Neodrešena domovina in obmejno šolstvo. —r Mitiister prosvete g, Pribičevlč o nemškem šdstvu v Jugoslaviji. Povodom govora tavstrijskega zveznega kancelarja g. Rameka v avstrijskem padamentu, nam je dal g. minister prosvete Pribičevič nastopno izjavo: Avstrijski zvezni kander Ramek je v dunajskem parlamentu na interpdacijo poslanca Hampla o zatvoritvi nemSkih paralelnih razredov iia nižjih srednjih šolah izjavil, da je naročil avstrijskernu odpravniku poslov v Beogradu, naj \1ož5 protest za shičaj, ako sem jaz to zatvoritev obrazložil s postopanjern avstrijskih oziroma koroških šolskih oblastev napram slovanskim manjšinam na KoroSkem. Povodom tega govora avstrijskega g. zveznega kancelarja Rameka moram -predvsem izjaviti, da so bili neanški paralelni razredi na nekaterih naših srednjih šolali zatvorjeni zato, ker število šolske dece ne odgovarja .žahtevam naših šolskih zakonov, ker nemško prebivalstvo želi pouk v državnem je^ziku, da bi se nenuška deca na ta mačin prej naučila državnega jezika, kar je našim nemškim sodržavljanom tudi iz gospodarskih razlogov nujno potrebno. Tudi mi z ničemiur nismo obvezani, da vzdržujenw srednje šole z nemškim učrihn je-zikom. Te zatvoritve nisetni jaz nikdar prikazal kot retorzijo radi neugodne situacije. v kateri se nahajajo slovanske manjšLne v Avstriji glede javnega pouka. dasi bi se taka retorzija mogla pojasniti z dosedanjimi ra^merami slovanskega šolstva v Avstriji. Nikako čudo tore.i ni. da se je pojavilo v naših novinah tako pojasnjevanje. G. zvezni kancelar Ramek je sicer izjavil, da imajo naši rojaki na Koroškem okoli 80 utrakvističnih šoi. Kdor pa pozna značaj teli šol, je na čistem glede tega. da so te utrakvistične šolc, proti katerim so se že v bivši avstro-ogrski državi vršile tolikc borbe, pravzaprav nemške šole, na katerih uče nemški nčitelji v nemškcm ]ez;Iku. da se slovenščina uporablja saino pri prvem pouku, kolikor je potrebna, da se šolska deca nekoliko sporazume z učitelji. Tudi učne knjige so na teh šolah. razen ene predvojne dvojezične. sestavliene i/ključno v nemškem jeziku. Značilno je. da ,ie nemški Schulverein, ki deluje za gcrmanizacijo proti narodniin manjšinam, za svoje šole uvedel iste utrakvistične šole. Položaj nemške manjšine v naši državi je glede javnih šol tak, da ne more biti boljši. V vsaki občini, v kateri živi nemški element, posluje osno\-na šola v nemškem u^pem jezlku z učitelji nemške narodnosti. Vse te šolc vzdržuje država, ki tudi obenem plačuje učne moči. kakor ostale državne učitelje. V naši državi je okoli 220 nemških osnovnih šol s 623 oddelki, pet srednjih in meščanskih šol s 53 oddelki (po zatvoritvi nemških višjih razredov v Vršcu, hJovem Vrbasu, Noveni Sadu in Pančevu) ter 49 otroških zabavisč. Na teh zavodih deluje 797 učiteljev in 62 vrtnaric. I)očim ,je nemško šolstvo v naši državi tako, pa Hrvati' v Burgenlandu in Slovenci na Koroškem nimajo pravzaprav niiti ene osnovne šole v maternem jeziku. G. zvezni kancelar Ramek izjavlja, da so naši rojaki v Avstriji s stanjem javnih šol lahko zadovoUni. To pomeni, da bi tudi naši Nemci bili zadovoljni, ako bi jim mi namesto osnovnih šol z neinškim učnim jezikom dali utrakvistične takega tipa, kakor obstoje za Slovence v Avstriji. Jaz se bom za to vprašanje zanimal in sem odločen zadostiti potrebam naših državljanov nemškega jezika. da se jim kot državljanom skoro čisto jugoslovenske države oraogoči popolnoma se priučiti našemu državnemu jeziku. ki ga v življenju neobhodno potrebujejo. Tegti v popolnoma ncmških šolah ne morejo doseči, ker se v njih poučuje državni jezik samo kot obiigaten predmet. Ta argument, s katerrm g. zvezni kancelar Ramek opravičuje utrakvistične šole za Slovence v Avstriji. se popolnoma lahko porabi tud1za Nemce \r naši državi, katerim je na^jezik prilično toliko potreben. kolikor avstrijskim Slovencem Nemški. -—r Članek v pomoč liarodnini maiijšinam je napisal v milanskem »Gorriere della Sera« senator Luzzatti. Poziva Društvo narodov, da naj poniaga preganjanim narodnim manišinam. Posebno zatiranje manjšin vidi Luzzatti na Balkanu in v Nemčiji. Tej krutosti treba aarediti konec, tajo izvaja italijanski gospod senator. Voditelji Društva aarodov bi morali pomisliti, kaj se lahko izcirni iz narodnega in verskega zatiranja. Ko senator Luzzatti, v javnosti sicer zelo čislani mož, tako deklamira o potrebi varstva za nianjšine po Evropi, se pa prav nič ne zmeni za krivice in tiranstva, katerism sta izpostavlieni jugoslovenska in nemška manjšina v Italiji! Položai narodnih manjšin v italijanski državi ie nraogo slabši nego položaj manjšin v marsikaki drugi evropski državi. Dejstvo 3e, da Slovani najbolj upoštevajo varstvo manjšin in dejstvo ie dalie. da se v Jugoslaviji celo z renitentnimi manjšinami kulantno postopa. Italija si je nadela madež, da je zaprla manišinam šole v njihovem materinskem jeziku in jim odprla potujčevalnice; iz vseb uradov je pregnala iezik manjšin in izganja g"a celo iz cerkve. Ali gospod seisator Luzzatti morda nič ne ve o tem? O, dobro ve vse, toda enako trdijo fašisti in nefašisti, da uživajo manjšrne vso pravice in da ie šolska politika državna potreba. Nič ni vreden Luzzattijev člandc, ker se ne ozira na krivice, ki jih trpe manjšine v Italiji. Iz inozemstva m« doni na člariek odgovor: Luzzatti, pometaa pred svojim lastnim pragom!