TRGOVSKI
Or,
%
%
»ST
Časopis asa trgovino, Industrijo in
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. -»- Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D,	//
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — i
LETO VB.
Telefon štev.
LJUBLJANA, dne 29. julija 1924.
Telefon štev. $32
četrt leta -lubljani.
^TEV. 89.
Pravilnik o zaposlitvi inozemcev.
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo pravilnik glede zaposlitve inozemskih delavcev. Pravilnik je razglašen v »Službenih Novinah« z dne 23. t. m. in je datiran z dne 9. julija
1924.	Pravilnik vsebuje sledeča določila:
V	smislu predpisov § 108. zakona o zaščiti delavcev ne sme noben delodajalec na ozemlju kraljevine SHS zaposliti inozemce brez posebnega dovoljenja ministrstva za socialno politiko ali njemu podrejenih organov, izvzemši primere, ki so izrecno predvideni v tem pravilniku. Kot delavce je smatrati vse vrste fizičnih in intelektualnih delavcev, brez ozira na spol, na vrsto zanimanja in višino plače, kateri prihajajo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z namenom, da dajo svojo telesno in duševno moč v službo tretje osebe, v svrho zaslužka ali vzgoje, v kolikor ta služba ni javnopravnega značaja.
Po členu 3. morajo osebe, odnosno podjetja, katera želijo zaposliti tuje delavce, vložiti posebno prošnjo na najbližjo inšpekcijo dela, v kateri morajo navesti število inozemskih delavcev, vrsto njih zaposlenja, čas zaposle-nja, kdo je dosedaj opravljal te posle, za katere želijo uvesti tuje delavce, njih starost, narodnost in državljanstvo in po mogočnosti njih točno ime.in priimek. Prošnji se mora priložiti tudi izjavo pristojne delavske zbornice, kakor tudi državne borze dela o tem, ali se nahaja na njih teritoriju nezaposlenih domačih delovnih sil iste vrste. Inšpekcije dela bodo
o	prošnjah odločale po prostem preudarku in bodo izdajale rešenja, vendar pa taka dovoljenja ne smejo v nobenem slučaju presegati tri mesece, niti se jih ne sme podaljšati, ako bi se prvotno glasile na manj nego tri mesece. Za primer, da zahtevajo prosilci zaposlitev za več nego tri mesece, ali podaljšanje že dovoljenega trimesečnega roka, morajo inšpekcije dela dotične prošnje, takoj po izdaji svojega začasnega sklepa, predložiti ministrstvu za socialno politiko.
Proti odloku inšpekcije dela, s katerim se delodajalcem ni dovolila zaposlitev inozemskih delovnih moči, se smejo zainteresirani, s posebno pred-stavko, pritožiti pri ministrstvu za socialno politiko potom inšpekcije dela, ki mora cel spis takoj predstaviti ministrstvu za socialno politiko.
Za primer, da ni prosilcem mogoče označiti natančno osebe, katere nameravajo uvesti, smejo v prošnjah navesti samo vrsto in število potrebnih delavcev. Po prihodu delavcev v do-tično podjetje, morajo pa prijaviti ■ajih imsna pristojni inšpekciji dela.
Inozemski delavci, ki se že nahajajo na teritoriju kraljevine SHS in so že zaposleni v domačih podjetjih, a se niso za njih šc zahtevala dovoljenja od ministrstva za socialno politiko, bodo smeli samo v tem primeru ostati Se nadalje na dotičnem mestu, ako njih delodajalci predložijo v smislu tega pravilnika^ na nadležno oblast prošnje najdaljše v teku enega meseca, potem ko stopi ta pravilnik v veljavo. V nasprotnem slučaju jim bodo pristojne upravne in policijske oblasti odvzele že izdana dovoljenja za bivanje v dotičnem kraju. Takšnim osebam se ne bo dalo več v nobenem drugem kraju nova dovoljenja za bivanje, niti ako bi se na eventualno naknadno prošnjo njih delodajalca s strani ministrstva za socialno politiko, izdalo katerosibodi dovoljenje v smislu tega pravilnika.
Obveze tega pravilnika ne veljajo za tuje delavce, ki prihajajo v kraljevino SrbOv, Hrvatov in Slovencev na račun inozemskih firm in v svrho montiranja ali poprave špecijalnih strojev, izdelanih v inozemstvu pri do-tični firmi, v kolikor ta posel ne bi trajal več nego tri mesece.
Za take primere bodo dajale pristojne upravne in policijske oblasti, na podlagi avtentičnih dokazov o namenu prihoda teh delavcev, dovoljenja za gori navedeni čas pod pogojem, da morajo delodajalci predložiti v najkrajšem času prijavo pristojni inšpekciji dela, ki bo o takih delavcih vodila posebno evidenco. Za primer, da bi značaj dela zahteval, da ostanejo dotični delavci na teritoriju kraljevine SHS še preko trimesečnega roka, morajo delodajalci, odnosno podjetja, pri katerih so inozemski delavci nameščeni, za njihovo nadaljnjo zaposlitev predložiti špecijelno prošnjo pristojni inšpekciji dela, najmanj 1 mesec pred potekom prvotno dovoljenih treh mesecev, v nasprotnem slučaju se jim podaljšanje nikakor ne bo dovolilo.
Delavske zbornice so primorane dajati podjetjem naprošene izjave v teku 10 dni, v nasprotnem slučaju se bodo prošnje obravnavale tudi brez izjave delavskih zbornic. Za primer, da bi delavske zbornice ne bile mnenja, da se sme prosilcem dovoliti zaposlitev inozemskih delavcev, morajo prosilcem nakazati, kje jim bo mogoče najti drugih primernih delavcev. Ako bi se pa iz dokumentov teh delavcev ugotovilo, da nimajo potrebne kvalifikacije za zahtevane posle, morejo o tem obvestiti inšpekcijo dela, ki bo na njih prošnjo, po lastnem preudarku sama sklepala o predmetu.
Ministrstvo za socialno politiko mora vloge, predložene v smislu tega pravilnika, rešiti najdaljše tekom 15 dni po prejemu, in jih mora potem dostaviti pristojni inšpekciji dela, ki ima o tem takoj s posebnim formularjem obvestiti zainteresirane osebe, odnosno podjetja. Delodajalci, ki želijo, da se dovoljenja za zaposlitev podaljša preko prvotno, od ministrstva za socialno politiko dovoljenega roka, morajo predložiti prošnje najdalje mesec pred potekom prvotnega roka za vsakega delavca posebej, a ako se jim je dalo dovoljenje samo za en mesec, 15 dni pred potekom določenega časa, ker bi se jim drugače zaposlitev nikakor ne odobrila.
Dovoljenja za delo se bodo izdajala: 1. za določen čas in to samo, dokler so dotični delavci zaposleni pri podjetju, katero je za njih prosilo, ali 2. za nedoločen čas brez ozira na to, kje so zaposleni.
Čas dovoljenja za delo se računa od dneva dostavitve dovoljenja od pristojne inšpekcije dela, odnosno upravne policijske oblasti. Tuji delavec, kateremu se je dalo dovoljenje zaposlenja pri domačem podjetju samo za gotov čas, ne sme potem, ko stopi ta pravilnik v veljavo, prevzeti delo pri drugem podjetju, dokler se mu to predhodno od pristojne oblasti ne dovoli.
Delodajalci, katerim se je zaposlitev inozemskih delavcev dovolila, morajo najdalje v teku treh dni po končani zaposlitvi, o tem pismeno obvestiti pristojno inšpekcijo dela, da takoj obvesti upravno oblast, ki je dala dotičnemu delavcu dovoljenje bivanja.
