori o narodnem fanatizmu med goriškimi Slovenci, tisti govori neresnico, kakor govore taisto neresnico laški listi, ki trobijo v svet o narodnem fanatizmu med nami. Kdo bi si bil mislil, da glasilo dr. Gregorčiča bo pisalo o »narodnem fanatizmu* med goriškimi Slovenci, katerega doslej izmed nas nikdo ni niti opazil, kateri pa so nam podtikali laški listi »Gorriere", .Sentinella", „Piccolo" itd.S! In tem je priskočila na pomoč »Gorica", glasilo našega »narodnega vodstva*, ker govori o fanatizmu med nami, kateri nam nadevajo le Italijani v svoji zlobi II — Pa tudi marsikdo je bil v zaporu radi — Gabrščeka! Ste slišali Vi, Št. AndrežCi, Vrtoj-benci, Št. Peterci, Batujci itd. Vsi tisti, ki so 1: li kaznovani vsled znanih dogodkov, se jim je to dogodilo vsled »narodnega fanatizma", kateri jim je vcepil Gabršcek! Kaj naj porečemo k temu?! Ali naj rečemo še, da ni res, ko vendar vsak Go-ričan ve, kaka je istina v tem pogledu! In s tem Gabrščekom, s to »nesreCo* je deloval vkupno skozi 10 let dr, Gregorčič, prav isti, v katerega glasilu se sedaj tako piše o tej »nesreči". G. doktor! Ali ne vidite, kako so nerodni Vaši prijatelji, ali ne vidite, kako Vas bijejo po zobeh ter Vam očitajo, da pod Vašim »vodstvom* se je gojil »narodni fanatizem, ki je vodil naše ljudi v zapore?!* Kako le ste mogli s tem Gabrščekom, s to .nesrečo«, vkupno delovati skozi 10 let!?! Kako je že rekel nekdo? .Bog me obvaruj prijateljev, sovražnikov se že sam ubranim". Občinski napisi t Devinu. — »Pie-colo* govori o velikanski provokaciji, katera se je dogodila baje »laškemu* Devinu s tem, da je županstvo odstranilo dvojezične napise ter dalo napraviti samo slovenske. No, to bi ne bilo nic hudega, temveč povsem prav, Ce slovenska občina, v kateri je le peščica Italijanov po sili, ima samo sltm-tiske uu|»is<». Laščine med Slovenci paC ni potreba, p.i naj se .Piccolo* še taki sklicuje na Danteja in pa na »terrae italiane" ! Tudi Logina šola ne bo pomagala v tem pogledu. Oskrba blaznih. — V poročilu deželnega odbora deželnemu zboru za lansko leto Citamo, da nobena naloga, kar jih je prevzela dežela, jej ne dela toliko skrbi nego oskrba blaznih, ker ni deželne blaznice in ker se slučaji blaznih bolnikov množe tako, da ni mogoče obdržati vseh v domačih bolnišnicah. Lansko leto je bilo v bonišnici milosrčnih bratov 93 blaznih, v mestni ženski bolnišnici 101, v norišnici v Sottoselvi pri Palmi 27 ter v Sv. Danijelu 6, in še dru-godi 13. Torej jih morajo pošiljati v Italijo v druge kraje, ker domu ni dovolj prostora. Da se temu nedostatku opomore, je storil deželni odbor razne potrebne korake za ustanovitev deželne blaznice v samosvojem poslopju. Mislilo se je na nakup . palače pl. Degrazia v Renčah, ki pa ni sposobna v to svrho, potem si je zdravstvena komisija ogledala poslopje semenišča .Andreanum" v ulici Vetturini ter se izrekla, da je začasno sposobno za blazne. In morda se to poslopje nakupi ali najame. — To razpostavljanje umobolnih po raznih bolnišnicah tu in dru-godi povzroča mnogo neprilik, pa tudi stroškov, katerih bi drugače ne bilo,* ako bi imeli deželni zavod za blazne. Kakor je razvideti iz vsega poročila, se, žal, blazni množe tako, da se ne ve, kam ž njimi. Potem pa je še križ z vsprejemom, ker navadno se je godilo, da v bolnišnico niso sprejeli blaznega, dokler ni tega odobril dež. odbor. Vsled tega so nastajali v slučajih mučni prizori, in končno je odredil dež, odbor tako, da sprejemajo takoj vsakega, pa nemudoma obveste o tem dež, odbor. Potreba po takem zavodu postaja akutna, in da se spravi v varnost blazne ter se varuje deželo stroškov z vzdrževanjem takih bolnikov v drugih zavodih, in celo v drugi državi, ne kaže pač drugega kot koj ko mogoče ustanoviti tak zavod na domačih tleh. Spomenik cesarico v PIeri.su. — v nedeljo odkrijejo v Pierisu v Furlaniji spomenik naše nesrečne pokojne cesarice Elizabete. Odkritje bo slavnostno. Po goriških ulicah so nabiti lepaki z vsporedom, po katerem se bo vršila slavnost. Opozarjamo še enkrat na tombolo .delav. dr.