Leto LXVII
rosmlna plačana ▼ gotovini
7 Ljubljani, v torek", 'dne 31. oktobra 1939
Stev. 250
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredniitva h oprave« «0-01, 40-OT. 4(W», 4044, 40-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun; Ljubljana številka 10.650 is 10.549 u inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica ŠA« vilka 6,
Papeževa okrožnica
Papež Pij XII. je napisal in objavil svojo prvo okrožnico, ki jo naslavlja vsemu človeštvu v eni najhujših dob njegove zgodovine. Nad vso okrožnico leži senca žaloigre, ki jo človeštvo preživlja. V podobah, ki spominjajo na sv. Janeza Evangelista, slika sveti oče svetovni položaj: »Ura, ko odhaja k vam to naše prvo pisanje, je več kakor v enem pogledu ura teme, v kateri duhovi nasilja in nemira izlivajo neizrečljivo gorje na človeški rod«. Kdor svetega očeta pozna, predobro ve, kako globoko je gorje, ki ga opisuje, zajelo dušo tega tihega svetega moža, ki krmari katoliško Cerkev v tej dobi. Okrožnico je začel pisati, ko so se temni oblaki zbirali nad obzorji. Napel je vse svoje moči, da jih odžene. Ni mu uspelo. Sredi pripravljanja te okrožnice ga je zadela vest, da je vojna izbruhnila. »Pero nam hoče pasti iz rok ob misli na brezmejno žalost neštevilnih ljudi, ki se jim je še včeraj pri domačem ognjišču smehljalo sonce skromne sreče. Naše očetovsko srce trepeče v globoki žalosti, ko gledamo v bodočnost in že slutimo, kaj vse bo zraslo od te setve nasilja in sovraštva, za katero danes orje meč svoje brazde.« Redko bomo v zgodovini papeštva našli okrožnico, ki od prve dp zadnje besede preveva toliko osebnega sočuvstvovanja, kakor prvo okrožnico sedanjega papeža. V tej okrožnici vidimo, da se ostre poteze diplomata in asceta umikajo potezam, ki jih licu daje krvaveče očetovsko srce.
Vendar pa ga vse to ne ovira pri izpolnjevanju njegove dolžnosti, »da oči in srca vseh tistih, kjer živi vsaj še mala iskrica dobre volje, popelje tja k Tistemu,od katerega prihaja rešitev sveta, k tistemu Edinemu, katerega vsemogočna roka lahko poveljuje tudi sedanjemu viharju«. Zavest dolžnosti ga tudi ne ovira, da ne bi z vso njemu lastno jasno neustrašeno odločnostjo razčlenil vse vzroke sedanje svetovne nesreče.
Ena tretjina okrožnice je posvečena državni moči. Sveti oče državi ne pripozna vsemogočnosti, ampak potegne natančno črto med pojmom absolutne državne oblasti in pa oblasti, ki si jo pripisuje tako imenovana avtoritarna država. On priznava, da mora država V interesu občestva državljanov seči tudi po močnih sredstvih. Poglavitna zmota in zadnji vzrok sedanje nesreče pa je v tem, da je državna oblast zavrgla postave naravnega zakona, ki so za vse splošno obvezne in so nad posameznim človekom. Kajti zavreči te postave je konec koncev istovetno z zanikanjem Boga, zanikanjem božanstva Kristusovega in vsega Kristusovega nauka. Iz tega zanikanja izhaja potem zmeda, ki je povzročila razdejanje v vesti posameznika, kakor tudi v državnem občestvu. Iz te osnovne zmote izhajajo kot posledice porušitev človeške vzajemnosti in medsebojne ljubezni, razkroj mirnega sožitja med narodi in konec medsebojnega zaupanja med ljudmi in narodi.
Motil bi se tisti, ki bi hotel papeževo okrožnico priviti na določene zunanjepolitične toke sedanjega časa. Kajti sveti oče tega ni storil. Njegova okrožnica ni dejstvo v verigi zunanjepolitičnega razvoja naše dobe, marveč slovesna ponovitev nauka večne Cerkve, saj ni nič drugega, kakor ponovno jasno pod-črtanje nespremenljive naravne postave in (krščanskega evangelija. Daleč od sv. očeta je, da bi zavzemal stališče do te ali one meddržavne pogodbe, ene priznaval, drugih pa ne. Ko govori o pogodbah, ponavlja stari nauk katoliške Cerkve, da se lahko zgodi, da spremenjene okoliščine časa in zgodovine lahko določenim pogodbam odvzamejo upravičenost in da jih je treba spremeniti in novim razmeram, posebno pa naravnemu zakonu prilagoditi, toda nikdar ne s samovoljno silo, ampak vedno le s pogajanji, ki se končajo s sporazumi obeh pogodbenikov.
Sveti oče gleda tudi v bodočnost. Že sedaj opozarja, da bo ura zmage za zmagovalca lahko tudi ura velikih skušnjav, »ko se bo angel pravičnosti moral boriti z demonom nasilja«. Tisočkrat je zgodovina že dokazala, da so srca zmagovalcev okamenela, da smatra previdnostno modrost kot slabost. Tudi mrmrajoče strasti ljudskih množic mnogokrat preslepijo odgovorne ljudi, da ne vidijo več resnice, da ne slišijo več svarilnega glasu pravičnosti.
Ali papež še upa, da bodo sedaj, ko je bilo njegovo prizadevanje za ohranitev miru razočarano, njegove" svarilne besede poslušali? To upanje naravnost gori iz vse njegove okrožnice. Njegov poziv škofom in vernikom, posebno trpečim in otrokom, naj ne prenehajo moliti za mir, njegova izjava, da je pripravljen z vsemi močmi delati za mir, njegovo neomajno zaupanje v pomoč Kristusa Kralja, vse to nam je dokaz, da vrhovni poglavar Cerkve in oče človeškega rodu odkritosrčno upa, da se bo uresničilo geslo, ki si ga je izbral, namreč:
Justitiae opus pax — samo dejanja pravice prinašajo mir.
Zemunska vrem. napoved: Delno oblačno ln hladno vreme v vsej državi, večja jasnost v zahodnih krajih.
Zagrebška vremenska napo red: Zboljšanje Memena, hladno,
Sovjetski načrti na jugovzhodu
Sovjeti se hočejo pogajati in sporazumeti z vsako državo posebej Turški zunanji minister o sovjetskih namenih v Aziji
AM i	.. __M . « 1«	«	.	„ .
Sofija; 80. okt. f. Počasi se prikazuje bolj jasna slika o politiki, ki jo misli Sovjetska Rusija izvajati na Balkanu. Tukaj so prepričani, da bo Sovjetska Rusija vojno med Nemčijo na eni, Anglijo in Francijo na drugi strani izkoristila do skrajnosti, da si izgradi svoje postojanke v Evropi. Na Baltiku si jih je že izgradila. Sedaj pride na vrsto še Balkan. Turški poročevalci bolgarskih listov javljajo iz Ankare, da ima turška vlada po svojih pogajanjih v Moskvi vtis, da veljajo naslednja načela za bodočo sovj. politiko na Balkanu:
1.	Sovjetska Rusija odklanja vsako vmešavanje tretjih držav pri urejevanju svojih odnosov s svojimi sosednimi državami.
2.	Sovjetska Rusija odklanja, da bi se pogajala s kakšno skupino držav, ampak se bo pogajala izključno le g poedi-nimi državami.
3.	Sovjetska Rusija nobeni državi no daje nikakšnih jamstev, da bo jamčila za nespremenljivost dosedanjega stanja, ampak se zadovoljuje samo z izjavami nevtralnostncga zadržanja.
Iz tega sledi, tako pravijo bolgarski politični krogi, da bodo balkanske države svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo urejevale vsaka posebej in vsaka s a s e. Med prestolnicami balkanskih držav pa je v teku obsežna izmenjava misli, ki se je udeležuje tudi italijanska vlada. Važnost tega medsebojnega posvetovanja leži uprav v ugotovitvi skupnih smernic pri določanju balkanske politike napram Sovjetski Rusiji.
Neresnične novice o vkorakanju Sovjetov v Besarabijo
Bukarešta, 30. okt. AA. Havas. Vsi romanski časopisi so prinesli včeraj do poldne na prvih straneh brzojavke agencije Tass in Reuter v zvezi s netočno novico, ki so jo sporočili iz Kodanja in ki pravi, da so sovjetske žete vkorakale v Besarabijo.
Listi objavljajo tudi komentar, v katerem poudarjajo resnost in stvarnost agencije Reuter, ki te senzacionalne novice ni objavila, čeprav jo je prejela, kajti prepričala se je prej o resničnosti pri romunski agenciji. Časopisi poudarjajo tudi pomen poročila sovjetske poluradne agencije, ki je ne samo izrazila začudenje nad to neresnično novico, ki ima namen kaliti odnošaje med Sovjetsko Rusijo in Romunijo. V Bukarešti to stališče agencije Tass tolmačijo kot izraz trdne volje sovjetske vlade, da bo zdaj kakor tudi v bodoče spoštovala pravice romunskega naroda.
„Turčija bi branila sovjetom dostop do iraškega petroleja"
Izjava turškega zunanjega ministra
Ankara, 30. okt. t. Zaradi vedno ponavljajočih se poročil, da namerava Sovjetska Rusija navzlic vsemu nasprotnemu zatrjevanju vendarle začeti pritiskati na Turčijo, bodisi, da jo pridobi za svoje prvotne namene, to se pravi, da jo loči od Anghje in Francije, bodisi da bi skozi Turčijo hotela doseči iraško ozemlje, se je dopisnik »Associated Press« obrnil na turškega zunanjega ministra S ar ad ž ogla in mu stavil vprašanje v tem smislu. Turški zunanji minister je odgovoril,
da se mu to vprašanje ne zdi stvarno, ker vladajo med Turčijo in Sovjetsko Rusijo prijateljski odnošaji, toda popolnoma jasno se mu zdi, da bi Sovjetski Rusiji nikoli ne mogli priti na um, za-želeti si petrolejskih vrelcev v Mezopotamiji v iraški državi, ker bi v tem primeru morala čez turško ozemlje in se bo Turčija vsaki kršitvi svojega ozemlja, naj pride od koderkoli, z vsemi silami zoperstavila. Časnikar je nato vprašal turškega državnika, če potemtakem Turčija ščiti iraški petrolej, ki je angleška last, pred kakšno morebitno sovjetsko nevarnostjo. Turški zunanji minister na to vprašanje ni maral dati odgovora.