Delodajalci morajo z angažiranimi tujimi delavci skleniti pismene pogodbe, na podlagi katerih jim je zajamčiti najmanj iste pogoje za delo, ka-
kor domačim delavcem iste stroke in iste kvalifikacije. V pogodbi mora biti točno navedeno, v koliko pripada dotičnemu delavcu pravica na potne stroške pri prihodu in odhodu, kakor tudi njih iznos. Te pogoje mora najdalje v teku 15 dni po prihodu inozemskega delavca potrditi pristojno upravno, odnosno policijsko oblastvo. En izvod pogodbe se mora vročiti delavcu, s katerim se je sklenila pogodba.
Organi ministrstva socialne politike in ministrstva notranjih del si morajo pri uporabi tega pravilnika vzajemno pomagati ter morajo skrbeti za to, da se izdajo dovoljenja za bivanje inozemskih delavcev v smislu določil iega pravilnika in predpisov o kontroli tujcev, ki jih je izdalo ministrstvo notranjih del.
Ta pravilnik je stopil v veljavo z dnem, ko se je razglasil v >Službenih Novinah«, to je 23. junija t. 1.
Viktor Kovač:
0 sestavi številk.
Dandanes se poslužujemo igraje številk, ki so katerikrat velikega pomena. Posebno igra ničla veliko vlogo. Tudi otrokom, ki so komaj dve leti v šoli, sestav številk ne dela ni-kakoršnih preglavic in večina učencev in učenk zapiše hipoma vsako še tako visoko število, če se jim ga narekuje. Vse drugače je bilo v prejšnjih časih. V starem veku je bilo seštevanje mnogih številk zelo težavno. Množenju pa celo stari Grki, ki so bili znani matematiki, niso bili kos. Danes je množenje tako lahko, da spretni računarji, ki imajo multiplikanta in multiplikatorja pred $eboj, skoraj bi rekel hipoma zapišejo rezultat, s čimer prihranijo tudi mnogo papirja, ker zato jim ni treba več kot dve vrstici. I)a pa zamoremo dandanes tako hitro in spretno računati, se imamo zahvaliti edinole arabskim ali bolje rečeno indijskim številkam.
Kako komplicirane sisteme so imeli starodavni narodi, naj služi sledeči popis sistemov številk, katerih so se posluževali Babilonci, Asirci, Egipčani, Grki, Židje, Rimljani in Indijanci.
Babilonci in Asirci, ki so bili naseljeni med rekama Eufrat in ’ igris, so se posluževali takozvanega klinastega pisma, katerega je kot prvi raztolmačil G. F. Grotesend leta 1S02 iz nekega klinastega pisma iz Terzepo-lisa. K znanju o teh njihovih številkah nam je pripomogel nadpis kralja Darija v Betistanu. — Klinasta pisava je obstojala iz treh različnih znakov in sicer 1. iz vodoravnih klinov (z ostjo na desno, 2. iz navpičnih klinov (z ostjo navzdol), 3. iz oglatih klinov (z eno ostjo na levo navzgor, z drugo pa na levo navzdol), Številke so se pisale sledeče: Števili a 1 se je pisala z navpičnim klinom, 10 z oglatim klinom, druge številke pa (2 do 9 in 11 do 99) so se sestavile soštevalno iz teh dveh osnutkov; številka 78 n. Pf; so je pisala s 7 oglatimi in z 8 navpičnimi klini; število 100 se je zapisalo z enim navpičnim in enim vodoravnim klinom. Druge številke od 100 naprej se niso zapisale soštevalno, temveč množilno, t. j. pred znakom za 100 se je zapisalo toliko oglatih in navpičnih kljukic, kolikor stotink se je hotelo izraziti. N. pr. 468 se je označilo tako-le: 4 navpični koli pred enim navpičnim kolom, potem en vodoravni kol (kar znači 400), nato se je zapisalo 68 po prejšnjem sistemu. Poleg te vrste pisave se je upotreb-ljavala tudi druga, ki se pa ni se-
števala po dekadnem sistemu, temveč je obstojala iz desetic in šestde-setic. Številka 1 in 10 sta se označili kakor poprej rečeno, 60 z navpičnim kolom; 10 X 60 z oglatim kolom itd. Ta sistem je bil položajni sestav, to se pravi, da že znano znamenje je imelo na gotovem mestu neko gotovo vrednost. (Pri nas znači po indijskem številnem sistemu številka 1, ki je pisana na desnem kraju — 1; na drugem mestu 10, na tretjem 100 in sicer se mora računati vedno od desne strani). Šele v poznejši dobi sta se v Babilonu ta dva znaka vpeljala za ničlo in sicer dve mali vodoravni oglati kljukici.
Egipčani, ki so bili naseljeni ob reki Nilu, so se posluževali takozvanega podobopisja (hiroglifov), katerega je prvikrat popolnoma raztolmačil I. F. Champoleo (1821) po nekem nadpisu takozvanega kamena v rozeti, katerega je Napoleon od njegove egiptovske ekspedicije seboj prinesel. Znanje o egiptovskih številkah imamo večji del iz nadpisa znanega »Groba številk pri Gize-ju . Prva egiptovska računica izvira od Ahmesa (med letom 2200 do 1700 pred Kr.). Številka 1 se je pisala z narisanim prstom, 10 s podobo podkve, 100 s palmskim peresom, 1000 z egiptovskim lokvanjem,
10.000	z risbo debelega prsta, 100.000 s podobo paglavca, 1,000.000 pa s podobo moža, ki vzdiguje raztegnjeno roko kvišku. Tako je postal ta sistem dekadičen, druge številke pa so se pisale soštevalno.
C»rki so imeli dva različna sistema številk in sicer herodijanski sistem (po Herodu 200 po Kr.), pri katerem so zabeležili številko 1 z navpično črto, 5 z velikim Pi, 10 z veliko Delto, 100 z veliko Eto, 1000 z velikim Clii in 10.000 z velikim My. (Te tu navedene črke so začetne črke grških štev-nikov). Po drugem vobče vporablji-vem sistemu se je pisala številka 1 z Alpha itd. do 10 z Yota, 20 s Kappa, 100 z Rho, 200 s Sigmo, 800 z Omego. (Številke, ki so se nahajale med temi, so se označevale z grškimi črkami. Pri tem so se razven tega rabile poleg teh sedaj rahljajočih se črk za 6 Digama in za 90 Qoppa). Druge so se sestavljale soštevalno. N. pr. 835 se je pisalo: Omega, Lambda, Epsilon. Tisoči so imeli spredaj na levi strani zdolaj črto, desettisoči pa črto na desni strani spodaj.
Židje se poslužujejo grškemu sličnega sistema in sicer so pisali za številko 1 Aleph, za 10 Jod, 20 Kaph, 90 Zade, 100 Koph, 400 Tarv. Vse druge so se pisale soštevalno: 2 do 91 s črkami Beth—Teth, 30, 40 do 90 s črkami Lamed, Mem—Zade. Številka 436 se je tedaj pisala: Taw (400), Lamed (30), Waw (6).