*, ki bo v nedeljo v Podgori. Papirnate goldinarje z letnico 1888 je mogoče zamenjati le še do 31. decembra letos. Po preteku tega roka se tak denar ne bo veC sprejemal ali zamenjal. Neocldanc postne pošlljatve. — Poštno in brzojavno ravnateljstvo je objavilo dnč 4. t. m. dolgo vrsto poštnih pošiljatev, katerih naslovljcndem ni mogoče oddati radi pomankljivosti v označenju naslovov. Med temi je več pisem in drugih poštnih pošiljatev iz Gorice, Bolca in Solkana. Varujte se psov! — 50 letno Marijo Bregant iz Ločnika je ugriznil te dni potepajoč se pes v noge ter jej prizadel hude rane, da so jo morali prenesti v bolnišnico v Gori*,,. Stanovanja m dijake. — V našem upravništvu se je oglasilo več družin, ki sprejemajo dijake in kandidatinje na stanovanja. Kdor želi, naj se oglasi pri nas, kjer se mu radovoljno pokaže, kje se nahajajo dotična stanovanja. i Listnica. — O po zor i tel ju. Rabim ustmenega pojasnenja ne o stvari, katera mi je umljiva in že poznana, ampak o načinu postopanja in organizaciji. Spadalo bi to v okvir trgovskega obrtnega pospeševalnega društva. Srčno hvalo! Dr. H. T. Društvene vesti. .Bralno društvo" v Vel. Žabljah sklicuje letni občni zbor na nedeljo dne 17. septembra t. I. L Nagovor predsednikov. — 2. Poročilo tajnikovo. — 3. Poročilo blagaj-nikovo. — Volitev odbora. — 5. Posebni predlogi. — Predsedništvo »Bralnega društva* v Vel. Žabljah, dne 12. sept. 1899. Predsednik Andrej Paljk. Pevsko društvo v Šturji bode obhajalo 1. oktobra t. 1. 10. letnico svojega obstanka. Ob tej priliki napravi s svojim tamburaškim zborom veliko veselico z jako zanimivim in obširnim programom, kateri se pravočasno naznani. Toliko za sedaj na znanje sosednim društvom in prijateljem glasbe. Omenjena veselica se je imela vršiti že 17. t. m. Ker pa napravijo kakor se je Culo Sokolsko veselico ta dan v Vipavi, je zgoraj omenjeno društvo svojo preložilo na naznačeni dan. Slovenska Čitalnica t Prvačini priredi veliko slavnostno veselico dne 24. septembra t. 1. povodom dvajsetletnice svojega obstanka. Vspored slavnosti: Ob 3. uri sprejmeti društvi »Čitalnica* in »Sokol* z godbo in pozdravi slavni tambu-raški in pevski zbor iz Šturij. Veteransko-sofrolska godba sprejema društva in korporacijo istih. Ob 5. uri veselica, pri katerej sodeluje slavni tamb. in pevski zbor iz Sturij-AjdovšCina. Po veselici ena ura počitka, potem ples, pri katerem svira vojaški orkester. Veselica prične točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina k veselici 20kr. Sedeži; I. 30 kr., II. 20 kr., III. 10 kr. Vstopnina k plesu 1 gld. Udje so vstopnine prosti-; k plesu plačajo 1 krono. Veselica se vrši ob vsakem vremenu v pokritih prostorih gosp. A. Pahorja. Vspored veselice prihodnjič. K mnogo-brojni udeležbi uljudno vabi — odbor. Poročilo ravnateljstva »Trgovsko-obrtne zadruge" v Gorici z neomejenim Jamstvom za opravilni mesec avgust 1899. 1. Število zadružnikov dne 1. avg. 1899. . . . 1331 Naraslo tekom meseca za.......... 17 Padlo tekommeseca .".'*.* ;•¦".¦":"."."T-. •-. •. ,. ¦*-*-Štev. zadružnikov dne 1. sept. 1899. je znašalo 1*348 2. Število deležev dne 1. avg........2500 Priraslo deležev tekom meseca ¦ . k . . . . 79 Odpadlo , ,...... ¦ — Število deležev dne 1. sept. znašalo je . . . 2579 Kron 3. Svata vplačanih delfežnvdo-lvavgi—, .. 168885-32 „ , „ tekom meseca . 10320-36 . izplačanih , . » =•— Svola vplačanih deležev dne 1. sept. . 1792(i5Qj Svola podpisanih deležev po 300 kron dne 1. sept..............773700-- 4. Predujmov je bilo izplačanih do 1. avgr. . 449336-76 Priraslo tekom meseca ........4861766 Odplačalo , , ........10656-48 Stanje predujmov dne 1. sept.....487297-94 5. Dopolnilni zaklad je značnl 1. avgr. . . 32053-81 Tekom meseca se je doplačalo . . . . . 272665 Jlanji? dopolnilnega zaklada dne 1. sept. 34780-46 6. Do konec meseca prosilo je 1 l«i!) prositeljev za predujme v znesku.......84875350 Dovolilo se je v znesku.......72063640 Izplačalo , ,........599509-52 7.Hraniineviogesozna3alednel.avi,'. . 257145-82 Vložilo se je tekom meseca..... 17617-44 Izplačalo „ . , ..... 10566-- Stanje hranilnih vlog dne 1. sept. . . 20419726 v 176 knjižicah povprek po 1401 kr. 58 vin. 8. Gotovine dne 1. av(?. ........6550-58 Svota prejemkov tekom meseca .... 102714-57 , izdatkov , , .... 9H844-90 Saldo dne 1. sept. in pri postni hran. \'šk\ "C 9. Denarnega prometa Magajnico od dne • avpusta do dne 31. avg...... ;}7r,:j8ir. Hranilne vloge se obreslujajo po 4-; ,„ ••¦- >» dujmi se vračajo v enem ali veiUeden?*'-;* '•jb»'v)i»ii. / obrestmi vred po dogovoru. Posojila iu t-.^j? čas i.a menjico se obrestujejo po dogovoru. — ?,t-:, r.M-iiu^-lj-je vsak ponedeljek ob Sesti uri zvečer. Uradne ure so od 9, do 12. dopotfuv ..