Ankara, 30. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Včeraj opoldne se je o priliki proslave pro-
glasitve republike predsednik republike Ismet Ineni poklonil pred grobom Kemala Ataturka, ustanovitelja republike, in položil na njegov grob cvelje. Nato je prezident odšel v palačo velike narodne skupščine in sprejemal čestitke članov vlade, članov parlamenta, državnih veledostojanstvenikov in diplomatskega zbora. Potem se je Ineni odpeljal med navdušenim vzklikanjem množic ven iz mesta, kjer je bila vojaška revija, in izdal po radiu poslanico turškemu narodu, v njej je čestital narodu, ker je dokazal, kako čvrst je položaj Turčije sredi kriz, ki jih doživlja svet. Ko je Ineni končal poslanico, se je začel mimohod čet. Sprevod je uvedlo 3000 skavtov, nato so pa korakali oddelki turške vojske, viharno pozdravljanj od več ko 100.000 ljudi. Nastop in oprema vojaštva sta budila kar najživahnejše občudovanje vseh navzočnih.
Parade so se vršile tudi v vseh drugih garni-zijskih mestih. Ponoči so bila mesta razsvetljena. Zunanji minister je priredil v Ankari večerjo na čast diplomatskemu zboru. Večerje se je udeležil tudi prezident Ineni. Nato se je vršil tudi velik sprejem s plesom.
Krasne papeževe besede
ob priliki, ko je posvetil 12 misijonskih škofov
Vatikan, 30. okt. AA. Štefani. Po končani svečani zahvalni službi božji, ki je bila včeraj v baziliki sv. Petra na dan praznika Kristusa Kralja, je bilo posvečenih 12 novih škofov-misljonarje.
Sv. o č e P i j XII. je pri tej priliki imel govor, v katerem je med drugim dejal:
Srečne so države, ki izvajajo zakone, navdahnjene z duhom sv. evangelija in ki izkazujejo čast Veličanstvu Kristusa Kralja. V teh državah so medsebojni in-
teresi in odnošaji državljanov v skladu z moralnimi in pravnimi določbami. Tam ni nasilstva in v teh državah se spoštuje oblast in vlada pravica svobode, ki odgovarja dostojanstvu človekove osebe. V teh državah končno s pomočjo sloge čedalje bolj raste moč, v njih ima delo svoj uspeh in se vedno in čedalje bolj razvijajo dobre stvari.
■nn
Finci upajo na sporazum
Danes odhod odposlanstva nazaj v Moskvo — Stalinova izjava je pomirila
Finsko in Skandinavce
Helsinki, 30. oktobra t. Finsko odposlanstvo, ki vodi pogajanja s Sovjetsko Rusijo, bo odpotovalo nazaj v Moskvo jutri zvečer. Sedaj bo vzelo odgovor finske vlade na moskovske predloge. Na merodajnih mestih vlada popolen molk glede sovjetskih predlogov in finskega odgovora, toda ljudje, ki so poklicno obveščeni o pogajanjih, so časnikarjem izjavili, da
»obstoja upravičeno upanje, da bodo nesoglasja razčiščena na prijateljski način in da bo sporazum dosežen«.
Na Finskem in po vseh skandinavskih državah je napravila Stalinova izjava,
»da Sovjetska Rusija v ničemer ne mara okrnjevati finske samostojnosti, niti samostojnosti katerekoli druge skandinavske države«,
napravila najboljši vtis in smatrajo, da je sedaj tudi od sovjetske strani potrjeno, da bodo pogajanja s Finsko kronana z uspehom, ne da bi finska samostojnost trpela škode.
Roosevelt se zanima za Finsko
Danes objavljajo listi, da je predsednik finskega odposlanstva sprejel zadnjič, ko je bil v Mo-
	' '* -1..1 :« fo
! ■. . -i:'	
skvi, osebno pismo predsednika Roosevelta, ki mu izraža svoje simpatije do Finske in ga prosi, naj ga redno obvešča o razvoj upogajanj s sovjetsko vlado.
Litvanci že v Vilni
Kovno, 30. oktobra. A A. Havas: Litvanska vojska je zasedla Vilno včeraj zjutraj. V mestu je bilo ves dan zelo živahno. Na mnogih hišah so bile razobešene litvanske zastave. Podjetja in poslopja, ki so jih zavzeli Rusi, so razobesila rdeče zastave. Po cerkvah je bilo mnogo ljudi. Kavarne in kinematografi so bili včeraj popoldne nabito polni. Vsa poročila o sovjetskem izvozu so brez vsake podlage. Rusi so odpeljali samo gotovo količino zalog alkoholnih pijač. Ker so po vojašnicah še vedno sovjetski vojaki, so litvanske čete prebile noč zunaj. General Vitkauskas se je vso noč razgovarjal s sovjetskimi vojaškimi zastopniki. Litvansko-ruska pogajanja, ki so potekala v Kovnu od 22. do 27. oktobra, so končana. Preteklo soboto je bil podpisan sporazum o izvajanju vojaških določb. Sovjetsko zastopstvo je odpotovalo v Moskvo. Prav tako je tudi včeraj popoldne zapustilo Vilno 60 sovjetskih tankov.
Beg Nemcev iz Baltika
Riga, 30. oktobra, t. Prosvetno ministrstvo Letonske je izdalo naredbo, da so z dne 1. novembra zaprle vse nemške šole in razpuščene vse nemške cerkvene občine. Ta ukrep je v zvezi z izselitvijo Nemcev v Nemčijo, ki ga letonska vlada smatra za dokončno zbrisanje nemštva v svoji državi.
Gdansk, 30. oktobra, t. Včeraj in danes je prišlo iz baltiških držav vsega 2000 nemških izseljencev, ki jih nemške oblasti počasi odpravljajo v bivšo poljsko Pomorjansko.
Iz Rige poročajo, da sta lefonski pravosodni minister in nemški poslanik v Rigi podpisala dogovor o izselitvi Nemcev iz Letonske.
Danes govori Molotov
Nova mirovna ponudba?
Berlin, 30. okt. b. »United Press« poroča iz uradnih krogov, da Nemčija upa, da ho vrhovni sovjet na svoji jutrišnji seji še poglobil nemsko-sovjetske odnose. Ni izključeno, da bosta Nemčija in Sovjetska Rusija sklenili vojno zvezo. Z napetostjo pričakujejo govor ruskega zunanjena komisarja Molotova.
Iz Londona poročajo, da angleški politični krogi pričakujejo, da bo ruski vrhovni svet, ki se sestane jutri, storil morda zadnji poskus za mirno rešitev spora med Nemčijo in zapadnima velesilama.

t
Nedelja sestankov in zborovanj
Preteklo nedeljo je bilo v južnih krajih, zlasti med Srbi, vse polno političnih zborovanj. Na zborovanju JRZ v Pančevu je med drugimi govoril minister Nikola Bešlič, ki je dejal, da se bodo znižale cene petroleja in tobaka. Dalje je prometni minister inž. Bešlič govoril na zborovanju JRZ v svojem rojstnem kraju v Adi, kjer je bil izvoljen za predsednika krajevnega odbora JRZ. — Okrajna organizacija JRZ je zborovala tudi v Osijeku, kjer so se pečali z organizacijo JRZ na Hrvatskem. — JNS je imela v nedeljo sestanek v Belgradu, ki so se ga poleg članov vodstva stranke udeležili člani organizacij. Govoril je predsednik JNS g. Peter Živkovid o potrebi delovanja JNS v dobro kralju in državi, nakar je govoril senator Banjanin o sedanjem političnem položaju. — V Starem Bečeju je imela konferenco SDS. Na zborovanje bi bila morala priti tudi g. Bariša Smo-ljan, minister HSS v sedanji vladi, ter predsednik SDS v Vojvodini dr. Boškovič. Ker pa je bil prvi zadržan, drugi pa bolan, je govoril le dr. Aleksander Ziža o političnem položaju in sporazumu. V Belgradu je priredila SDS zborovanje, ki je na njem govoril belgrajski odvetnik dr. Rajko Gjer-manovič, ki je med drugim naglašal, da grbstvo s sporazumom nikakor ni v nevarnosti. Nazadnje je govoril minister za socialno politiko dr. Srdjan Budisavljevič, ki je prišel na zborovanje kot novi načelnik SDS. Dejal je, da vse pristaše SDS že danes vabi na veliko javno zborovanje, ki ga bo SDS priredila v Belgradu, kjer bo kot strankin načelnik prvikrat govoril politično. — IISS je imela v nedeljo zborovanje v Prnjavoru. — Na zborovanju demokratske stranke v Kraljevu je govoril kot glavni govornik vseučiliški profesor dr. Božidar Markovič, ki je dejal, da niti demokratska stranka niti kaka druga stranka opozicije ni bila povabljena na sodelovanje pri sporazumu. — Vojvodinski radikali so v Novem Sadu sklicali veliko konferenco svojih zaupnikov, da bi se radikalna stranka znova poživila. Na zborovanje je prišlo nekaj članov glavnega odbora, prišel pa je tudi minister pravde dr. Lazar Markovič. Ko je govoril g. Miša Trifunovič, je prosil za besedo minister dr. Markovič. Nekaj ljudi v ospredju pa mu je onemogočilo govor, nakar je predsednik dr. Prodanovič sestanek sklenil, ne da bi bil dr. Markovič mogel govoriti. Nato je pravosodni minister dr. Markovič sklical sestanek svojih pristašev v hotel Sloboda. kjer je bila dvorana kmalu polna. Tam je dr. Markovič mirno govoril ter razložil, kako je potrebno, da se radikali združijo in kako je potrebno, da so zastopani v vladi narodnega sporazuma. Naznanil je, da se pripravljajo zakoni, ki naj uvedejo večje politične svoboščine v državi. Njegov govor je bil vsestransko pozdravljen.