Rimljani. Rimske številke so nam znane in sicer: Številka 1 se piše z I* 5 z V, 10 z X, 50 z L, 100 s C, 500 z D, 1000 z M. Zanimivo je pa vedeti, kako so nastali ti znaki. I nam je znana številka kot črta (ljudje, ki odnašajo po enih komadih, si zabeležujejo še dandanes vsakokrat po eno črto, ako so prinesli komad, ki so ga odnesli, na lice mesta). 2 do 9, II itd. do IIIIIIIII. To navado imajo tudi še dandanes gostilničarji ali natakarji* ker zaznamujejo s kredo črtice na vrata, na steno ali pa na posebne tablice, ker nočejo zapisati imena dolžnika, kateri prihaja večkrat v gostilno, popije osminko ali četrt vina in ne plača, ker je baje pozabil denar doma ali pa je suh kakor poper. Pri številki 10 se prečrtajo I in radi simetrije se vpostavi znamenje v obliki križa sv. Andreja. Polovica od 10 je tedaj 5 in zato se je označilo s polo-
vico znaka X. Pozneje se je to dvojno prečrtanje pisalo z I, ki je imel na desno kakor tudi na levo polusvod. Še pozneje se je ta znak prikladil črki C (centrum). Z razpolovičanjem dvakrat prečrtanega I in s potiskom navzdol gornje polovice obeh prečrtanih črt je nastal strel z ostjo navzdol. Pozneje se je označil strel z ostjo navzdol označen z navpično in z vodoravno črto in iz tega je nastal znak L. S prislombo na eno črko za številko 50, 1000 se je označilo z oklepaji znaka X, tedaj tako (X). Oklepaja sta označila, da se dotična številka, ki se nahaja notri desetkrat pomnoži, ravnotako, kakor se je označilo enkratno prečrtanje desetkrat toliko, dvakratno podčrtanje pa stokrat toliko. Iz tega prvotnega znaka za 1000
je nastal še danes vporabljajoči znak za neizmerno. Pozneje se je ta znak prislonil na črko M (Mille). V sredi razpolovičen predočuje desna polovica črki D podoben znak.
Indijci. Naše indijske številke imajo veliko prednost, da posedujejo tudi posebno številko, namreč ničlo za mesto, kamor ne pride nobena številka. Iznajdba ničle je bila eno največjih
galatita in lesa. Poleg tega 1,500.000 gumbov iz sedeta. Gumbi so najrazličnejše barve in oblike. Tvornica izdeluje prvorazredne proizvode, a zaposluje 60 delavcev.
Ta panoga industrije preživlja sedaj težke dneve: 1. radi avstrijske konkurence, 2. ker mora začasno zaposlovati drage tuje delavce v svrho pouka domačih, 3. ker je izvoz rogov
dejanj človeka. Iznajditelj ni poznan, j prost, 4. ker se naši trgovci še niso
Prvikrat se je nahajala ničla leta 738 po Kr. pisana kot kolo, dasiravno jo je že uporabljal matematik Arnabha-ka (1. 470 po Kr.). Kako so indijske številke nastale, še danes ni jasno. Speljava teh številk iz risbe kvadrata s povprečnico (iz katerega razložitve se lahko dobi vse številke) je sicer prav lepa, toda nepravilna.
Vprašanje izdaje službene tajnosti pri pridobitni zadrugi.
Obrtno sodišče se je imelo vsled odslovitve pisarniškega uradnika neke zadruge pečati z vprašanjem, če je v tem, da je odslovljenec nekatera dejstva v poslovanju zadruge, za katera je zvedel kot zadružni uradnik, sporočil delegatu, določenemu za občni zbor, kršil službeno tajnost. Sodišče je odločilo v prilog uradniku. Zadeva je pa bila sledeča:
Dotični uradnik je bil z mesečno plačo 1031 Din nastavljen še provizorično. Bil je obenem član zadruge. Po § 5. zadružnega službenega reda velja za provizorične nastavljence odpovedni rok 6 tednov, ki pričenja v vsakem slučaju 1. ali 15. dne v mesecu brez ozira na koledarsko četrtletje.
Dne 20. junija 1923 je zadruga uradnika odslovila brez odpovedi, vsled česar jo je ta tožil na plačilo pripadajoče mu plače od 21. do 30. junija v znesku 343.75 Din, plače za šesttedensko odpovedno dobo 1409.37 dinarjev in plačilo na čas od 21. junija do 11. avgusta odpadajočega dela novoletne nagrade v znesku 145.99 dinarjev.
Tožena zadruga je ugovarjala, da je bila upravičena k takojšnji odslovitvi. Tožitelj je dal namreč zadružnemu delegatu krajevnega odbora podatke glede višine kreditov posameznih članov načelstva pri zadrugi in glede njih dijet ter mu tudi rekel, da za izdatke pri nakupu vina niso priloženi računi v izvirnikih. Tožena zadruga ni trdila, da ti podatki niso resnični, temveč je trdila le, da v naznanjenih dejstvih ni nobene nepravilnosti, kajti vsi zadružniki, tako tudi člani načelstva imajo pravico dobiti blago na kredit do višine mesečnih prejemkov in te višine se v obče ne prekorači. Dnevnice določa v smislu § 11. službenega reda načelstvo in le od tega določene dnevnice so se izplačevale tudi članom načelstva, določene so pa bile za nedelje dvojne dnevnice. Izdatkom za vino niso bili priloženi izvirni računi, ker vinogradniki ne pišejo računov, temveč dajo le potrdila glede plačane jim kupnine, ta potrdila so pa računom priložena v izvirnikih.
V	tem, da je tožitelj sporočil delegatu ta dejstva, za katera je vedel le kot zadružni uradnik, vidi tožena zadruga izdanje uradne tajnosti, oso-bito ker bi bil tožitelj, če mu je bilo res le za pravilno poslovanje, moral dozdevne nepravilnosti v prvi vrsti naznaniti nadzorstvu, v katerega delokrog spada nadzorovanje načelstva. Višini iztoževanih zneskov toženka ni ugovarjala.
Obrtno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo in sicer nekako iz sledečih razlogov: •
Ker je tožena zadruga višino iztoževanih zneskov za slučaj neopravičene odslovitve priznala, rešiti je le vprašanje, če je imela zadruga razlog za takojšnjo odslovitev s tem, da je lo-žitelj izdal uradno tajnost, ko ie dal zadružnemu delegatu krajevnega odbora podatke, za katere je vedel le kot pisarniški uradnik.
Temu toženkinemu nazoru ni pritrditi. Po § 5. zadružnih pravil ima namreč vsak član pravico do enega dela čistega dobička. Vsak član, torej tudi tožitelj, je interesiran na tem, da ima zadruga čim več dobička, torej
ne le, da so dohodki čim večji, temveč tudi, da so izdatki čim manjši. Že iz tega vidika je v korist vsakega člana, da niso plače in dnevnice pretirane, osobito pa, da se neopravičeno ne zaračunavajo z višjimi zneski, kakor so določene od načelstva in nadzorstva in v škodo vsakega člana bi bilo tudi, če bi se za vino izdani zneski nepravilno vknjiževali in dovoljevali članom previsoki krediti, tudi če
privadili kupovati od njih in še niso opustili inozemskih trgov, 5. ker je carina na gumbe in luksusne glavnike zelo nizka.
Upamo, da bo to krizo kmalu prebolela s pomočjo države, ki naj poviša carino na uvoz tega blaga ter podvrže izvoz rogov carini.
Industrija glavnikov predstavlja lepo industrijo, ki predeluje domače surovine, zaposluje mnogo rok, daje mnogo zaslužka in zasluži zato vso skrb, da se čim bolj razvije. Čim bo enkrat izpopolnjena, bo mnogo denarja, ki bi šel sicer v inozemstvo, ostalo doma, pod ugodnimi okolnost-mi se more razviti celo v izvozno industrijo.