• ..d S do 4. popoldne vsaki dan. Razgled po svetu. K položaju — Predsednik poslanske zbornice dr. pl. Fuchs vabi s posebnim pismom z dne 11. t. ni. viteza Jaworskega kot načelnika izvršilnega odbora desnice, dr. Funkeja kot načelnika levičarskega izvršilnega odbora, barona M a 1 f a 11 i j a kol načelnika itnl. kluba, dr. V e r k a u f a kot voditelja socijal. dem. kluba in \VoIfa kot zastopnika SchOnererjanske skupine, k spravnim razgovorom, ki bodo M, t. in. v njegovi pisarni v zbornici. V daljšem pismu govori o občni želji in potrebi sprave mej parlamentarnimi strankami in mirnega dela v zbornici. Sklicatelj konečno omenja, da se ob primernem času obrne tudi do vlade za sopomoč in naroča posebe Jaworskemu in Funkeju, naj povabita k razgovoru ludt ^ne člane, ki jih bodo designirali v to s vrbo posamni klubi. Korak dr. Fuchsa bo najbrže brez vspeha, ker radikalni Nemci se skoro gotovo ne vdeleže posvetovanja in če to store, stavijo take pogoje, da onemogočijo vsako spora-zumljenje. Večinoma vsi parlamentarni klubi sklicujejo pred 24. septembrom sejo parlamentarnih svojih odborov, ozir. naeelstev, da se dogovore o postopanju svojih načelnikov pri posvetovanju pri presedniku dr. Fuchsu. Posvetovanja klubovih načelnikov so določena na dan 23. t. m. Avdijence pri cerarju se vrste druga za drugo. Dr. Fuchs je bil 13. v avdijenci, ki je traj?!i celo uro, in istotako ministerski predsednik grof Thun. Raznoterosti. — V Novem mestu je umrl profesor Janko Polanec, v Štebnu na Koroškem pa vrli koroški rodoljub Filip Kandut. — Avstrija ustanovi v Draždanih. na Nemškem vicekonsuiat. Vicekonsul bo bančni ravnatelj Gustav Kleraperer. — V Novi vasi pri Šopronju je orožnik Molnar s sekiro ranil neko spečo dvojico ter ju hotel oropati, aH se mu ni posrečilo. Prijeli so ga v Rogaški Slatini. — Črnogorski knez in kne-ginja sta se že vrnila iz Carigrada domu v Cetinje. — V Kutnigori na Češkem teče znamenita pravda proti zidu Uulsnerju, ki je baje umoril 1. aprila t. 1. 19-letno Ano Krusa, So;li se, da ta umor je rilualen, ker izvršen o židovski Veliki noči; obtožnica govori o navadnem umoru. - Nadvojvoda Rajner je daroval dvorni knjižnici zbirko rokopisov z nad 100.000 znamenitimi listinami na papirju, pergamentu, itd. — V Celovcu so čutili II. t. m. krepak polres v smeri od juga proti severu. Škode ni. — Zopet se je govorilo o bolezni papeževi; ali uradni listi zatrjujejo, da njegovo stanje je povoljno. — V republiki Venezuela se širi revolucija. Avtoriteta vlade pojema. Vse je pod strogim nadzorstvom. — Med Transvalom in Anglijo sicer še ni prišlo do vojne, toda skoro neizogibno se to zgodi v kratkem. Angleška poročila pravijo, da 18. t. m. odide prvi transport z lazareti iz Bombaja v južno Afriko, in dne §5, t. m. bo vse za to določeno vojaštvo na potu proti Transvalu. --V Budimpešti so otvorili 12. t. m. shod kriminalistov. Goste, ki so prišli od vseh stranij, je pozdravil minister Plooz. — Imetje poslanca Rutovskega zarubijo, ker dolžuje gališki hranilnici okoli 100,000 gld. Rutovski je tisti poljski drž. poslanec, ki dela za zdru- ženje Poljakov z Nemci. — Minister baron Dipauli je bil 13. t. m. zopet v avdijenci pri cesarju. — Sestanka krščansko mislečega dijaštva v Ljubljani se je udeležilo okoli 70 akademikov. — Z Dunaja poročajo, da se je podrl vsled povodnji 13. t. m. most v Pa-verbachu ; utonile so 3 osebe. Na Bavarskem pri Muhldorfu pa je voda spodkopala železniško progo: tovorni vlak je skočil s tira in ubil 6 uslužbencev. -— rftreyfm** »t Oglasil se je tudi znani znameniti francoski romanopisec Zola, kateri protestuje v „Aurori" proti razsodbi v Ren-nesu. Trdi, da je 1. 1898. zvedel, da je Esterhazv izdajalec. Ta je izročil Nemcu Schvvarzkopenu mnogo dokumentov, in tudi take, katere je pisal on sam. Vsi tisti dokumenti* se nahajajo v Berolinu; zato naj se vlada potrudi, dobiti jih nazaj, da se dokaže, kje je resnica in kje laž. V Londonu nameravajo v nedeljo javno v parku prirediti pojave simpatije za Drevfusa. Cuje se mnogo glasov, da bo Drejrfus v kratkem oproščen; predsednik republike Loubet baje kmalu podpiše oprostno listnino. ki je že sestavljena. Drugi glasovi od raznih stranij Evrope pravijo, da je najbolje, ako se oprosti Drevfusa, ki bi šel iz Francije za vedno, ker tako bi se rešila republika nemirov in še kaj hujšega, kar nlegne nastati vsled obsodbe Dreyfusa. Z Drevfusovo zadevo