Enodušnost in popolna harmonija
Pod tem naslovom prinaša belgrajska »Samouprava« članek, ki se nanaša na senatne volitve, nakar sklepa: Pustimo ob glrani vsa druga vprašanja, želimo le ugotoviti, da so senatne volitve imele za posledico važno dejstvo, ki je neobhodno potrebno za naše današnje razmere. In to je, da je v vladi narodnega sporazuma ne le popolna harmonija in soglasje, temveč tudi želja, naj bi se v vzajemnem delu nadaljevalo delo, započeto z zgodovinskim dejanjem od 26. avgusta tega leta, ter da se v državi ustvarijo pogoji, ki naj omogočijo, da bodo v veliki in nedeljivi Jugoslaviji, živeli zadovoljni in srečni vsi Srbi, vsi Hrvati in vsi Slovenci.«
Na naslov JNS
»Delo«, glasilo pravosodnega minisfra dr. Lazarja Markoviča, ki si prizadeva združiti vse srbske radikale, prinaša tudi članek, ki je napisan na naslov JNS. Med drugim se peča z zahtevo JNS, naj bi ee spremenil volivni zakon. Glasilo dr. Markoviča pravi: »Docela se strinjamo z mnenjem zastopnikov JNS v tem oziru in smo prepričani, da je to velik napredek v razčiščevanju razmer v naši državi, ko isti ljudje, ki so izvajali nenarodno in neradikalsko politiko, danes vstajajo na obrambo ljudske svobode in ljudskih pravic. Mi bi le želeli, da bi JNS v tem smislu nadaljevala, kar bo privedlo nazadnje do tega, da bo svoj program docela uničila... Gotovo pa je, da politika vlade narodnega sporazuma ne pojde po tisti poti, ki je po njej hodila JNS, ko je sebi in samo sebi si prisvajala izključno pravico, da samo ona sme organizirati ljudi in samo ona sme imeti možnost predstavljati ljudstvo in narodno voljo.«
Na naslov demokratov
Markovičevo glasilo »Delo« se peča tudi z demokrati ter pravi na njih naslov med drugim: »Demokratski politiki so nekaj časa šli mnogo dalje kakor pa radikalna stranka ter so v svojih resolucijah sprejemali tudi federativno ureditev države, samo da bi se dosegel sporazum. Danes pa, ko je sporazum stvarnost, ko so se razmere iz temeljev spremenile, pa demokrati stoje na strani in se izrekajo zoper sporazum, kar pa nikakor ni v skladu z nekdanjo politiko demokratske stranke... Demokrati trde, češ da so Hrvati zgolj formalno v vladi kot ministri, da pa se stvarno ne brigajo za državo kot celoto. To so težke besede, ki pa nikakor niso v skladu z resnico.«
Hodžera kliče Srbe zoper sporazum
Tajništvo Hod že rovih borbašev je razposlalo obvestilo o sklepih seje izvršilnega odbora Jugo-slov. narodne stranke, ki je bila 29. oktobra. Iz toga obvestila posnemamo: »Srbski narod je ob zedinjenju leta 1918 sprejel jugoslovansko idejo ter je v korist nacionalne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev žrtvoval svojo narodno in državno samobitnost. Toda separatisti iz Zagreba in Ljubi jane so lela dolgo delali zoper jugoslovansko. Tako je prišlo do sporazuma Cvetkovič—Maček. Neobhodna posledica tega sporazuma je, da se postavlja srbsko vprašanje. Toda srbsko vpra-šnje se ne poslavlja tako, kakor je postavljeno hrvatsko in slovensko, zaradi odcepitve od celote, marveč zato, da Srbi znova spregovore in da kot jugoslovanski Pijemont obvarujejo državo in ves njen narod. Da bi se to doseglo, pozivljejo bor-baši vse politične Bile, ki so zoper strankarski sporazum Cvetkovič—Maček, naj se zbero z nalogo. da obvarujejo državo cepljenja in slabljenja.« — Taki so torej ti »jugoslovenski nacijonnlistik Srbe kličejo na obrambo države zato, ker večina zvestih in iskrenih Jugoslovanov ne mara centralizma, ki je tisti činitelj, kateri je 20 let s svojo nesposobnostjo cepil državo in slabil njene sile. Zdaj pa naj se srbski narod, ki je kar tako trpol zaradi teh in takih razmer, kakor Slovenci in Hrvati, istoveti s tistimi, ki so bili krivci vsega toga gorja. Žalitev srbskega naroda samega je tako pisarjenje političnih generalov brez armade!
Posvetovanja hrvaških ministrov v Belgradu
V Belgrad se jo pripeljal tajnik HSS dr. Krnjevič
Balfrad, 30. oktobra. Z večernim zagrebškim brzovlakom je prispel v Belgrad glavni tajnik HSS dr. Jurij Krnjevič. V imenu dr. Mačka ga je na postaji sprejel njegov kabinetni šef dr. Jukič. Pri 6prejetnu eo bili navzoči tudi Številni časnikarji, ki so se prisrčno pozdravili i svojim starim znancem izpred 6-januarskega režima. Na vprašanje časnikarjev o njegovem prihodu v Belgrad je dr. Krnjevič dejal: »Kaj naj vam pa povem. V Belgrad me je poslal dr. Maček in jaz sem tu.« — Časnikarji so nato vprašali dr. Krnjeviča, kako dolgo misli ostati v prestolnici. Na to vprašanje je dr. Krnjevič odgovoril: »To ve dr. Maček, njega vprašajte! Jaz aecn discipliniran vojak ia' kot tak sem prišel.«
S postaje se je dr. Krnjevič v Spremstvu dr. Jukiča odpeljal v hotel Bristol, kjer so bili zbrani
vsi hrvaški ministri na čelu s podpredsednikom dr. V. Mačkom.
Prenos kompetene na banovino Hrvatsko
Belgrad, 30. oktobra, m. Davi «ta se vrnila v
Belgrad podpredsednik vlade dr. Maček in finančni minister dr. Šutej. Po prihodu v Belgrad sta imela z ostalimi hrvatskimi ministri konferenco v hotelu »Bristol«, kjer stanujejo vsi hrvatski ministri. Odbor ministrov, ki proučujejo vprašanje prenosa pristojnosti posameznih ministrstev na banovino Hrvatsko, je zasedal danes dopoldne in popoldne. Na dopoldanski seji, ki ji je prisostvoval tudi podpredsednik vlade dr. Maček ter pravosodni, finančni, gradbeni in trgovinski minister ter pomočnik trgovinskega ministra, se je pretresala uredba 6 prenosu pristojnosti e trgovinskega ministrstva na banovino Hrvatsko. Na popoldanski . seji pa uredba o prenosu pristojnosti ministrstva I za socialno politiko.
Kakšna bo nova uredba o razdolžitvi kmeta
Belgrad, 30. oktobra. A A. Kmetijski minister dr. Cubrilovič je danes dopoldne sprejet poročevalce listov in jim dal tole izjavo:
Sporočani vam ugodno novico, da sem Izdelal referat o kmetskih dolgovih in da si prizadevamo likvidirati te dolgove, kakor so to listi že poročali. To delo se približuje koncu in pride danes pred gospodarsko-finančni odbor, ki ga je določil ministrski svet, da revidira vse zakone in uredbe, in da bo v skladu z novimi socialno-gospodarskimi momenti. V te| stvari sem ravnal po določenem sistemu. Razdelil sem kmetske dolgove v dve skupini. V prvi skupini so tisti kmetje, katerih dolgovi že načenjajo temelje njih skromne produkcije, v drugi pa premožnejši kmetje, ki bi jim bilo z razdolžitvijo možno izravnati svojo produkcijo s plačilno močjo, ne da bi zrahljali svoje kmetsko gospodarstvo. Tako sem statistično dognal, da znaša število malih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 din, 715.847, njihov dolg pa 2.189.289.455 din. Dolžnikov, ki so dolžni več kot 50.000 din, t. j. srednjih in premožnejših kmetov, je 16.338, njihovi dolgovi pa
006,879.938 din. Ta delovni sistem jasno kaže, kaj je treba ukreniti za razdolžitev kmetov in kako. Prepričani smo, da se bodo modalitete za ureditev kmetskih dolgov do 50.000 din uredile tako, da bomo najprej zavarovali kmetsko kreditno zadružništvo, v drugi vrsti pa male vlagalce, tako da bomo zares lahko govorili o družabni pravičnosti, kajti po eni strani bomo malega kmeta razdolžili, po drugi strani moramo pa gledati, da poskrbimo za malega vlagalca v zadrugi in zunaj nje.
Druga važna stvar je pa uredba, da se obdelovalci in agrarni interesentje oproste plačila odškodnine, ki bi jo morali plačati državi po čl. 5, 12, 26 in 28 zakona o ureditvi agrarnega razmerja v prejšnjih pokrajinah Južne Srbije in Cme gore z dne 24. junija 1933. Namen te uredbe je, da pomagamo kmetskim dninarjem in kmetom, ki jih je agrarna reforma uvedla v nekatere zemljiške posesti. Ta .plačila znašajo 8 do 10 milijonov din. Navedena uredba je že pred ministrskim svetom in gospodarsko-finančnim odborom in bo v nekaj dneh objavljena.