Zelo važno bi bilo, da se vsporedno s to panogo razvije tudi industrija galatita iz gašenega apna in kapeina, trdega kavčuka (iz kavčuka, umetnega kavčuka in žvepla), celuloida (iz nitroceluloze in kafre). Dokler se ta panoga ne razvije, je treba ohraniti
so dotični dolžniki člani načelstva
Vsak član je opravičen radi ta- j še naprej nizko carino na polizdelke, kih dozdevnih nepravilnosti v varstvo svojih koristi podvzeti potrebne korake, bodisi da se obrne na
nadzorstvo, bodisi da išče odpomoči na občnem zboru, posebno če do nadzorstva morebiti nima zaupanja. Ker pa smejo člani svoje pravice S na občnih zborih v smislu § 37. ! zadružnih pravi izvrševati po po- j oblaščencih, ki so v smislu § 30. ; ravno od krajevnih odborov izvoljeni delegati, se je tožnik poslužil le po pravilih pristoječe mu pravice, ko je delegatu dal dotične podatke, čeprav 1 je za te vedel le iz svojega uradovanja pri toženi zadrugi.
Ni zagrešil torej dejanja, ki bi bilo v smislu § 25. zak. o trgovskih nameščencih važen razlog za takojšnjo odslovitev, osobito pa kateri razlogov § 27. cit. zakona ali pa razlogov, navedenih v § 6., točka 4. toženkinega službenega reda.
Po § 29. zak. o trgovskih nameščencih j^*vsled tega tožniku priznati zneske, ki bi mu šli med zakonito odpovedno dobo.
M. Savič:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
V Žombolji obstoji tvornica glavnikov in gumbov »Venus« d. d. Izdeluje na teden 6720 komadov glavnikov in 3500 grosov (a 144 komadov) gumbov. Zaposluje 40 delavcev.
V Apatinu je ustanovljena nova tovarna za glavnike.
V Doboju obratuje tvornica galanterijskega blaga »Rolet« gg. Dokiča in Jeliča. Izdeluje glavnike, pipe, gumbe, ustnike, stroje za pranje perila, držala za razna orodja, tintnike, pivnike, držala za peresa, razna kladiva itd. Tedenska produkcija znaša 4200 glavnikov, 700 grosov gumbov ter 420 strojev za pranje. Ima motor 14 HP. Lastniki so mladi, izredno podjetni Bosanci. Delavcev imajo okoli 40.
A Osijeku obstoji tvornica glavnikov in gumbov, ki more izdelati na leto 300.000 komadov glavnikov in
20.000	grosov gumbov. Ima lokomobil 10 HP. Zaposluje 60 delavcev.
V Karlovcu obratuje I. jugoslovanska tvornica glavnikov. Proizvaja tedensko okoli 4500 glavnikov in je opremljena z električnim strojem 5 konjskih sil.
V Zagrebu obstoji »Butonija«, tvornica gumbov, glavnikov in vseh roženih proizvodov. Ima 62 stojev in zaposluje 80—100 delavcev. Obratovati je začela 1. marca 1922.
Poleg nje obratuje še neka manjša tvornica.
V Slov. Bistrici obstoji prva jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete. Izdeluje na leto okoli 3,000.000 gumbov iz rogovine, kosti,
ki jih predelava.
Naša celuloid na industrija.
To stroko zastopata dve tvornici, ki se nahajata obe v Subotici. Uvažata celuloid v listih ali šibicah iz nemških tovarn v Spajerju, Manheimu, Kolnu in ga predelujeta.
Udružene tovarne celuloidne robe Weinhut in Deutsch izdelujejo celuloidne nadomestke za beld perilo, n. pr. ovratnike, manšete in prsa. Dalje celuloidne igrače, žoge, ropotulje, okrasne predmete, pahljače, zapestnice, pasove itd. Letni proizvod ovratnikov in manšet znaša 5000 do 6000, igrač do 12.000, okrasnih predmetov do lOOO tucatov. Tvornica je opremljena z najmodernejšimi stroji za rezanje, stiskanje, oblikovanje itd.
Igrače in lepotičja iz celuloida izdeluje pri nas samo ta tovarna. Poleg nje uvažamo iz Nemčije in Francije. Ta tvornica ne dela le za domači trg, temveč tudi za izvoz v Rumunijo, Turčijo, Grčijo, Bolgarijo itd.
»Adria«, tovarna celuloidnega perila, last Adolfa Haja v Subotici, izdeluje iz celuloidnih ploščic ovratnike, manšete in prsa. Tvornica je opremljena s sledečimi stroji: stroj za oblikovanje na električen pogon, stroj za likanje, stroj za poliranje, amerikan-ski stroj za rezanje, velike strojne škarje, stroj za krojenje ovratnikov, plinske in električne likalnike itd.
: Največ odjemalcev je imela ta tvornica na Češkem, Slovaškem, Morav-| skem in v Avstriji, kjer rabi te proiz-! vode industrijsko delavstvo. Poleg | tega je izvažala v Rumunijo, Turčijo, Bolgarijo in Grčijo. Pri polnem obratu ■ zaposluje 60 delavcev, j Da bo mogla ta panoga industrije ; kot izvozna stroka napredovati, ji je treba dovoliti brezplačen uvoz suro ! vin v svrho predelave za poznejši iz-j voz, seveda ob stalni kontroli.
! Ta industrija zaenkrat predeluje : samo uvožene tuje polfabrikate, za i domačo potrebo in pa za izvoz. Po-j membnejša bo, čim bomo mogli sami ; izdelovati njej potrebne polfabrikate in se na ta način osamosvojili od tuje idustrije.
Trboveljski nremoo in trm
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA Kralja Petra trg 8. — Teleta a 226
Plačilo tudi na obrokel
Trgovina.
Uverenja o izvoru blaga za Francijo in Italijo. Trgovci in tudi drugi, ki pošiljajo razne vrste blaga v paketih v Francijo preko Italije, morajo predložiti pošiljatvi po 5 izvodov uve-renj o izvoru blaga, od katerih ostane
1	izvod v Italiji. Pri pošiljkah v Italijo zadostuje, da so taki paketi opremljeni samo z dvema izvodoma, kakor je to veljalo tudi dosedaj.
Pospešitev izvoza moke preko Soluna. Prometno ministrstvo je na predlog ministrstva za trgovino in industrijo dovolilo 30 % popust normalnih železniških tarif za prevoz moke, ki se izvaža iz naše države preko Soluna.
Odhod ladij iz Gruža. Iz Gruža bodo tekom meseca avgusta t. 1. odplule sledeče ladje:	v smeri proti Londonu in
Hullu: ladja »Cavallo« dne 2. avgusta; ladja »Guido« 11. avg.; ladja »Sorrento« 25. avg.; sprejemali se bedo tudi tovori za skandinavska pristanišča čez Hull z direktnimi tovornimi listi, kakor tudi za pristanišča južne Afrike preko Londona.
V smeri proti Liverpoolu in Manchestru: ladja »Assyrijan« 4. avg.; ladja »Pa vi ja« 16. avg.; ladja »Rovmelijan« 25. avg., —
V smeri Antvverpen, Rotterdam, Amsterdam in Hamburg: ladja »Rethymo« koncem julija. Tovori se sprejemajo za skandinavska pristanišča via Hamburg. Podrobne podatke daje: »Jugoslovanska ekspresna agencija v Gružu«.
Razstava v Vrbasu. — Vrbasu se vrši
I.	obrtniška, trgovska in poljedelska. razstava letos od 10. do 20. avgusta.
Veliki vzorčni semenj v Pragi. — Za veliki semenj v Pragi se prodajajo legitimacije pri vseh češkoslovaških konzulatih po 20 Din komad. Posetniki imajo 50% popust na vseh državnih železnicah SHS, ter 30% popust na železnicah češkoslovaške republike. — Legitimacija opravičuje tudi do takseprostega vizuma na potnem listu ter do proste vstopnine na semenj in v vse razstavne paviljone.