se peča posebno revizijsko sodišče, ki dovrši najbrže že do ponedeljka preiskavo. Potem se izreče ministerski svet, ali je Drevfusa oprostiti ali ne. Pariška razstavil. — Nevarnost je, da -:a -Hrugo leto določene velike razstave v Parizu ne bo. Od vseh stranij, posebno h trgovskih mest, prihajajo glasovi, da pod ta-| ki.ni razmerami,'ko vse. vre v Franciji, in radi «' jsodbe Drevfusa ni varno deložiti se razstave. \'a čelu akcije proti razstavi stoje seveda židje, ker se čutijo užaljene radi obsodbe Drevfusa, Pisarne komisije Zjed. držav ameriških so dobile obvestilo, da prijave za razstavo se množe od dne do dne, da torej vesti o neudeležbi so neosnovane po večini. »Nadležni tujel". — Iz Nemčije so zopet pregnali 60 avstrijskih podanikov, češ, da so nadležni tujci. Lepa zaveznica ta Nemčija I V Avstriji pa po rokah nosijo semkaj piivandrane Nemce in Lahe, Protest proti Italijanskemu glinna-Kiju v Pazinu. — Občinski zastop v Jelftanah je imel dne 24. avgusta svojo sejo, Ko je prišla na vrsto točka »Razno*, je prijavil župan občinskemu zastopu, da je vprašal deželni odbor z dopisom od dne M. junija 1899 št. 41315, koliko dijakov bi bilo v tej občini za deželni realni gimnazij z italijanskim učnim jezikom v Pazinu? Občinski zastop je smatral to postopanje deželnega odbora za predrznost in je na predlog g. Fidela sklenil protest z nalogom, da ima županstvo odposlati istega gospodu mi-nisterskemu predsedniku grofu Thunu, prepis pa c. kr. okr. glavarstvu na Voloskem: „Mi nimamo nič proti (emu, da se osnuje v Pazinu italijanski gimnazij, toda isti naj se osnuje na troške italijanske gospode, a ne na troške našega izmoizenega in izmučenega naroda. Protestujemo pa, da hočejo na naše stroške otvoriti novo tvomico za umetno proizvajanje narodnih odpadnikov. Protestujemo, da agituje deželni odbor, da bi pošiljali svoje otroke v italijanske šole, kjer bi se isti vzgajali v sovraštvu do lastnega naroda. V očigled nečuvenim zasramovanjem, katerih so deležni naši narodni zastopniki, zastopajoči ogromno veČino prebivalstva Istre, od strani brutalne deželnozborske večine, v očigled nečuvenemn preziranju in zaničevanju, ki ga je deležen naš narod od strani one klike, katera si edino prilaščuje pravo, povzdigovati glas v imenu Istre, one klike, katera opira vso moč le na nezakonitosti in brutalne sile, v očigled nečuvenemu, doslednemu zanikanju pogojev aa naš narodni obstanek od strani v Istri vladajoče italijanske klike, v očigled infamiji, s katero se nam odrekajo vsaka tudi najprimitivnejša sredstva za našo narodno izomiko, protestuje ta obč. zastop najsvečaneje proti realnemu gimna-ziju z italijanskim učnim jezikom v Pazinu. Obč. zastop protestuje proti osnovi italijanskega gimnazija v Pazinu ne iz sovraštva do sodeželanov italijanske narodnosti, ampak zalo, ker noče, da bi se na naše troške vzdrževalo novo gnezdo za širjenje sovraštva in prepira mej narodnostima, živečima v deželi. 120 tisoč v Istri živečih Italijanov ima svoj državni gimnazij v Kopru in z Jstirn je dosii preskrbljeno za srednješolsko izomiko itatijauske mladine. Slovensko-hrvatsko kakor italijansko ljudstvo v Isri želi živeti mirno edno poleg drugega, ker je odločeno že od narave, da morati obe živeti na istem koščeku zemlje. To mirno življenje pa je možno le na podlagi popolne in absolutne ravnopravnosti. Toda ravno te ravnopravnosti neče ona oligarhija, ki je držala obe ljudstvi, živeči v Istri — to je slovensko-hrvalvko in italijansko — v sponah suženjstva skozi stoletja. Občinski zastop no protestuje proti italijanskemu gimnaziju v Pazinu kakor takemu, ampak proti italijanskemu na d e-želne stroške, to pa še osebito zato, ker smatra usanovitev istega le za demonstracijo proti hrvatskemu gimnaziju le-tam, Osnovanje italijanskega gimnazija na troške vse dežele je tatvina na nuodn hr-vatsko-slovenskem, in zato občinski zastop protestuje, da bi se italijanski gimnazij odprl na deželne stroške. Županstvu pa se naroča, da pozove visoko c. kr. vlado, naj stori že enkrat konec neznosnim v Istri vladajočim razmeram, Naj pokaže visoka c. kr. vlada, da so državni temeljni zakoni tudi za Istro in naj zaustavi" komedijo.' katero* tira gospodujoča italijanska klika I Naj ta visoka c. kr. vlada pokaže, da naj velja tudi za Istro edino resnični rek: Juslitia regnorum fundamentum. Shod politfškega društva »EdinOst* T Barkovjjah. — Zadnjič