Dve važni navodili trgovinskega ministra za trgovce
Trgovci z živino
Belgrad, "50. okt. A A. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je na vprašanje, ali smejo trgovci z živino, ki imajo dovoljenje za to trgovino na enem samem stalnem mestu, hoditi na živinske sejme zunaj kraja, kjer imajo svojo trgovino in tu ne samo kupovati, ampak tudi prodajati živino, izdal tole navodilo:
Po zaslišanju vseh banskih uprav, ki so pristojne za izdajanje dovoljenj, za prirejanje sejmov in vseh zbornic, se je ugotovilo, da je v vsej državi, še preden je stopil v veljavo obrtni zakon, veljal običaj, da smejo živinski trgovci, ki imajo dovoljenje za trgovanje z živino na stalnem mestu, hoditi n.a živinska, sejme drugam, in tam pe sapio kupovati, ampak tudi prodajati živino. Ta običaj predstavlja torej tudi pravico teh trgoVCcV, ki je šlrtr popolnoma v skladu z naravo tega poslovanja, ker bi se težko dalo predstavljati uspešno poslovanje takšne obrti, če bi se morala ali mogla opravljati samo na enem stalnem mestu in v točno določenem roku. Po ugotovitvi te pravice živinskih trgovcev je pa treba poudariti, da morajo ti trgovci na podlagi tega dovoljenja vse svoje poslovanje v glavnem izvrševati iz kraja, kjer imajo svojo obrt, ne morejo pa na podlagi dovoljenja, ki so ga dobili od določene upravne oblasti, vsega svojega poslovanja opravljati v kraju, ki leži zunaj področja tiste oblasti, ki jim je dala to dovoljenje. Prav tako je treba v zvezi z določilom 2. uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije poudariti, da živinski trgovci nimajo pravice prihajati na kakšen določen živinski sejem in tam kupiti živino, ter jo na istem kraju in med istim sejmom dalje prodajati.
Trgovci na kmetih in v mestih
Belgrad, 30. oktobra. AA. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je podpisal navodilo o tem, ali lastniki kmetskih trgovin lahko preneso te trgovine v mesto na podlagi čl. 400 obrtnega zakona. Po tem navodilu se lastnik kmetske mešane trgovine, ki bi jo rad preselil v mesto, izvrševati v mestu vse tiste 6tvari, s katerimi se je na kmetih ukvarjal v okviru svoje trgovine z mešanim blagom, samo tedaj, če dobi posebno dovoljenje za vsako posamezno 6troko. V tistih primerih pa, kjer je za preselitev trgovine potrebna samo pri-javitev na podlagi dovoljenja za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, se bo v mestu lahko pečal s stvarmi samo ene izmed trgovin«kih strok, s katerimi se je pečal na kmetih. To pa zato, ker so v mestih drugačni trgovski običaji, ki veljajo glede obsega posameznih trgovinskih strok v zvezi s čl. 140 str, 1 obrtnega zakona, za normo in ne dovoljujejo, da bi se na podlagi samo enega dovoljenja iahko opravljale zadeve več in različnih trgovinskih strok. Lastnik takšne trgovine na vasi ali v manjšem mestu ne more govoriti niti o pridobljeni pravici, po kateri bi mogel kjer koli trgo-
vati z mešanim blagom. Njegova pravica velja in se mora stalno gibati v mejah, veljavnih določil. V zvezi s trgovskimi običaji, ki smo jih gori omenili in ki veljajo dane6 v mestih, ne bi mogel v trenutku, ko je dobil dovoljenje za trgovanje z mešanim blagom na vasi, dobiti dovoljenja za enako obrt v kakšnem večjem mestu, zato 6i ne more pridobiti takšne pravice tudi ne s premestitvijo svoje obrti s kmetov v mesto.
Kdo je rabelj Srbom
Belgrad, 30. okt. m. Zadnja številka »Seljačko kolo« objavlja pod naslovom »Vsi poštenjaki skupaj« daljši članek, ki ga je napisal bivši predsednik SDS Adam Pribičevič. V članku se Pribičevič zavzema za to, da morajo povsod zavladati morala in poštenjaki ter da naj na vsa mesta prihajajo sami poštenjaki. Obširno se bavi z gonjo, ki so jo nekateri krogi začeli med Srbi proti Hrvatom. Za take ljudi Adam Pribičevič dobesedno piše: »Če je kdo rabelj Srbom, Je to v prvi vrsti samo tisti, ki v današnjih težkih dneh zbira Srbe proti Hrvatom. Spametujte se Srbi, posebno oni na Hrvatskem, in sporazumno s Hrvati v HSS na delo, da se razpode tako v Srbiji, kakor tudi na Hrvaškem vsi tisti, ki netijo ogenj sovraštva med Srbi ii» Hrvati, v katerem bi zgorela naša skupna hiša in bi ostali sirote brez strehe in ognjišča. Zato poštenjaki vsi skupaj!«
Notarijat bodo odpravili na Hrvatskem
Kakor poračajo zagrebški listi, T oddelku za pravosodje banske oblasti izdelujejo uredbo, ki naj odpravi notarijat na Hrvatskem. Glavni del opravkov javnih notarjev bo prenesen na sodišča. Z odpravo notarijata je uveljavljena ena točka programa HSS, ki je to svojim volivcem obljubila, češ da so notarji nepotrebni, ker morajo večino njih opravkov opravljati brezplačno sodišča.
Nemčija Ie naročila v Sovjetski Rusiji en milijon ton žita
Moskva, 30. oktobra. AA. Havas: Prvi rezultat, ki ga je nemška gospodarska misija dosegla v zadnjih dneh v Moskvi, je bil ta, da se fe sklenil nakup žita za milijon ton. V dveh mesecih morajo Nemčiji izročiti to žita Splošno mnenje je, da Sovjeti brez težkoč lahko nabavijo Nemčiji še drugi milijon ton žita. Sovjetska Rusija fe že leta 1938 izvozila t Anglijo in Belgijo 2 milijona ton teh pridelkov. Smatrajo, da bi Sovjetska Rusija mogla to storiti tudi to leto, ne da bi nafmanje bila oškodovana preskrba v državi
■ ami
Uradniške plače bodo povišane
Varšava - kup razvalin
še tisočo mrličev pod ruševinami — Poročilo očividca
Poročevalec »United Press« ee ie v Varšavi razgovarjal z zastopniki ameriške podporne organizacije, ki je prišla v Varšavo, da bi tamkaj pomagala nesrečnemu prebivalstvu, ter poroča o tem razgovoru sledeče podatke:
Po sodbi teh ameriških podpornikov je pri bombardiranju Varšave našlo smrt najmanj 50.000 ljudi, tri do štirikrat toliko pa jih je bilo ranjenih. Varšava je stvarno v razvalinah. Ena tretjina hiš in stavb je popolnoma porušenih, od preostalih jih je ena petina več ali manj poškodovanih. Nedotaknjenih hiš je malo. Nemške oblasti so v Nemčiji naročile poldrugi milijon kvadrat, metrov stekla, da boda pred zimo mogli popraviti okna in omogočiti prebivalstvu, da bo po preostalih hišah prebivalo. Največ so trpeli tisti deli mesta, ki so bili najbolj gosto naseljeni, to je Staro mesto ter Judovski mestni predeli. Tamkal je še na tisoče človeških trupel j>od razvalinami. Nekatere ulice so podobne cestam in stezam med do dva nadstropja segajočimi kupi kameni« in lesa. Razdejanja izvirajo tako od letalskih bomb, kakor od
topovskih granat. Prebivalstvo nima nobenih sredstev, da bi se preživljalo. Oba mostova čez Vislo pa sta ostala nedotaknjena. Glavna skrb je bila, kako popraviti vodovod, ker eo se pojavljale nalezljive bolezni. Vodovod je sedaj že popravljen. Tudi električni vodi so delno že urejeni in delujejo. Socialni odsek narodnosocialistične stranke deli med prebivalstvo vsak dan 300.000 hlebov kruha in 250.000 toplih kosil. Nemških narodnih pripadnikov je 1500, ki dobivajo še posebne dodatke ter gorko obleko. Judje, ki predstavljajo eno tretjino vsega prebivalstva, ki je ostalo v porušeni poljski prestolici, ne dobivajo nobene pomoči. Z uredbo z dne 19. oktobra je Judom prepovedano pečati se t usnjeno In predilno industrijo in trgovino, ki sta bili doslej skoraj izključno v Judovskih rokah. Povsodi na cestah Je videti skupino delavcev, poljskih ujetnikov in Judov, ki pospravljajo razvaline. Po 7. url zvečer pa je mesto kakor izumrlo, kaiti potem smejo ljudje n« ulico le s posebnim dovoljenjem nemškega vojaškega poveljstva. Sicer vlada v Varšavi mir.
V	nedeljski številki smo kratko poročali, da s« vlada peča z načrtom, ki naj uredi gmotno stanje državnih nameščencev ter naj se pri tem zlasti upoštevajo moški nameščenci, da bi se ženske lahko vrnila v družino. Belgrajsko »Vreme« obširneje o tem poroča ter med drugim pravi: »Kakor smo zvedeli iz dobro poučenih krogov, je vlada začela obravnavati in znova pretresati uradniško vprašanj«, ki naj >e reši tako, Kakor zahtevajo interesi države in njenih uslužbencev. V duhu teh namer in v soglasju s finančnim ministrom, ki je že doseženo, se mora finančni minister dr. Šutej lotiti izdelave predloga za dopolnitev in spremembo sedanjega uradniškega zakona.
Kakor izvemo, bi potrebo državne službe dajala prednost moški delovni moči, tako da bi že to načelo pomenilo precejšnje prihranke, ki bi se izkoristili za izboljšanje gmotnega položaja državnih uslužbencev. Vsekakor bodo povišane plače glavno in bistveno obeležje novih vladnih ukrepov, ki se bodo uzakonili in izvedli z uredbo, in sicer v mejah največjih možnosti ter sredstev državne blagajne. Pri tem se bo zlasti spoštovalo načelo da mora biti uradnik z ozirom na svoje osebne sposobnosti in kvaliiikacijo tako plačan, da bo od svoje plače mogel dostojno zadostiti 6vojim življenjskim potrebam, ne da bi mu bilo treba od kod drugje pričakovati kakih drugih dohodkov. Od tako oskrbljenega in gmotno neodvisnega uradnika bo mogla država s polno pravico zahtevati uspešno delovanje, poštenost in vestnost v delu.«
Zveza hrvatskih mest
Komisar mesta Zagreb je Tazposlal vsem mestom na Hrvatskem, ki jih je poleg Zagreba 24, okrožnice, v katerih naglasa potrebo ustanovitve Zveze hrvatskih mest. Če se bodo hrvatska mesta izrekla za ustanovitev Zveze hrvatskih mest v smislu.okrožnice, o čemer pa ni dvoma, bo zagrebški komisar sklical sestanek zastopnikov vseh hrvatskih mest« kjer se bo ustanovila Zveza hrvatskih mest.