Gibanje v šibeniški luki. Iz te luke so odpluli sledeči parniki: italijanski parnik »Ugo Bassi«, ki je priplul iz Trsta dne 22. t. m. Ukrca je 350 ton karbida za london. Italijanski parnik »Columbia«, ki je dospel iz Benetk 15. julija; ukrcal je 1118 ton karbida za Nor\vfolw.
Ruski izvoz lesa na bližnji Vztok. Ruska vlada namerava dovoliti vrsto lahkot za pospešitev izvoza ruskega lesa v Turčijo, Palestino, Grčijo in Egipt. Pod temi lahkotami so predvidene davčne olajšave, dovolitev ugodnejših gozdnih^ revirjev eksporterjein itd. Dosedaj se je gibal ruski izvoz lesa v glavnem v smeri proti Angliji in ni igralo truško tržišče glede ruskega lesa skoro nobene vloge.
Zaloge kavčuka v Singapuru. V Sin-gapuru je bilo dne 30. junija t. 1. 1.392 ton kavčuka, a v Penangu v istem času 2.057 ton.
Znižanje izvoznih pristojbin za okrogli los na Češkem. Češkoslovaško ministrstvo trgovine je dovolilo znižanje izvoznih pristojbin za mehak okrogli les z nad 24 cm premera na 30 Kč za 10.000 kilogramov, ako se pri tozadevnih prošnjah dokaže, da gre za okrogli les, poškodovan po črvu. Prošnje mora potrditi pristojna gozdna inšpekcija. Ta na-redba je stopila v veljavo 4. julija t. 1.
Industrija.
Bombažna industrija v Italiji zaposluje nad 200.000 delavcev. Leta 1876. se je uporabljalo 600.000 ton surovega bombaža, a leta 1923. nasprotno 1,853.412 ton. Italijanska produkcija krije popolnoma notranje potrebe na bombažu. Bombažnih predmetov je Italija izvozila v vrednosti 1,778.00 lit v letu 1923. Italija zavzema v izvozu bombažnih izdelkov mesto po Angliji in je na petem mestu med državami, katere izdelujejo te predmete, to je po Zjedinjenili državah, Angliji, Nemčiji in Indiji.
Tekstilna industrija v Avstriji se nahaja še vedno v težki krizi. Kakor znano, je ta industrija ena izmed najvažnejših strok gospodarskega življenja Avstrije. Mnoga podjetja morajo postopno reducirati obrate ter odpuščati delavstvo.
Denarstvo.
Novi finančni zakon za 1. 1925./1926.
Istočasno s sestavo proračuna za leto
1925./1926. se bo tudi, kakor poročajo iz Beograda, pripravljalo v finančnem ministrstvu materijal za nov finančni zakon za leto 1925./1926. Novi finančni zakon bo predložen Narodni skupščini v odobritev istočasno s proračunskim predlogom. Centrala industrijsikh korporacij v Beogradu je tozadevno vposla-la vsem članom okrožnico s prošnjo, da vpošljejo finančnemu ministrstvu pred-
loge, da jih bo mogoče vpoštevati pri izdaji finančnega zakona.
Francoski kapital v Avstriji. Na Dunaju se nahaja zastopnik ugledne francoske finančne skupine v svrho zainte-resiranja avstrijske industrije na participaciji francoskega kapitala. Francoze posebno zanima sodelovanje v papirni industriji Avstrije. V svrho osnovanja finančnega središča na Dunaju namerava francoski sindikat pristopiti h kakemu dunajskemu bančnemu zavodu. Obenem se govori, da se je zastopnik francoske skupine tudi informiral o stanju dunajske depozitne banke, katero bi francoska bančna skupina hotela rešiti pred popolnim polomom.
Redukcija debetne obrestne mere pri madžarskih bankah. Težki kreditni pogoji na Madžarskem so poostrili vladajočo gospodarsko krizo in je industrija primorana, da tudi nadalje reducira svoje obrale, baš radi tega, ker nima na razpolago dovolj kapitala. Pri veleban-kah se vodijo sedaj pogajanja glede redukcije eskomptne obrestne mere od 36 na 40 % letno. Banke navajajo, da so primorane zaračunavati tako visoke obresti radi visokih režijskih stroškov in sedaj se preiskuje, v koliko bi se moglo znižati obrestno mero, ne da bi pri tem trpele banke.
Davki in takse.
Davčno okrajno oblastvo v Murski Soboti razglaša: V zmislu člena 204. finančnega zakona za leto 1924/25 (Uradni list štev. 43/140 iz leta 1924) se s tem javno razglaša, da bodo razgrnjeni v pogled davčnim zavezancem v času od 4. avgusta do vštetega 18. avgusta 1924 izkazi o izvršeni odmeri dohodnine za leto 1922 in 1923, in sicer: a) za davčno leto 1922 pri pristojnih občinah (občinskih geren-cili), odnosno za občini Murska Sobota in Dolnja Lendava pri pristojnih davčnih uradih; b) za davčno leto 1923 le pri davčnem okrajnem oblastvu v Murski Soboti in pri davčnih uradih v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. V nadomestilo odmernih izkazov za leto 1923 pri občinah bodo obveščeni davčni obvezanci
o	predpisu dohodnine za leto 1923 še individualno s posebnim obvestilom potom občinskih uradov. Obvestila so se razposlala občinam hkratu s tem razglasom. — Vpogled v odmerne izkaze je dovoljen le davčnim zavezancem, odnosno njih pooblaščencem, ki se morajo v to svrho izkazati s pooblastilom. Pritožbe proti odmeri dohodnine se morejo vlagati — za vsak sporni predpis posebej — pri davčnem okrajnem oblastvu v Murski Soboti v času od 19. avgusta do vštetega 2. septembra 1924, sicer postane predpis pravoipočen, ne da bi se davčnim zavezancem izročili posebni plačilni nalogi in neodvisno od tega, če iu kdaj se je vročilo potom občine posebno obvestilo za leto 1923. — Pritožbe ali prizive je kolekovati s ko-lekom po 20 Din, priloge po 2 Din. — Glede plačevanja in izterjavanja dohodnine veljajo isti predpisi, kakor glede ostalih neposrednih davkov, n. pr. zem-ljarine.. — Prizivi ali pritožbe nimajo ni-kake odložilne moči glede plačila predpisanih davkov. — Dohodnina, ki se je za leto 1923 in 1924 glačala na podlagi zadnjega definitivnega predpisa 1. 1921., se bo sedaj vračunala v definitivni predpis in plačati bo treba le eventualne razlike.
Razno.
Pospešitev prometa na Plitviških jezerih. Ministrstvo za šume in rude je dovolilo subvencijo v iznosu 50.000 Din društvu za olepševanje Plitviških jezer.
Mednarodna špekulacija z žitom. Angleški minister za trgovino Sidney Webb je izjavil, da je opazil prekomerno porast cen pšenice, vendar pa da mu do-sedaj ni mogoče ugotoviti ali prihajajo vzroki za to porast iz ameriške ali iz evropske strani Atlantskega oceana. Znano je, da se je špekulacija oprijela vesti o zmanjšanju zalog pšenice na obeh straneh Atlantskega oceana in zato je njegovo mnenje, da je kratkoročna porast moke povzročena po nepovoljnih poročilih o skorajšnji žetvi v Kanadi in v Zjedinjenih državah.
Angleško - ruska pogajanja razbita. Kakor poroča »Evening Standart«, se je opustila vsaka nada na uspeh rusko-*ngleške konference, ki se bo najbrže eaključila tekom prihodnjega tedna.