smo omenili, da tega shoda se je udeležilo okoli 500 ljudij. Najvažnejša točka zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija, katero jenasve-toval in utemeljil gosp. dr. Rybaf, in katera se glasi tako-le: .Poživljajo se slovenski in hrvatski poslanci, pripadajoči slo-vansko-krščanski narodni zvezi na Dunaju, da interpelujejo centralno vlado, je Ii postopanje tržaškega namestnika v soglasju z njenimi intencijami in načeli ali ne? Ako ne, kaj misli c. kr. vlada ukreniti, da se zadoščenje žaljenemu slovenskemu in hrvatskemu naroda na Primorskem du, ir. da ne to postopanje ne nadaljuje? Ako pa centralna vlada soglaša s svojim namestnikom, ali hočejo poslanci iz tega izvajati potrebne posledice?" Veliki Nemci. — Po imenih spoznamo lahko, kakšne korenine so tisti kričači, ki se štulijo za prve Nemce in ki najhujše rogo-vilijo proti Slovanom. —- V Erfurtu je imel nedavno Wolf nekak shod. Pri tem shodu je pozdravil WoIfa pruski general pl. Przyhowski kot brauitelja zatiranih avstrijskih Nemcev. Z "VVoIfom se je kmalu potem dvobojeval nemški nacijonalec Krepek in ga je par-krat dobro česnil preko glave. V WoIfo-vem »nemško-nacijonalnem društvu*1 je za zapisnikarja plemeniti Stransky in odbornik Bodirskv. Med prvimi germanskimi petelini čujemo pri nas imena ; Noske, Vrabec, Novak, Svoboda, Deršala, KokuSinek, Dobrnik. — iz prejšnih časov poznamo nemške voditelje Giskra (prav /.a prav — Iskra) in Blagotiučekii, ki je spremenil svoje pošteno slovensko ime v Kaiserfeld, V Iglavi so praznovali tisoč in stoletnico, kar se jo mesto ustanovilo. Pri ti slavnosli so sodelovali ti-le pristni nemci: Popelak (župan), Inderka (podžupan), Molinek (okr. glavar), Honzik (vodja realke), Haltiška (načelnik postaj) in znameniti nemški »strelci" : Budišovski, Ko-nečni, Dobravski, Miklovčič, Novak, Jelinek, Janota in Kudielka. Pri slovesni predstavi sta delovali gospi Mahoč in Vavra; igro je spisal grof Prochaska; Iglavijo je predstavljala gospa Mahaček; žive podobe je sestavil šolski nadzornik Vvskočil; vso slavnost je pa vodil Nedved. — Ge se pristavimo, da v Celju vodi divjo nemško druhal dr. Stepišnek, v Gorici Lahe Lenaš, na Kranjskem poštenega gorenjskega cunjarja sin Žvegel, potem nam je jasno, odkod izvira vsa besnost naših nasprotnikov. Nemirna vest, ki jo vzbuja podlo renegastvo, je tisti vir. Renegate proč, pa se bodo narodi lahko razumeli med seboj 1 Crn škandal v Londonu, — Te dni se bavi London s črnini škandalom. Listi pripovedujejo, da v Londonu je bila družba s črnci, med katerimi je bil eden posebuo grd, in baje so ga predstavljali posebe kol posebnost, kar se tiče grdobe. In glej! Kra-sotica Florence Kate Jeivell, hči odlič^ rodbine, se je zaljubila v to grdobo ter črncu podala roko v zakon. Črnec se imenuje knez Lobengula, ali to je le nadet naslov. Prebivalci Londona se zgražajo nad tem ter govore o »črnem* škandalu. Časnikarski shod t Krakovem. — V »Information* pišejo o nameravanem slovanskem časnikarskem shodu v Krakovu tako-le: Bati se je, da ne pride do av-striJsko«slovan3kega časnikarskega shoda v Krakovem. Maloruski listi v Galiciji so odklonili že udeležbo na tem shodu vsled Poljakov, sedaj pa se kažejo tudi v hrvatsko-slovenskih pojavi proti udeležbi na shodu, kar ima vzrok najbrže v znanem srbofilstvu jednega dela čeških listov. Bati se je, da shod privede te Srbe in Cehe do pobrati mstva ter se tako skrči namen shoda. AH ne le v vzajemnosti Cehov in Poljakov stoji blagor avstrijskih Slovanov, temveč v trdni vzajemnosti vseh slovanskih rodov v državi. O slovenskem slovstu bo predaval g. Dragoun Hribar, tiskar in urednik v Celju. Srbija. —- Dosedanji del obravnave proti Kneževiču je že jasno dokazal, da »zarota*, kakor tudi državna nevarnost od strani radikalcev, je bila .le iznajdena, da bi se te slednje ugonobilo ter spravilo zopet na površje Milanovo kruto vladanje. Kneževič govori danes tako, jutri tako, si ugovarja na najočitejši način, tako da mu ni mogoče sploh nič več verjeti. Prej se je govorilo, da so našli pri njem vizitnico polkovnika Nikoliča, ki se je smatrala poprej kot glavni dokaz krivde Nikoliča, sedaj pri obravnavi se o tej vizitnici niti besedice še ni črhnilo. Da so drugi obtoženci kaj zakrivili, o tem ni bilo podanih doslej še nikakih dokazov. No, kljubu temu so jih mučili v gnjilih ječah, da so taki kakor mrliči, .kar na občinstvo, navzoče pri obravnavi, naj- neugodnejše upliva. Celo pristaši Milana so v skrbeh in boje se lj^dsTce sodbe,' katere žrtev bi utegnil biti Milan sam. i t-i- Nwa*U** ~ Nemčija je v treh desetletjih postala svetovna moč. Zavzela je odlično mesto v politiki. Jedno prvih pa na svetovnem trgu. Princ Friderik je izrekel o odpretju umetniško-obrtnega muzeja v Berolinu te-le krilate besede: »Leta 1870. smo premagali Francijo na bojišču, sedaj *o hočemo še na polju trgovine in industrije*. In te ponosno izgovorjene besede so se uresničile.