Protič In Pribičevič za avtonomijo Bosne in Hercegovine
V	»Jugoslavenskem listu« odgovarja inž. Mihajlo Blagojevič »Jugoslavenski štampi«, ki je pisala, da se za avtonomijo ni izrekel noben srbski politik, ki ja imel kaj zaslombe v srbskem narodu. Inž. Blagojevič, ki ee je na njegov zagrebški govor nanašala ta opazka tega lista, zdaj takole odgovarja: »Ni resnično, kar ste pisali v zapisku: Da se za avtonomijo Bosne in Hercegovine ni izrekel zadnja leta noben srbski politik in nobena politična organizacija, ki ima le količkaj korena v srbskem narodu Bosne in Hercegovine. Zadnja leta politiki in politične stranke niso imele korena v narodu. Če pa so ga imeli, niso mogli do besede. Svetozar Pribičevič in Stojan Protič sta imela zaupanje srbskega naroda in sta bila za avtonomijo Bosne in in Hercegovine.«
Belgrajske novice
Belgrad, 30. oktobra. AA. V trgovinskem ministrstvu je bilo te dni več konferenc o pravilniku za izvajanje uredbe o nadzorstvu nad sredstvi za varetvo pred strupenimi plini in ognjem. Konference 60 se udeležili zastopniki vojnega in notranjega ministrstva, ter ministrstva za telesno vzgojo. Pravilnik je že sestavljen, objavljen bo te dni.
Belgrad, 30. oktobra. AA. Predsednik upravnega odjjpfa narodne ekupš^in^ dr. Ljutica Dimi* trijevič, "je sklical odborovo sejo na dan 31. oktobra ob 5 popoldne.
Belgrad, 30. oktobra. Včeraj je bilo zborovanje ženskega pokreta t Jagodini, na katerem so lanski pokreti »Srbska majka« in »Usmiljenje« za* htevali volivno pravico za žene.
Belgrad, 30. oktobra, m. Trgovinski minister je predpisa! vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic. Pravilnik je objavljen v današnjih »Službenih novina« in z današnjim dnem je dobil obvezno moč.
Belgrad, 30. okt. m. Gradbeni minister je odobril licitacijo za zgraditev novega poštnega poslopja v Kranju ter licitacijo za naročila in montažo elektrostrojnega dela naprav (rpalne postaje v Globotcu do rezervarja na Stražnem vrhu vodovoda v Suhi Krajini.
Belgrad, 30. okt. m. V zvezi z umorom Josipa Cepiča, ki je še vedno nepojasnjen, je belgrajska policija danes aretirala nekega' cigana, ki je zadnji čas z drugimi cigani popival po Belgradu.
Belgrad, 30. okt. m. Z večernim vlakom je dopotoval v Belgrad glavni tajnik HSS dr. Jurij Krnjevič.
Angleška »Bela knjiga« o nemških koncentracijskih taboriščih
London, 30. oktobra. AA. Reuter: Britanska vlada je sklenila objaviti nekatera zaupna poročila, s katerimi razpolaga o razmerah v nemških koncentracijskih taboriščih, kjer so zaprti nasprotniki sedanjega sistema v Nemčiji. Mislijo, da bo Bela knjiga s temi poročili izšla že drevi. Ore za verodostojne izpovedbe oseb, ki so bile same internirane v teh taboriščih.
Položaj Indije
New Delhi, 30. okt. t. Skupina indijskih voditeljev, ki jim načeluje Gandhi, je odpotovala v New Delhi, da stopi v stik s podkraljem glede bodoče ureditve Indije kot samostojen dominion. Ti pogovori so v zvezi z izjavo angleškega ministra Samuela Hoarea, da je Anglija pripravljena dati Indiji položaj dominionske samostojnosti takoj po vojni.
Italija — Nemčija
Rim, 30. okt. Ij. Nemški poslanik v. Mackensen je danes odpotoval v Berlin. Zadnje dni je imel več razgovorov s člani italijanske vlade Poučeni krogi domnevajo, da je po teh razgovorih odšel v Berlin, da vodstvu Nemčije poroča o stališču Italije v evropski vojni
Trgovska pogajanja med Anglijo in Sovjetijo
London, 30. okt. AA. Štefani. »Daily Tele-graph« piše, da sta se lord Halifax in trgovinski minister pomenila zastran nekaterih političnih vprašanj, preden bo trgovinski minister začel trgovinska pogajanja s sovjetskim londonskim poslanikom, da se obnovi trgovina med Rusijo in Veliko Britanijo.
Pevci in pevke!
Zadnja vaja za žalostinke bo v sredo do« poldne ob desetih v Hubadovi dvorani-
Letalske borbe vedno hujše
Nad Anglijo je priletelo več nemških letal - škode niso naredila - Tudi na zahodni fronti večji razmah letalstva - Nemške podmornice potopile 4 ladje
Na zahodni fronti
Pariz, 30. oktobra. AA. Havas: Na zahodni fronti je po tednu dni dežja in snega nastalo lepo a hladno vreme. Toda zemlja je še zmerom preveč močvirna, da bi se moglo govoriti o kakšni večji vojaški akciji. Treba bo vsaj nekaj dni hladnega vremena, da se zemlja kolikor toliko utrdi, preden bo možna kakšna akcija. Včerajšnji dan je prinesel samo nekaj manjših ogledov v odseku Bliesa, drugače pa ni nikjer nobeoe spremembe.
Berlin, 30. okt. AA DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodni fronti ni nobene spremembe položaja.
Hitler na zahodu
Nemci imajo zbranih 80 divizij
Pariz, 30. okt b. Iz Berlina poročajo, da je * Teku včerajšnjega dne nemški državni kancler Hitler odpotoval na zahodno bojišče k generalnemu štabu nemške vojske, ki se nahaja v Godes-bergu, mestu, kjer'se je Hitler pred letom dni sestal z angleškim prvim ministrom Chamber-lainom. Po prihodu v Godesberg je kancler Hitler prevzel vrhovno poveljstvo vse nemške vojske, ki je zbrana na zahodnem bojišču in v ozadju proti švicarski, belgijski in- nizozemski meji.
Iz zanesljivega vira poročajo, da je na zahodnem bojišču zbranih 80 nemških divizij. Prihod kanclerja Hitlerja v glavni štab nemške vojske pomenja uvod v veliko nemško ofenzivo, o kateri se že dalj časa govori. Znano pa je, da je treba čakati še nekaj dni, da se vreme malo popravi in da se osuši blato, ki sta ga povzročila dež in sneg.
Vojna v zraku
Nemška letala nad Anglijo
London, 30. okt. t. Nemško izvidniško letalo Je davi letelo visoko nad Firth of Forthom, kjer imajo Angleži v Rosythu svojo utrjeno vojno luko. Nemško letalo je letelo s strahotno brzino ter se je hotelo zariti globlje v notranjost dežele, toda angleški lovci so se spustili za njim in ga pregnali nazaj proti morju, kjer jim je izginil izpred oči. Tudi to zračno borbo so opazovali številni prebivalci Edinbourgha z ulic ali pa celo iz oken svojih hiš.
London, 30. okt. t. Letalsko ministrstvo poroča, da je neko nemško letalo priletelo nad juž-novzhodno Anglijo ter preletelo pokrajini Kent in Essex. Angleška letala so se dvignila in nasprotnika pognala nazaj proti morju. Izginil je v severovzhodni smeri predno so ga angleški lovci dobili v strelno razdaljo.
Nemško letalo na zahodni obali Anglije
London, 30. oktobra. AA. Reuter. Nemško letalo, ki je letelo nad nekim severnozahodnim mestom Anglije, je bilo prvo nemško letalo, ki je preletelo Anglijo po svetovni vojni. Ko so britanska letala napadla nemško letalo, je krenilo
Prosimo za mir
Znani francoski pisatelj Guermantes, e katerem je zapisala pariška >La Croix«, da mu pero mnogo bolj gladko teče, kadar piše o poganskih bogovih, kot pa, kadar mu je treba omeniti kaj krščanskega, je r pariškem listu »Figaro« zapisal med drugim sledeče besede:
»Pred nekaj dnevi so Švicarji v Maria-fitcinu molili pred ogromnim kipom Matere božje, ki ga je nosilo v procesiji 10 švicarskih vojakov. Švicarji so se vedno zatekali k tej Materi božji, kadar je grozila vojna njihovi domovini. Tokrat pa je bil obred nenavadno ganljiv. Predsednik švicarske republike Etter je prišel s svojimi 10 otroci. Od vseh krajev je prišlo na tisoče in tisoče ljudi, da bi Mater božjo prosili za mir. Predsednik Etter se je pred svojim odhodom še razgovarjal s francoskimi cariniki, kajti meja je blizu. Francozi ga niso spoznali. On jim ni povedal, kdo je. Kako je tukaj prišla do izraza švicarska duša, preprosta, svobodo ljubeča! Značaj Švicarjev, ki se radi sestajajo ob velikih verskih priIožnostih.<
»Moliti za mir! Kdo pa ni molil za mir, naj bo njegova vera takšna ali takšna! Kdo ni prosil za mir, dokler smo ga še imeli, in kdo ne prosi zanj sedaj, ko smo ga izgubili. Molitev je najbolj skrito zaklonišče upanja. Molitev je edino osebnostno dejanje, ki ga lahko opravimo, ne da bi s tem jemali moči sa delo. Kako nesrečni so ljudje, ki se neprestano zaganjajo tja, česar se boje. Nesrečni ljudje, ki jih nedoslednost, slaba vest in strasti potiskajo v smer, ki se je najbolj bojijo. Še na robu prepada omahujejo in trepetajoč gledajo v brezno tisti, ki so vse storili, da bi narode vanj pognali. Še nikoli vojna ni bila tako blazna in tako uničujoča. In vendar jo imamo. In vendar tudi nikoli nismo bolj jasno spoznali, da je bila nujna po vzrokih, ki so jo spočeli. Kako naj bi ne bilo potem naravno, da je vprav to nesoglasje, ki ga občutimo, ko vemo, da je ta vojna blazno početje, a vendar spoznamo, da je bila nujna, dalo človeškim dušam pogon, da se zatekajo proti nebu, da jim da odgovor na dvome, ki jih tarejo. Da, moliti, prositi za mir, to je plemenito, najbolj plemeniti izraz naše človeške nebogljenosti in odvisnosti od božje vsetnoči,« (»La Croix«2 25. okt. 1939.)
proti Bervisirsu. Prebivalci tega kraja so kljub temu, da so vedeli, da se bliža sovražnik, stali na ulicah in opazovali strojniški boj med letali, ki so letela skoraj tik nad hišami. Zaradi slabega razgleda so morala letala leteti zelo nizko, toda plamen iz strojniških cevi se je videl kljub gosti megli. Po poročilu nekega lista, se je nekaj minut slišalo topovsko streljanje z morja.