Načrt za ustanovitev nemške emisijske banke odobren. Reparacijska komisija je odobrila načrte posebnega organizacijskega odbora za ustanovitev emisijske banke in industrijskih obveznic v Nemčiji.
gumarski kongres v Pragi. V Pragi se bo otvoril dne 1. septembra veliki šu-marski kongres, na katerem bodo sodelovali zastopniki vseh slovanskih šu-marjev. Od nas bodo prisostvovali delegati »Šumarskega udruženja« in »Ud rličenja šumarskih dijakov v Beogradu«.
Razstava britanske države. — Razstavo Velike Britanije v Wembleju je pose-tilo tekom prvih dveh mesecev pet in pol milijona ljudi. Na razstavi se delajo ko-losalni sklepi. Največ uspeha je imel do-sedaj indijski paviljon. V teh dveh mesecih je bilo za nad 50.000 funtov zaključkov. Največ se je trgovalo s svilo iz Be-naresa, z medjo iz Modaraha in s preprogami. Povpraševanje je večje od ponudbe. Razstavljale! so morali naročati iz Indije nove pošiljke. Osobito se inte-resirajo za proizvode Indije tvrdke sz Kopenhagena in Bruslja. Paviljon Avstralije je imel tekom dveh mesecev nad
2	milijona posetnikov. Največjo pozornost vzbuja sadje. Trgovina, kjer se prodaja sadje, je največja na svetu. Paviljon Kanade, ki je ustvarjen tako, da kaže vsa naravna bogastva te dežele, je imel do-sedaj zelo veliko uspeha. Sicer se tam ne kupuje, ampak se zbog vabljive bogate prirode priglaša dnevno 2000 ljudi, ki so pripravljeni, da bi se naselili v Kanadi. Emgiranti se zanimajo tudi za Novo Zelandijo, za katero vlada tudi veliko zanimanje med angleškimi industrijalci. Tudi v paviljonu južne Afrike se prodajajo domači proizvodi, vendar se pa polaga tudi tukaj več važnosti na to, da se opozarja posetnike na prirodna bogastva te zemlje. Ceylon je razpečal že velike množine nakita. Nakupilo se je celo za neke kraljevske liiše. Zapadna Afrika je tudi že napravila prav dobro kupčijo s koši in sličnimi izdelki. Oljna semena so tudi vzbudila veliko zanimanje. Ravno tako kava in riž. Holandci so se intere-sirali za fosfor. V malajskem paviljonu se zelo živahno trguje z gumijem.
Sckvestracije v Jugoslaviji na podlagi mirovnih pogodb. Pri tem gre za ogromno vrednost. Zakonito podlago tvori srbski zakon z dne 17. avgusta 1915, »glede postopanja z lastnino onih držav, ki so v sovražnem razmerju do Srbije«. L. 1919. so ta zakon raztegnili na vso državo, »sovražno premoženje, ki ga je pridobila Jugoslavija, naj se v svrho nadomestila za škodo, napravljeno s sovražne strani, najprvo sekvestrira, potem pa likvidira«. A saintegermainska iu trianonska pogodba sta marsikaj spremenili, prva glede Avstrije, druga glede Ogrske. Člen 267. saintgermainske pogodbe prepoveduje likvidacijo ogrskega premoženja, nahajajočega se na svetu nekdanje av-stro-ogrske monarhije. Sekvestracija se odpravi, premoženje se pa mora dati lastnikom nazaj, tako, kakršno je bilo pred zaplembo. Ne velja pa to za avstrijsko in ogrsko premoženje, ležeče v nekdanjem srbskem kraljestvu; to se po členih 249. in 232. imenovanih pogodb lahko likvidira. — Obe pogodbi sta bili ratificirani od strani Jugoslavije 16. julija 1920 in 26. julija 1921, a sekvestra-cije so ostale. Po dolgotrajnem pogajanju sta sklenili Jugoslavija in Astrija 21. februarja 1923 znane štiri pogodbene točke, kojih prva se tiče obojestranske ukinitve sekvestracij. Z izvajanjem te točke so pričeli letos 5. aprila. Pač so pa v posameznih slučajih po praktični potrebi avstrijsko lastnino že prej pustili prosto, bodisi da so jo Jugoslovani pokupili, ali pa da je vlada sama v svojo korist zaplembo preklicala. — Glede ogrskih posestev se je v nekaterih slučajih tudi tako postopalo. Sicer so pa
take desekvestracije tudi v Jugoslaviji sami naletele na hud odpor; tako na primer ukinitev zaplembe posestev grofa Jankoviča, ki so jih prodali nekemu angleškemu konsorciju. Zakonito pa to vprašanje med Ogrsko in Jugoslavijo še ai urejeno, pa je upati, da se bo tudi to izvršilo. Bodo vsaj vedeli, pri čem da so.
—	Vprašanje nemških sekvestracij, bolgarskih in turških je pa veliko bolj zamotano kakor pa vprašanje zaplembe avstrijskega in ogrskega premoženja; pogajanja bodo še bolj dolgotrajna in se bo treba temeljito pripraviti nanje. Šesjj let je že minilo, kar je bila svetovna vojska končana, pa s temi pogajanji še začeli niso. Tako počasi se svet ureja.
Kongres za socialno politiko v Pragi. Med 2. in 6. oktobrom t. 1. se vrši v Pragi kongres za socialno politiko. Program tega mednarodnega kongresa se deli na dva dela. Prvi del bo obravnaval vprašanja svetovne socialne politike. Tu se poda pregled socialnega delovanja za-konodavstva in socialnih pokretov po celem svetu od leta 1897. dalje. Ti pregledi se sestavijo s posebnim ozirom na vprašanja delavske zaščite, delavske brezposelnosti in socialnega zavarovanja. Drugi del programa se bo pečal z osnovnimi idejami nove socialne politike, ki se izražajo v sledečih smernicah:	1.
Osemurni delavnik, njegova gospodarska, socialna in moralna važnost. Potreba osebnega odmora in individualne vzgoje, potreba družinskega življenja, strokovne izobrazbe in politične vzgoje.
2. Delavčeva soodgovornost v socialni, tehnični in gospodarski upravi podjetja.
3. Obveze družbe v slučaju krize, posebno glede brezposelnosti. Znanstveni pomen tega kongresa bo zelo velik, kar izhaja tudi iž števila dosedaj prijavljenih govornikov, referentov, znanstvenikov, politikov in javnih delavcev. Iz Nemčije so obljubili sodelovanje prof. Lujo Brentano, Giesberts, prof. Heyde, Hindemann, iz Italije posl. Cabrini, prof. Devoto, senator Achile Loria, prof. No-aro, iz Anglije prof Marcgregor, industri-jec Rowmtree, iz Francije prof. Fuster, tajnik delavske stranke Jouhaux Lazard, prof. Charles Rist Tessier, Albert Thomas, iz Češkoslovaške prof. Mahaim, Varle/, iz Švicarske Greulich, Tobler, iz Švedske Jarte, iz Holandske Serrareus in tajnik sindikalnega saveza Ondegeest, iz Španije posl. Conde de Eza, prof. Po-sada, iz Finske Manmjo, iz Avstrije Karl Renner, iz Grške prof. Andreades. — Kongresistom je češkoslovaška vlada dovolila 50% popust po železnicah. Namen kongresa je, da vpliva na javnost in da jo zainteresira za socialno - politična vprašanja, ki naj tako prosvetljena posega pomirjevalno v spore med delodajalci in delojemalci.