-------— Leta 1872. (po I. Žiteku) je Francija prodavala v ptujino blaga za 3760 milj. ft\, Nemčija pa za 2975 miljonov frankov, Francija je torej Nemčijo nadkkriljevala «a 785 ftiiij. fr., to je, skoro za tri četrtine milijarde. V dobi petih let je pa Nemčija že dosegla Francijo, leta 1895. pa sejesituvacija docela spremenila, Nemčija je že nadkriljevala Francijo za tri četrtine milijarde (768 milj. frankov). Izvoz Nemčije je tvoril 4144 milj,, Francije pa — 3376 milj. fr. Bilanca Nemčije se je v 20 letih zboljšala za 1169 milj,, bilanca Francoske pa — poslabšala za 400 miljonov frankov. Za dobe, ko je postala cesarstvo, ni imela Nemčija na morju nikakega vpliva. Sedaj pa tvori pomorska trgovina Nemčije 65 odstotkov vse njene trgovine. Leta 1897, je pripadalo Nemčiji 73*8 odstotkov vseh onih neštevilnih ladij, ki so obiskale nemške luke. Kakor vidimo torej, je ptujina poslala v nemške luke 1.1887. — le 26*3 odstotkov. Vemo pa, da ni bas malo Itevilo ptujih ladij, ki prihajajo v nemške luke, z vi as t i v Hamburg in Bremen, Ladijevjt* Nemčije je 1.1898. fitelo 3690 ladij (mej njimi 1170 parnikov) z nosnostjo 1,550.000 tun netto. Torej resnfene nosnost nemškega ladijevja bi bila označena z 4,400.000 tun. Pravda Ducatl-TržaSka obClna, -Te dni se je dostavila strankama razsodba višjega dež. sodišča, izdana vsled utoka občine. Sodišče je znižalo svoto. katero ima plačati občina Ducptiju, na 22.817 gld., raz-ven tega mu ima povrniti skupuj 2225*65 gld. na tro«kih. Nekaj se je torej doseglo z uto-kom, ali to, kar ima občina plačati sedaj, je še vedno nekaj. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izkazali ali izrazili v žalostnih dneh in ob smrti naše ljubljene mamice in tašče, gospe Marije vdove Pagon svoje sožalje, izrekamo najloplejo zahvalo. Iskreno zahvaljujemo tudi darovalce krasnih vencev in mnogobrojne udeležence pogreba. Tolmin, 15. septembra 1899. Josip in Marija pl. Premerstein. Št. 1395 is službe. Podpisano županstvo razpisuje službo obč. tajnika. Letna plača je 400 gld. in postranski zaslužki. Uradni jezik je slovenski, oziroma hrvatski; zcanje nemškega in italijanskega jezika treba le toliko, da se razume uradne spise v dotičnih jezikih. Prošnje s spričevali je podati pri podpisanem županstvu do 25. L m. Županstvo obalne JelSane, dne 12. sept. 1899. Župan: HRAME. Sprejme se učenca za trgovino z manufakturnlin blagom v Gorici. Zahteva se popolno zmožnost slovenskega jezika ter nekaj laščine ali nemščine. Ponudbe na upravništvo našega lista. Šest dijakov sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano. Več pove upravništvo tega lista, Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno JPri Janezu" na Kornu, kjer točim pristna domača, briška in vipavr ska vina. Imam cena prenočišča in izbomo kuhinjsko postrežbo. Nadeja je se obilega obiska* bilježim udani J. Mlinih. Prodajalna z |BWtifaktBrniBi iR špecerijskim Mapi ter z zalogo smodnika, seeida v Rajem ped ugodnimi popi takoj, ali y decembru radi preselitve na novo kupljeno posestvo. VeC pove: V. Arko, Vipava. P. Drašeek trgovec z jedilnim blagom t Stolni nllei št. 2. v Gorici priporoča se p. n. sloven?kemu občinstvu v 64 Gorici in z ^ežele. Prodaja kavino primeso iz tovarna ARNOI.D * GUTUAMIi z Dunaja. Zaloga zvaplank družna sv. Cirila in Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gttpoakft Klic« it. 23. Friporofia svojo zalogo jestvin in kolonijah] po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubo je točno in hitro postrežbo. Razglednice krasno dOTršenoodSO—35 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici. Na željo pride , fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi švel na razglednicah. Domača slovenska gostilna v Trstu v ulici Solitario it. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko In okollfansko vino. Daja se tudi vino na debelo krčmnr-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cona primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar. Dobro vpeljani zavarovalni in tovarniški zastop za stroje za Kranjsko in Primorsko sprejme takoj z najugodnejšimi pogoji enega ali flva potov agenta z najvišjo provizijo. Prednost imajo oni, kateri so že delovali v kaki zavarovalnici. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besed:. Najmanji zaslužek je 50 gld. mesečno. Naslov pove naše upravništvo. l^arol PrašaHv pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kopru št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo- po jako zmernih cenah. Podpisani si usoja naznanjati gg. vzgojevalcem sviloprejk, da je prevzel zastopstvo za našo dežeio slovečegs in znanega poskuSerališea in svilod-nega zaroda gosp. dr. J. Fascfnalisa t Vittorio, večkrat odlikovanega na domačih svilodnih razstavah. Cena semenu je sledeča: Prva meSanica pol-ramona Extra, ena unča ima 30 gramov ter stane gld. 6-50. Mešanica pol-nunena, obstoječa h izbrane domače, rumenoprejke spojene z rumeno, kinežke vrste. Gosenice so črne, kokoni (galeta) rudečkaste-rumene barve in sferične podobe. To seme se ^poneslo z dobrim vspehom tudi v onih krajih, kjer drage vrste napada bolezen. Seme pol-rumeuo se svetuje vsakomur, ki želi doseči dober dobiček, bodisi za vzgojevaka ali pre-dikučarja. Seme prezimujj v hribih do časa razpošiljalve, katera su vrti prve dni meseca aprila. Naročila sprejema podpisani v Gorici na trgu sv. Antona Stv. 6, g.oJanez Cotič v Dornbergu siv. 190 in g. Tomaž Martinuc v Biljab, kjer so na ogled tudi uzorci. S požtovanjem Josip Cej, v Gorici, trg sv. Antona Stv. 6. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež otvorU v Semeniški ulici Štev. 8 astno zalogo z Iz^alovalaico tehtnic raznovrstnih sistemov In višina, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvrženem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo kolas ornih amorl-'stentov, katera so prinozaana naj-Vedno pripravljen na izvršitev se belež KAROL KOMEL, v Semeniški ulici številka 8 rancijo S lat. M. ŠUL1GOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejši sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff-chen »Afrana" s tihim tokom. Slednja je tfede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (MJflO-sOflO. Šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. Stroji za Šivilje od SO gld,, za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za ločno popravo vsakovrstnih ur ;n strojev po zmerni ceni. Garancija 5 lat. t! n 191 predmetov za samo gld. 2. 1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen elui za smodke. 1 fino toalKtuo obrobljeno zrcalo s poknvalom, 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapeslnih gumbov iz dnuble-zlala I. vr«e, 1 oprava Laprsnih gumbov iz doublc-zlpla I. vrsto. 1 par uhanov iz rtouble-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. t zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 1!>1 krasnih predmetov razpošilja za 2 gold. (ura sama slane toliko) Švicarska <—-'"" K. SCHEUER, Krakovo Josefsgaase Stv. 46. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 dni j. Ilastrovant eenlki zastonj in frank«. svožna hiSa IUB 4 DIM Y Gorici — Kimsfca ulica 14-16 —V fiorici Prodajal niča edina mehanična poprav Ijainica šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imuta tudi dvokolesa, puške in samokrese. Veliki prazni sadovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g, L. Sternu na Franc Jožefovi cesti št. 9. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo peno - srebrno svetinjo TI—iT Tovarna umih telovadnih priprav JOR YINDYŠ-A, v Pragri na Smihovu (Praiia-SniiHhev) Vinoliradsku ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu tizornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavih. V ta dokaz je n:i razpolago innr.gn pilpoioču-očili sprirnl domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so yednc y zalogi. (.'¦ '\\, proračuni in načrti za popolne IMo vadnice j. ilja na zahtevo brezplačno in po»iuinc. prosto. ¦ 3 Poprave izvrSujo po najnižjih conah. jLeta 1881, y Gorici ustanovljena tordka ,. NnnsM ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd. vs». po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvržuje tjčno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S.) d.) tiskarno Irk na perilo. (P. el. ! 