Na Škotskem je nemško letalo s strojnico streljalo na tla
London, 30. oktobra. AA. Reuter. O današnjem alarmu zaradi letalskega napada v nekaterih angleških krajih razglašajo še tele podrobnosti:
Nad nekim mestom na severnovzhodnl angleški obali so se pojavili dve sovražni letali. Spustili 6ta se zelo nizko in eno od njiju je za-čelo streljati iz strojnic. Iz več krajev na južnovzhodni obali prihajajo poročila, da so tamkaj slišali več minut hudo topniško streljanje iz Rokavskega preliva. V notranjščini države je bil alarm samo v enem samem mestu, a še tam je nevarnost minila že po nekaj minutah.
Alarm v Londonu
London, 30. oktobra. AA. Reuter. Danes je bil v nekaterih delih Londona zaradi nesporazuma alarm zaradi letalskega napada. Neutemeljeni alarm je prešel celo na informacijsko ministrstvo. Sluge, ki imajo o priliki alarma to nalogo, so planili na hodnike ministrstva in po predpisih alarmirali osebje s piščalko. Predstojniki oddelkov so takoj pozvali svoje uradništvo, naj odhiti v zavetišče. Maloštevilni časnikarji, ki so bili takrat v prostorih ministrstva, pa niso hoteli iti v zavetišče, temveč so vztrajali na svojem mestu. Malo pozneje so odšli v zavetišče tudi višji uradniki ministrstva, a so se čez nekaj minut nato spet vrnili. Ni še znano, kako je nastal nesporazum in zakaj je bil alarm. Alarm je izšel v tem delu Londona ravno v času, ko so tisoči in tisoči javnih in zasebnih uradnikov in uslužbencev prihajali na delo. Vsi so se v kar največji disciplini zatekli v bližnja zavetišča. Po nekai minutah je bilo napačnega alarma konec.
Živahna zračna delavnost na zahodni fronti
Pariz, 30. okt. t. Vojni poročevavcl pariških listov poročajo s fronte, da je bila danes delavnost obojnih letalstev zelo živahna. Posebno pri lu-ksemburški meji in pri Saarbrflckenu so letalci razvili izredno živahnost. Bombniki se niso dvignili. Pač pa je bilo več bojev med izvidniškimi letali in lovci. Spet se je izkazalo, da razvijajo francoski in angleški lovci večjo hitrost od najhitrejših nemških letal. O kakšnih zračnih nesrečah ne na eni in ne na drugi strani pa poročila nič ne povedo.
Vojna na morju
Angleško uradno poročilo o dosedanji skrbi podmorske vojne
London, 30. oktobra, t. Uradno poročajo, da je angleška trgovinska mornarica pretekli teden izgubila ladij v 6kupni nosilnosti 21.000 ton, ki so bile potopljene od nemških podmornic. V zameno pa je Anglija zasegla nemških trgovinskih ladij v skupni nosilnosti 19.000 ton, tako da je za 2000 ton na izgubi, medtem ko je bila prejšnji teden za 6000 ton na dobrem. Angleži imajo pa dobiček v toliko, ker so nemške ladje zasegli s tovorom vred. Ni vračunan tovor nevtralnih ladij, namenjen v Nemčijo, ki ga je zaplenila Anglija. V vsem oktobru je Anglija izgubila ladilj za okrog 65.000 ton, medtem ko je izguba v mesecu septembru znašala 156.000 ton.
V angleških pomorskih krogih z zasmehom odklanjajo nemško radijsko poročilo, da je Nemčija do 6edaj izgubila samo tri podmornice, saj je istega dne nemška admiraliteta sama pripoznala izgubo 9 podmornic. V angleških pomorskih krogih dobro vedo, da je nemška admiraliteta točno poučena o stvarnem položaju, tudi o tem, da angleške vojne ladje, ki jih je netnška propaganda
razglasila kot potopljene, niso potopljene, ter «e čudijo, zakaj nemške oblasti pripuščajo, da nemška propaganda trosi neresnična poročila, ki koncem koncev Nemčiji ne morejo koristiti.
Angleži zanikajo nemške trditve
London, 30. oktobra. AA. Reuter: Na odločilnem britanskem mestu odločno zavračajo nemške uradne podatke, da bi bila nemška vojna mornarica od začetka vojne do danes uničila ali zaplenila vsega skupaj 475.000 ton britanskega trgovinskega brodovja. V teh krogih poudarjajo, da ta številka ne bi bila točna niti tedaj, če bi Nemci šteli v tonažo uničenega britanskega trgovinskega brodovja tudi tonažo doslej potopljenih britanskih vojnih ladij.	'
Bombniki napadli angleške rušilce
London, 30. okt. t. Angleška admiraliteta poroča, da sta dva bombnika napadla skupino angleških rušilcev v bližini Doggerbank. Bombnika nista napravila niti najmanjše škode. Rušilci so na napad odgovorili s topniškim ognjem. Ni znano, če so sovražniku napravili kakšno škodo.
Tri angleške in ena norveška ladja potopljene od nemških podmornic
London, 30. oktobra, t. Angleška admiraliteta 6poroča, da so nemške podmornice spet potopile tri angleške trgovske ladje, in sicer ladjo »Mala-bar« (8000 ton), ki je bila potopljena brez opozorila na Atlantskem morju, tovorno ladjo »St. Ni-dan« (565 ton) in tovorno ladjo »Lynx« (4000 ton) na zahodni obali Škotske. Od prve ladje je bilo rešenih 70 pomorščakov, samo 4 mornarji in strojnik so bili pri eksploziji torpeda ubiti. Od druge ladje so ribiči, ki so se nahajali v bližini rešili vso 15 mož močno posadko. Od tretje ladje »Lynx« je rešena posadka 10 mož.
Potopljena je bila tudi neka norveška tovorna ladja v Severnem morju.
London, 30. okt. AA. Reuter. Norveška ladja, ki se je včeraj potopila v Severnem morju, se je, kakor piše list »Evening News«, imenovala »Wawand-g m al m« (3818 ton). Ni mano, ali je ladjo potopila podmornica. Njen kapitan je izjavil: Nastala je eksplozija io može, ki so bili v strojnem oddelku, je obrizgala para, ki je udarila iz kotla. Več mož posadke je ekočilo v morje, drugi so se pa rešili v rešilne čolne in nato rešili ie tiste člane posadke, ki so pla, vali po morju. Nato nas je vse rešila neka motoma ladja.
Danski kapetan videl »Ark Royal«
Nemška poročila torej neresnična
Kodanj, 30. oktobra. AA. Reuters Tukajšnji »Socialdemokraten« prinaša intervju • poveljnikom neke danske ladje. Kapitan mu je povedal, da je srečal britansko matično ladjo za letala »Ark Royal« in da je celo izmenial pozdrave z njo. Kakor je znano, na drugi strani so trdovratno trdili, da »o to veliko britansko ladjo pri nedavnem napadu na neko britansko pomorsko oporišče hudo poškodovali. Znano je tudi, da je pred kratkim izšel intervju nekega britanskega mornarja-očivid-ca, ki je te dni odšel na dopust in izjavil, da je pri letalskem napadu na »Ark Royal« najbližja letalska bomba priletela v vodo več ko sto jar-dov od ladje.
Kdo je napadel »Athenio« Angleška pojasnila ameriški vladi
Washington, 30. okt. t. Angleški veleposlanik je danes izročili ameriški vladi spomenico angleške vlade o potopitvi parnika »Athenia« v začetku vojne. Angleška spomenica ugotavlja:
1.	Athenia ni vozila s seboj ne orožja in no municije in ne eksplozivov.
2.	Ladja ni bila potopljena po kakšni angleški mini, niti po kakšni angleški podmornici, niti po topovskem ognju, izhajajočem od angleških vojnih ladij, niti zaradi notranje eksplozije. Kar vse dokazujejo izjave preživelih očividcev, ampak po nemški podmornici.
8. Ladja ni bila oborožena in tudi ne bi mogla nositi orožja v svoji dosedanji tehnični izgradnji.
4.	Potopljena ladja tudi ni bila namenjena, da preganja sovražne podmornice, ali da se udej-stvuje kakorkoli že ofenzivno.
5.	Prvi častnik na ladji — ki je preživel katastrofo — je prisegel, da se nikdar ni razgovarjal z Gustavom Andersonom o vprašanju, če so se nahajali na ladji topovi ali ne. (Andersona je nemški propagandni minister navedel kot glavno pričo svoje obtožbe, da je Anglija to ladjo sama potopila, da bi mogla krivdo vreči na Nemčijo.)
Kako je zatonilo nemško-japonsko prijateljstvo
Povest o delovanju japonskega poslanika generala Ošlme
Švicarski list »Neue Zurcher Zeitung« je objavil naslednji dopis iz Berlina ob priliki odpoklica japonskega veleposlanika generala Ošime:
Nemški kancler je poslavljajočega se japonskega veleposlanika obdržal pri sebi eno celo uro. Osebno spoštovanje do tega zagrizenega borca v boju proti Kominterni torej ni izginilo, čeprav je nemško-sovjetski prijateljski pakt njegovemu delovanju napravil konec.