Svetovni računarski mojster. 57 letni
svetovni računarski mojster je pred kratkim pokazal, kaj da zna in ve. Izračunal je namreč pred neko komisijo francoskega inženirskega kluba v Parizu v dveh sekundah, koliko dni je preteklo od 16. junija leta 1662 in katere tri zaporedoma izrečena ali napisana števila, ki se potencirajo, znašajo 1,563.854. Narekovali so mu dva iz 21 številk obstoječa števila in hkrati je povedal njuno razliko. Mož ima za številke izvanreden spomin, kajti po zaključku seje je natančno ponovil vse številke, ki so bile v teku večera imenovane. • Toda pri tej seji je bil Inaudi vseeno poražen, toda ne od ljudi, temveč od večjega modernega računskega stroja. Pri množenju in delenju z iz treh številk obstoječimi števili sta delala on kakor tudi računski stroj enako, pri iz več številk obstoječih številih je bil stroj bolj natančen neg) °n, pri številih z večjimi -tevilkami pa ga je stroj prekosil, seveda je bil to str°j, ki izračuna in jicer množi v 15 sekundah dve števili, ki obstojita vsako iz 12 številk.
Z milom »Zlatorog"
postrežete Vaše odjemalce pošteno, ker se uporabljajo za izdelavo samo izbrane surovine. Zato pazite na Vaše zaloge in
naročite pravočasno.
Posredovalnica ta službe Slovenskega Ugorskega društva »Merkur« v Ljubija«!
ima vedno na razpolago vse vrste trgovskega personala iu posluje za posla-davce brezplačno. Vse gg. trgovce, kakor tudi ostale podjetnike prosimo, da pri njih izpraznjena mesta vedno prijavljajo na naslov: Posredovalnica Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani (telefon št. 552).
sSffifrfS? tSUS&t&tStS &££ SStšai WUDDHA< CH
iBUDDiUffS
TW«**WK C
Hmelj.
XIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Siegenburg (Hallertau), dne 18. julija 1924. Hmeljniki so že od začetka tega meseca v najlepšem cvetju in obljubujejo odlično kvaliteto. Če bo vreme prihodnje tedne ugodno, imeli bodemo bogato in izborno letino. Glede vremena smo letos vendar na slabem. Do obiranja imamo še 5 tednov. Rastline imajo letos prav obilo listja, cvetja pa manj. Hmelj potrebuje prihodnje tedne obilo mokrote in sicer prvič zato, ker obilo in veliko listje zavživa in iz-hlapeva obilo vode, drugič pa tudi za tvorjenje cvetja in kobul. Ker je pa vsled prebujnega listja zraku in solncu dostop k cvetju zabranjen, bi nastala pri vlažno-toplem vremenu velika nevarnost, da bi začele kobule plesneti. Znano je, da zamore plesnoba v par tednih uničiti vso letino. Nastane pa sedaj suho vreme brez padavin, potem ne bo mogel poznji hmelj pripravljati na cvet in že nastali cvet bo prav težko prehajal v kobule, ker bode vso vlago zavživalo bujno listje. Rastline pa, katere imajo že sedaj zelo rumenkasto listje, bodo dajale na vsak način zmanjšani pridelek. Potemtakem še nimamo pod streho obile letine, o kateri se že piše po vseh Časopisih. Loibl. — Gosp. graščak Adolf Adorno v Kaltenbergu pri Tettwangu na Wirtenberškem, najodličnejši hmeljar vsega okoliša, piše v 170. številki »Allg. Brau- und Hopfen-Zeitung« z dne 22. t. m., da odpada vsled vremenskih kon-. trastov cvetje hmeljske rastline in da bode, kar ljudje sicer še zapopasti ne morejo, letošnja množina hmeljske letine katastrofalno mala. Uredništvo navedenega lista pripomni poročilu, da ne more verjeti izvajanjem g. graščaka, ko prihajajo vendar iz vseh okolišev le ugodna poročila. Pomisliti gre, da zastopa navedeni list v prvi vrsti koristi konzumentov, to so pivovarji in trgovci, g. Adorno pa, katerega podpisani osebno pozna, pa koristi hmeljarjev. Kdo ima prav? Antou Petrižek.
Tržna poročila.
Svinjski sejem v Mariboru. V petek, 25. julija se je pripeljalo zaradi deževnega vremena zelo malo svihj na sejem. Prodalo se jih je samo 7 in zato tržno nadzorstvo to pot ni izdalo iiobenega sejemskega poročila. — V mestni klavnici se pa je zadnje dni klalo noč in dan in zaklalo se je dnevno 150 do 300 svinj za izvoz, katere so se pripeljale iz Hrvatske, Vojvodine in Banata — kajti, te iz mariborskega okraja ne pridejo za izvoz v poštev.
Vinski trg. Na borzi v Novem Sadu so v teku tega tedna notirale sledeče cene: sremsko belo vino, kmečko, 8 do 9%, 400 do 450 Din franko postaja, belo 10 ■do 11%, 4050 do 550 Din; sremsko sortirano, 11 do 13%, 550 do 700 Din; sremsko rdeče, 11 do 13%, 600 do 800 Din; karlovško belo, 8 do 10%, 450 do 500 Din, karlovško belo, 10 do 11%, 500 do 550 Din, sortirano rizling, 11 do 13%, 600 do 800 Din; baško belo, 8 do 10%, 350 do 400 Din franko postaja; banatsko belo, 8 do 10%, 300 do 400 Din franko postaja; vršačko belo, 8 do 10%, 300 do 400 Din, sortirano belo, 10 do 12%, 400 do 500 Din franko Vršac; vršačko črno Otelo, 100 do 11%, 350 do 450 Din franko Vršac.
Mariborske tržne cene z dne 26. julija. V soboto 26. julija je bil mariborski trg izredno dobro obiskan. Cene mesu: Ker je čas za Špeharje že potekel, i je bilo samo 7 Špeharjev na trgu, ki so
i	pripeljali svinjsko meso in slanino na
mariborski trg, kjer so prodajali meso po 22.50 do 30, slanino pa po 35 dinarjev za 1 kg, medtem ko so domači mesarji prodajali svinjsko meso po 30 do 35, slanino pa po 40 dinarjev kg; razven tega so ti-le prodajali tudi goveje meso po 22 do 27, telečje pa po 22.50 do 30 Din, drobnino po 6 do 10, klobase po 30 do 35, prekajeno meso pa po 40 Din kg. — Perutnina. Ta dan so kmetice prinesle okoli 400 komadov kokoši, petelinov in piščancev na trg, ter so jih prodajale komad po 10 do 75 Din, 10 rac po 40 do 50 Din in 6 velikih gosi po 70 do 75 dinarjev. Neki kmet je prodajal tudi
2 lanska kanalčka po 125 dinarjev. — Domači zajci. Zajčjereja se je v Mariboru in v okolici precej razvila. Na trg so prinesli zadnjo soboto 30 zajčkov ter «o jih prodajali komad po 10 do 30 dinarjev in so jih večinoma tudi prodali. — Psi. Tudi dva lovska psička sta bila naprodaj in sicer komad po 30 dinarjev. — Zelenjava. Kmetje so pripeljali 73 vozov z zelenjavo, česnom, čebulo, kumarami, fižolom in drugim; največ je bilo pa krompirja na trgu. Cene so bile: Čebula 1 in pol do 3 Din za venec, česen 2 do 4 Din za venec, fižol 1 do 2 Din kupček, izvanredno poceni so bile kumare, ki so se prodajale po 0.25 do 0.75 dinarjev za komad. Tudi novi krompir ki ga je v obilici, je bil zelo poceni in sicer so ga prodajali po 1 do 1.75 Din za kg. Melone so bile prvikrat na trgu, cena jim je bila 4 do 10 Din komad. — Sadje. Jabolk je bilo mnogo, zato je cena padla in sicer so se prodajala po
3 do 7 dinarjev, tudi hrušk je mnogo, tako da so se prodajale po 6 do 10 Din za kg, medtem ko je bila tržna cena 10 do 12 Din. Grozdje je ostalo pri prejšnji ceni 30 Din, breskve pa so stale 26 Din kilo. Borovnice po 2 do 3 Din kilo. Črešenj pa tudi smokev ni bilo videti na trgu.