1 Važno za vsakega i! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Itemontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom. Ima sckiindiirieo in popolno izdelan stroj, (Ni primerjali onim, katere poSnjajo limoni bazarji za pozlaiViip). I verižica za uro, se-hlava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 krasna ijjlu za z-ivrat-nike za jro-jioile iz amer. double-zlala s kameni, podobnimi briljanlom. t p:ir lepih zappslnihmunbov iz pravega srebra, priznanega od «:. kr. državnega urada. I par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skegn double-zlala. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlala (5 koiundov). 1 ele.uaulno, uovoiznajdeno tonlelno pmnnnj-Sevalno strnilo. (Novost!) Dokler zaloga ob.-toji, razpošiljam teh 12 komadov proli povzetju ali proti poJiljalvi denarja pri naročilu zi samih gld. 2'85. (Sama žepna ura iz niklja Ankcr-liemonloir stala je prej 5 gll.) Kar ne ugaja, sprejema v teku H dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagaleij zveze c. kr, avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo Sfradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in fraiiko. M^L]in^LSvr2cSS3 K-ava družbe sv. Cirila in Metoda! b^^SSSSŽSJ Cenjena gospodinja Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov eikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bodo gotovo ugajal, to jo iz Ciste cikorijsko in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in »Sladna kava družbe sv. Cirila Iti Metoda". Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: lir. Jebačinu v Ljubljani. d1S3!c3FISSS s*adr*a Kava družbe sv. Cirila in Metoda l .....^^^"ii^StjKl *3 Tiskarna ustanovljena leta 1893., j6 oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižnica" „51oYanska knjižnica". „l^ajtžnica za mladino". »Primorec". ,.SOČA". .^ažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŠCEK, zahp vsakovrstnih izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in drage urade [ v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, % zabgi- Jonske tiskarne"!, labrščck so izšle knjige: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-nI papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnicd s primernimi zavitki in elegantnimi skatlficami. tiskovine po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeča tiskovina ima tiskarna izgotovljena v zalogi: Za županstvu'. Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k rovačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za eerkvene urade ;Ubw bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testira, matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ital. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se tzgolovt v teku I 24 ur. I J »Materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredit Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgodov. ertiee iz pokneženo grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Katar. Cena s poštnino 5;» kr. „Venee Slovanskih povesti". Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino ."i5 kr. Simon Cregoreieeva zbirka pesmi, cena lični izdaji 30 kr. Ant. fantka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Fagtiamzzi-Jfrilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. «0 kr. Anton Klodieev »fltaterin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. „Lpizcda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušic. Cena s poštnino ti kr. »Slovanska knjižniea". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 1-80. »Knjižniea za mladino". Izšlo je L'4 snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 ki'. — »Salonska knjižniea", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1'60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1'30. »Šele noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Sen-Kur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podra^ski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. 1-30. »Kako je ravnati z mlekom V Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 1(> iztisov gld. 1. Trdo vezan g!*. 1U0. Mehko vezan gld. 1*60. PtCCEO-ClOBHHCKltt ClOBAPt (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) Kratka slovnica ruskega jezika (KpfiTKaa TpasiMdTMKa P^ecicaro H3MK&) V kratkem izide „Slovensko-rus' i slovar" in „rusko«elovenska slovnica"