General OSima, sin bivšega japonskega vojnega ministra, je bil v tesnih odnošajih z vojaško strujo na Japonskem. V Berlinu je bil v diploma-tičnem zboru izredna posebnost, 2e vsa štiri leta, ko je bil 6amo vojaški odposlanec Japonske, je dejansko veljal za poslanika, kajti v njegovi vili je bilo vedno toliko vrenja in trenja, da je bilo pravo poslaništvo potisnjeno čisto v ozadje. Ista slika, kot v Tokiu, kjer je blesteči vojaški odposlanec Nemčije general Otts 6 svojim delovanjem spravil v senco nemškega poslanika Diercksena. Viharni 4. februar 1938, ki je pomedel nekaj konservativnih generalov v Nemčiji ter Ribbentropa spravil na čelo zunanjega ministrstva, je tudi odrinil Diercksena in postavil na čelo nemškega poslaništva v Tokiu generala Ottsa. Nekaj mesecev za tem je postal tudi general Ošima veleposlanik Japonske in se je moral pravi poslanik umakniti brez vsakega hrupa. Sedaj 6o se začeli medeni tedni japonsko-nemškega prijateljstva.
Nemško veleletalo »Condor« je napravilo obisk v Tokiu po 46 urnem poletu čez Azijo. Goste je proslavljala japonska' armada, kjer 60 z velikim zadoščenjem prebrali Goringovo osebno sporočilo o »trdni skupni volji za vzajemni boj proti boljše-viškemu sovražniku«, Nemčija je obrnila hrbet
Angleški glasovi o nemškem udaru na Anglijo
London, 30. okt. AA. Reuter. Britanski listi točno ponatiskujejo glasove iz Berlina, ki jih dobe preko nevtralnih držav, glasove o tem, daboVelikaBri-tanija v kratkem času žrtev silnega napada na kopnem in na morju.
Toda javnost se ne vznemirja zaradi teh vesti, ker je njih cilj popolnoma jasen. V teh glasovih vidi javnost samo drugo dobo živčne vojne. Skoraj popolno zatišje na zahodni fronti in na morju in v zvezi s tem nedolžne posledice alarmov na britanskem primorju, slej ko prej opravičujejo stališče »wait and see« (čakaj, da boš videl). Pri tem pa ni več omeniti najvažnejše misli v zvezi z nemškimi načrti, če ne za drugo, vsaj za informacijo. Te možnosti bi bile:
1.	Velika letalska ofenziva proti britanskim pristaniščem in industrijskim središčem. S tem smo računali že od začetka vojne in je ukrenjeno vse potrebno, da se to prepreči. Britanski krogi so že poudarili svoje prepričanje, da bi vsak tak napad stal sovražnika velikanske izgube letal, neupoštevaje posledic, ki bi nastale zaradi protinapada britanskih vojaških letal na nemške vojaške cilje.
2.	Obnova vojne proti vojnim in trgovinskim ladjam v večjem obsegu. V zvezi s tem poudarjajo, da se je podmorniška vojna proti britanskim ladjam izjalovila. Znan je primer sovražnega letalskega napada na spremljevalne ladje, napada, ki je pomenil velik neuspeh za napadalca. Sicer pa se še pričakuje poročilo o boju med britanskimi letali in nemškimi »žepnimi« križarkami, ki križarijo po Atlantiku.
3.	Združena ofenziva na zahodni fronti t velikimi kopenskimi silami V zvezi s tem nihče ne izgublja izpred oči možnosti popuščanja Maginotove črte ob strani c napadom čez Svi;o, Belgijo aH Holandsko spričo znane vrednosti nemških poroštev. Toda na
dolgo zatišje pri operacijah na zahodni fronti omogočilo zaveznikom prepeljati velikanske rezerve in omogočiti načrte za vse morebitnosti.
Računajo, da je že samo glede letal Velika Britanja sama kos Nemčiji, ki je zadnjih šest let miru kupičila sredstva in material, toda britanski material je v bojih pokazal svojo premoč.
Končni cilj Velike Britanije ni nič drugega, kakor da dokaže svojo premoč nad Nemčijo, Tako po številu letal kakor po njihovi kakovosti, je po novem načrtu izučitev letalcev v britanskem imperiju uresničenje tega cilja zelo blizu.
Ugibanja o nemških načrtih
London, 30. okt. lj. V krogih strokovnih opazovalcev dosedanjega razpleta na bojiščih se je razširilo prepričanje, da bo Nemčija poskusila prebiti obroč blokade predvsem z močnimi sunki na morju in v zraku. To mnenje je prodrlo tudi že v liste. Po domnevanjih »Daily Telegrapha«, ki pa so že prava pričakovanja, bo Nemčija zastavila vse svoje sile, da močno napade z letali in vojnim brodovjem, dočim bi vojska na suhem imela pomen le kot neposredna obrambna sila za obrambo nemških meja. Ta napad bi Nemčija skušala izpeljati, še preden bi zavezniki zaradi izpremenjenega nevtralnostnega zakona Amerike mogli dobiti iz Amerike večje količine vojnih letal. Obenem poročajo iz Nemčije, da v nemškem vojaškem vodstvu glede tega načrta ni popolnega soglasja, češ da je bila suhozemna vojska vedno najmočnejša opora Nemčija in si je težko misliti, da bi v sedanji vojni bilo mogoče doseči trajne uspehe brez njenega najožjega sodelovanja. Slednje bi bilo mnenje nekaterih generalov, medtem ko sta maršai Goring in admiral
"t" —w »»"..- ------...... --------...	^.. , uua na- ^.uciatu,, iuvu.viu .... ... ...h.a... uv, iiijj ui aun
mesto odgovora na to možnost poudarjajo tu, da j« I Raeder za prvi načrt napada v zraku in na morju.
Čankajškovl Kitajski in novi kitajski poslanik je moral čakati mesece in mesece, da je bil sprejet in je mogel predložiti svoja poverilna pisma. V januarju 1939 je novi japonski ministrski predsednik Hiranuma oznanil tesnejše sodelovanje z Nemčijo in nadaljne korake za okrepitev delovanja proti Kominterni. Nekaj dni za tem je Hitler proslavljal Japonce kot »boritelje v službi človeške omike«, medtem ko je označil sovjetski boljševizem kot »satansko prikazen«. Japonci so hitro prevajali Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf« in dragoceni starodavni Samurajevi meči so bili razdeljeni med najvišje nemške odličnike kot prijateljska darila. Na Japonsko je prišlo številno odposlanstvo Hitlerjeve mladine. General Ošima, gonilni duh vsega tega razboritega življenja, je potoval po Nemčiji iz kraja v kraj, ustanavljal nem-ško-japon6ka prijateljska združenja.
Spomladi v razmahu nemško-japonskega prijateljstva ni bilo več v redu. General Ošima je pri svoji lastni vladi zadel na odpor. Japonska vlada se je zelo oklevajoče spuščala v drzne, ves svet obsegajoče načrte, ki ji jih je njen poslanik v Berlinu neprestano pošiljal v najbolj raznovrstnih oblikah in odtenkih. Pri japonski vladi 6e je zbudil sum, da Nemčija Japonski prisoja najbolj nevarno vlogo v borbi proti Angliji, medtem ko bi se sama borbi proti Sovjetski Rusiji izognila.
V začetku avgusta je general Ošima napravil svoj zadnji, najbolj čudni, a tudi najbolj nesrečni poskus, ko je e svojim razboritim tovarišem in somišljenikom Širatorijem, japonskim poslanikom v Rimu, na jezeru Como sklical nekakšno konferenco, ki so jo takoj tolmačili, kot upor proti uradni japonski politiki. Igra pa je bila takrat že izgubljena, ker sta se Hitler in Ribbentrop že obrnila na Moskvo, kjer sta pričakovala, da bodo raje ustregli nemški potrebi po hitrih in udarnih sklepih. Potovanje Ribbentropa v Moskvo je zapečatilo usodo generala Ošima, ki je v svojem delovanju šel mnogo predaleč čez mejo, ki se je držijo diplomati Daljnega vzhoda. General Ošima je bil odpoklican. Nikjer ni povedano, da bo kje drugod uporabljen. Tudi drugi zarotnik z jezera Como Širatori je moral oditi iz Rima.
Od dne 23. avgusta dalje je beseda »pakt proti Kominterni« izginila iz nemškega besednjaka. V Berlinu se še vedno trudijo, da bi gojili lepe odnošaje z Japonsko, da bi na obeh straneh 06tal vsaj vnanji lepi videz. Toda s tem, da so Japonci poslali v Berlin diplomata, ki ga odlikujejo stare japonske čednosti, so pokazali tudi, da se je podnebje spremenilo in da se Japonska v evropsko kuhinjo ne bo več mešala.
Nova vlada v Estoniji
Tallin, 30, oktobra. A A. Predsednik estons*. republike je imenoval notranjega ministra Jurima za podpredsednika vlade. Istočasno je bil ustanovljen ministrski kolegij, v katerem so predsednik vlade Uluots, notranji minister in podpredsednik vlade Jurima in zunanji minister Pvp. Ta koleuij bo izvajal sklepe glede važnih načelnih vprašanj, ki se morajo predložiti predsedniku republike.
Demonstracije v Pragi
po nemških uradnih poročilih
Praga. 30. oktobra. AA. DNB. Na Češkem In Moravskem, kjer so prejšnja leta slavili današnji dan kot kot državni praznik, je ta dan potekel v miru. Prebivalstvo je delalo kakor navadne dni.
i "I0. V aRi ie neka 8kuP''na mladih ljudi poskušala demonstrirati. Policija je neko večjo skupino teh mladih ljudi na Vaciavskem trgu raz-gnala. Drugih incidentov pa ni bilo.
Praznik varčevanja
Veako leto praznujemo dn« 31. oktobra praznik varčevanja, katerega je vpeljal leta 1924 mednarodni kongres hranilnic. Ob 'tej priliki opozarjajo šole, uradi, denarni zavodi in druge korpo-racije ljudstvo, da naj se zaveda pomena varčevanja ne samo zase, ampak za vse narodno gospodarstvo.