Dobava, prodaja.
Dobava raznega orodja in inventarja.
— Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 19. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja in inventarja.
Dobava raznega inventarja za postaje.
— Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 18. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega inventarja za postaje.
» Prodaja stare vojaške opreme. — Odeljak zavoda za izradu vojne odeče v Skoplju bo prodal dne 17. avgusta t. 1. na drugi javni dražbi razno staro vojaško opremo.
Dobava brusnih kamnov. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 13. avgusta 1.1. ofertalna licitacija glede dobave 21 brusnih kamnov za brušenje orodja.
Dobava smirkovih plošč. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave smirkovih plošč (Schm irgelscheiben).
Dobava pisalnega in risalnega materiala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 20. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega pisalnega in risalnega materiala.
Dobava sode. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg amoniakove sode in 5000 kg kavstične sode.
Dobava surove osovine za vagone. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 20. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 100 komadov surove osovine za vagone iz Mar-tin-jekla.
Dobava cina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne
21. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg čistega angleškega cina.
Dobava manesmanovih cevi. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 21. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave manesma-novih cevi.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
čev, 1 kotlar, 3 žeiezostrugarji, 3 kleparji, L' strojnih ključavničarjev, 11 mehanikov, 2 izdelovalca godal, 2 delovodji pri žagi, 9 mizarjev, 1 koiar, 1 sodar, 4 žagarji, 3 usnjarji, 1 sedlar, 1 vrvar, 1 tapetnik, 22 krojačev in šivilj, 1 šteparica vrhnih delov čevljev, 1 mo-distka, 9 peric, 20 čevljarjev, 1 brivec, 3 mli-marji, 16 pekov, 3 slaščičarji, 5 mesarjev, 23 natakarjev, natakaric, 1 točilec, 2 zidarja, 1 slikar, 1 dimnikar, 3 tesarji, 1 črkostavec, 6 kurjačev strojnikov, 20 slug, 1 knjigovodja, 18 trg. sotrudnic in sotrudnikov, 1 trg. potnik, 87 tovarn, in pomož. delavcev in delavk.
3	hišniki, 38 pisarniških moči, 90 kuharie, služkinj, varušk, postrežnic, 14 vzgojiteljic, 1 izkušena varuška. — Delo je na razpolago: 94 deklam in hlapcem, 2 viničarjema, 200 rudarjem, 2 vrtnarjema, 2 kamnosekoma, D delovodji livarne, 1 kovaču za kose, 1 žičar-ju, 1 kovotiskarju, 2 sodarjema, 4 usnjarjem,
1	tapetniku, 1 pivovarilcu, 1 prirezovalcu gornjih delov čevljev, 10 pleskarjem, 2 fotografoma, 1 hišniku, 26 vajencem, 8 pomož. delavkam v opekrni, 2 izvežbanima ženskama za zgibanje papirja, 3 veščim ženskam za paketiranje jajc, 2 'gospodinjama, 2 pericama v kopališče, 1 vzgojiteljici, 1 podnataka-rici, 96 kuharicam, služkinjam, sobaricam-varuškam in postrežnicam.
Državna borza dela v Mariboru. To borzo, ki vedno uspešno deluje, priporočamo toplo vsakemu, kdor išče dela, kakor tudi vsakemu delodajalcu. Pri njej je bilo od 20. julija do 26. julija t. 1. 250 prostih mest pripravljenih, 177 oseb je iskalo dela, v 33 slučajih je borza posredovala uspešno in 14 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 26. julija pa je bilo pri njej 4712 prostih mest pripravljenih, 6123 oseb je iskalo dela, v 2207 slučajih je borza posredovala uspešno in 1171 oseb je odpotovalo. — Delo iščejo: 3 gospodinje, 13 viničarjev, 50 hlapcev, 2 drvarja, 2 šafarja, 2 ekonoma, 2 oskrbnika, 5 rudarjev, 2 vrtnarja, 1 kovač za verige, 13 podkovskih kova-
»Fravega : FRAMCKOVEGA: kavnega pri-čalba« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi :FRANCKs z mlinčkom« je nenadkriijiv v aromi, okusu in izdatnosti, —
Prodajalna slada pri Zvezi čsl. hanaških izvoznih tovarn slhdu v Olomoncu, Brno, Masarykova 33, izvaža v kampaniji 1924/26 za konkurenčno ceno
la hanaški in češkoslovaški slad.
Izdeluje na lastne stroške po želji pivovarne za brez-konkurenčno ceno
POUANSKA CESTA ŠT. 3.
Krovec, stavbeni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Naprava stelovodov. — Kopališke In klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve.
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke
raznovrstno
rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin da diSava z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
la hanaški in češkoslov. ječmen,
kupljen direktno od producenta.
Tovarne Zveze stoje v najlepših ječmenarskih krajih Čehoslovaške republike ter so last producentov ječmena, najmodernejše opremljene in imajo kapaciteto 5000 vagonov.
TISKARNA
MERKUR'
■■..--- Trg.-ind. d. d.  ■
LJUBLJANA
Sime« Gregorčičeva ulica št. 13
lllllllllllllllllllllillllilllllllilllllttiflllllill
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiininiiiiiin
Telefon št. 552 R»£«n pri pošt. ček. zavodu št. 15.108
ter razna omela nudi
Tovarna ščetk In čopičev
N ahrbtnike In naramnice
lastnega proizvoda oddaja na veliko 30°/0 ceneje kot iz inozemstva IVAN SAVNIK - KRANJ
Slovenija.
Na željo se pošljejo vzorci! Vzortni velesejm v Ljubljani Pav. H 327.
NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, ■ nogavice, potrebščine za ■ čevljarje, sedlarje, rinčice, ■ podloge (belgier), potreb- J ščine za krojače in šivilje, ■ gumbe, sukanec, vezenino, ■ svilo, tehtnice decimalne S in halančno najceneje pri J
■ vseh vrst, pisemski, kancelijski, B 5 konceptni, trgovski, svilen, zi
■ krep, gladilni, stekleni, ovojni, ■
■ maščobni, pergament, kredenč- B Sni in tafet (barvani papir, pa- ■
■ pirnate servijete, vpisalne knji- ■
■ žice, notese ter barvice pri- g “	poroča	C
1 veletrgovina Osvald Dobeic, S
■ Ljubljana, Sv. jakoba trg št. 9. ■
*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■?
Za jugoslovanski patent št. 48 od 15. februarja 1916 na
»AUT0MATSK0 MAZANJE K0MPRES0RA«
se iščejo kupci ali pa odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na ing. Milan Čluklje, patentni inženjer, Ljubljana, Rutarjeva ulica 9.
okraski, mrtvaški čevln, žepni robci, razni trakovi, vezenina, čipke, nogavice, otroške čepice, sukanec, moderc, vilice in verige, vezalke, pavola kvačkanec D. M. C., prejca za vezenje, elastika, podpetniki »Eterna« in razni gumbi vedno v veliki izberi pri tvrdki Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
10SIP PETEUNC
! Ljubljana, St. Petra nasip 7. J «•#•«■■■■■■■■■>■■■■■■■■
Oglašajte v »Trgovskem listu"!