Edino z varčevanjem je človeku zagotovljena bodočnost, kajti ne vemo, kaj nas čaka, kakšen primer, kakšna nezgoda na« bo doletela, te oni, ki misli tudi Ba bodočnost, bo lahko premagal vse težave, ki mu lahko nastanejo na življenjski poti ne eamo zanj, ampak tudi za njegovo družino. Tudi se moramo zavedati, da ne zmoremo marsikdaj naenkrat denarja za večje potrebe in da je najpametnejša pot prihraniti si v ta namen denar, ker bomo le na . ta način najcenejše izvršili namenjeno nabavo. Kdor količkaj zmore, naj v boljših časih misli na vse nepredvidene primere, da bo imel ledaj na razpolago potrebne zneske, v boljših letih ta; .zbira dinar za dinarjem, da si tako ustvari prihranke, ki bodo omogočili ali vsaj olajšali vsej rodbini prestati težke čase.
Ni pa treba doma držati denarja, ker Imajo mnogi e tem slabe skušnje, ko so izgubili vse. Denar vrši svojo pravo nalogo le v prometu. Le tako pride na pravo mesto, da lahko plodonosno dela. Skrivanje denarja ima tudi za države velike in 6labe posledice. Vsak skriti dinar Je brez koristi za lastnika in odjeda kruh drugim, vsak prihranjen in naložen dinar koristi vlagatelju, gospodarstvu, narodu in državi!
Izvoz premoga v Italijo
Italija potrebuje vsako leto velike količine premoga, katere je doslej dobivala največ iz Anglije, Nemčije, Poljske in iz Ceškomoravskega protekto-rata. Sedaj so dovozi premoga iz Anglije zelo otežkočeni, ker mora Anglija v prvi vrsti preskrbovati s premogom deficitno Francijo. Iz Poljske je dovoz prenehal, dovoz iz Nemčije in pro-tektorata pa trpi zaradi pomanjkanja vagonov.
Zaradi tega je postal za Italijo zopet intere-santen naš trg. Doslej je Italija vsako leto jemala nekaj premoga iz Dalmacije, sem in tja tudi nekaj iz Slovenije. Pred leti je Trboveljska premogo-kopna družba že dobavljala manjše količine svojega premoga v Italijo, zadnja leta pa je bil tja izvoz minimalen. Ta mesec pa je dobila družba naročila za večje količine premoga iz Italije in pričakovati ie, da bo izvoz premoga v Italijo znatno presegal količine, ki so bile dobavljene v najboljših letih. Ta naročila so imela za posledico tudi znatno povečanje produkcije v naših revirjih.
Kreditiranje trgovine po tekstilni industriji
Na seji tekstilne industrije in trgovine v Zagrebu je prišlo do naslednjih sklepov:
1.	Vprašanje terjatev iz poslov pred 1. septembrom se mora reševati po pogodbenih pogojih. Ona plačila, katerih ne bi bilo mogoče izvršiti po tem načelu, se bodo reševala po možnosti na podlagi sporazuma med upnikom in dolžnikom.
—	i veza tekstilne industrije bo priporočala svojim članom kakor tudi vsem drugim tekstilnim industrijam v državi, da postopajo v tem smislu Enako bo priporočala trgovcem, ki ne morejo v dogovorjenem roku zadostiti svojim obveznostim po lakturah izdanih do 1. septembra, trije plačilni roki po 30, 60 in 90 dni, po poteku teh rokov pa plačila na osnovi akceptov. Za plačila, katerih dogovorjeni roki so potekli pred 1. oktobrom 1399, se dovolijo trije plačilni roki: 1. november, 1. december in 1. januar na osnovi akceptov.
2.	Sklenjeni zaključki do 1. septembra se morajo izvršiti po dogovorjenih pogojih. Ce je kupec zahteval izvršitev dogovora, dobavitelj pa dogovora ne izvrši, sezona pa je že minula in trgovec več ne reflektira na to blago, ga podjetje ne more siliti, da blago prevzame. Zveza tekstilne industrije bo priporočila vsem svojim članom, kakor tudi drugim tekstilnim podjetjem v državi, da v tem smislu postopajo.
3.	Za nove kupčije se priznava potreba, da se razvijajo na podlagi kredita, čigar pogoji za-vise od kreditne sposobnosti kupca in kreditnih možnosti podjetja. Pri tem se bodo z ozirom na razmere določili plačilni roki 30 dni proti skontu, oz. 90 dni proti menici.
4.	Glede tožb, ki so jih vložila posamezna podjetja, bo Zveza tekstilne industrije priporočila vsem svojim članom in drugim tekstilnim podjetjem, da se tožbe odložbe, da bi se mogel toženi poslužiti plačilnih rokov po točki 1. tega sporazuma. V primeru, da toženec ne plača ob prvem roku, se tožba nadaljuje.
5- Zveza tekstilne industrije v Belgrada se naproša, da v roku 60 dni izda v sporazumu z gospodarskimi zbornicami nov obrazec za naročilnice in zaključnice za tekstilno stroko ter da jo priporoči tekstilnim industrijcem v 6prejem.
Uvoz riža iz Italije. Se pred začetkom uradnih pogajanj naše z italijansko delegacijo je prišlo do zaključka med našimi luščilnicami riža in italijansko Ente Risi v Milanu do sklepa, po katerem bodo naše luščilnice prevzele v naslednjem letu od vseh kontingentov, ki jih bo dala Italija na razpolago za izvoz, 80% neoluščenega riža in 20% oluščenega riža. Za oktober in november je dano na razpolago za izvoz iz Italije 420 vagonov neoluščenega in 84 vagonov oluščenega riža. Tako bodo začele luščilnice v kratkem zopet delati.
Mednarodna cesta Belgrad—madžarska meja. Pretekli teden so bila končana zadnja dela na VI. delnici te mednarodne ceste kakor tudi most čez kanal Kralja Petra I. v Srbobranu. S tem je dovršena zveza Belgrada z madžarsko mejo, ki meri 203 km in je sestavni del mednarodne ceste London — Calais — Bruselj — Koln — Frankfurt
—	Dunaj — Budimpešta — Belgrad — Sofija — Carigrad, katerega skupna dolžina znaša 3.220 km. Prvotna širina ceste je bila 6 m cestišča in na vsaki strani 1 m bankina. Oni sektorji ceste, ki so bili zgrajeni po 1. 1936, pa so dobili širino bankina 1.50 m. Prejšnja širina je bila tudi razširjena za 0.50 do 0.75 m širine na vsako stran.
Jesenski plemenski sejem bo v Novem mestu v soboto, dne 4. novembra ob 7 na Grmu.
GcApodaKStVjO
Pomirjenje med vlagatelji
Z začetkom vojne j'e nastala tudi med našimi vlagatelji vznetnirjenost in je kazalo, da bodo dvigi prav znatni. Samo v Zagrebu je bilo dva dni pred zaporo dvignjenih okoli 80 milij. din. Toda z uredbo o izplačilu vlog je bilo dviganje vlog znatno omejeno, še boli pa so k pomirjenju doprinesle izjave merodajnih faktorjev, da bo naša država še nadalje ostala nevtralna. Dviganje vlog je posebno v oktobru popolnoma popustilo in vlagatelji so v številnih primerih začeli nositi nazaj vloge, dvignjene v prvih dneh vznemirjenosti, v mnogih pri-
merih tudi niso bile dvignjene že odpovedane vloge, tako da so šc nadalje ostale v denarnih zavodih.
Po podatkih, katere ie zbrala Narodna banka do 26. oktobra 1939, je bilo skupno vlog izplačanih 522.4 milij. din, kar je komaj 5% vseh vlog zasebnih zavodov, Poštne hranilnice in Državne hipo-tekarne banke. Od dospelih že odpovedanih vlog ni bilo dvignjenih okoli 100 milij. din, kar je dokaz, da se razmere stabilizirajo tudi na našem denarnem trgu in pri naših denarnih zavodih.
Po belgrajskem velesejmu
Pretekli ponedeljek je bil zaključen tretji
jesenski belgrajski velesejem, ki je bil prvotno zaradi vojnega stanja v enem delu Evrope od-goden, nato se je pa vendarle vršil na zahtevo samih gospodarskih krogov. Velesejmska uprava je namreč razpisala anketo med prijavljenimi razstavljalci ter jih je kar naravnost vprašala, ali naj se jesenski velesejem vrši ali pa ne. Rezultat ankete je bil ta, da se ie 68% raz-stavljalcev odločilo za velesejem. Namesto od-stopivših so se takoj nato prijavili novi ter je bilo na velesejmu zastopanih 512 razstav-Ijalcev. Od tega števila je bilo domačinov 223, inozemcev pa 289. Zastopanih je bilo 13 tujih držav, od teh 6 s kolektivno razstavo v lastnih paviljonih, ostale države so pa zastopali posamezni razstavljalci v velesejmskih paviljonih. Zavzeta površina je znašala 21.715 m', nekaj manj kakor lansko leto (21.789 m8). Pač malenkostna razlika z ozirom na sedanji mednarodni položaji Letošnji spomladanski belgrajski velesejem je zavzemal 20.018 m* površine. Jesenski velesejmi so navadno vedno večji zaradi agrarnega značaja naše države.
Na velesejmskem prostoru skoraj da ni bilo čutiti sedanjega morečega ozračja, ki ga prinaša s seboj sedanje vojno stanje. Povsod je vladalo živahno vrvenje ter so se sklepale tudi dobre kupčije. Kakor že ostali velesejmi, je tudi sedanji jesenski nosil že močno obeležje mednarodnega velesejma. Ta poudarek sta mu letos dali tudi veliki Nemški rajh ter Turčija. Obe državi sta na letošnji velesejem-ski prireditvi odprli svoja paviljona. Posebno Nemčija ni bila skopa pri izdatkih za postavitev lastnega veličastnega paviljona, ki že na zunaj kaže moč našega severnega soseda. Paviljon je zgrajen na površini 3000 m* ter je stal 4 milijone din. Pač dokaz, koliko važnosti pripisuje Nemčija jugoslovanskemu trgul
Sedanji prostor, določen za velesejemske prireditve, ki je prvotno znašal 140.000 ms, se je letos znova razširil za nadalnjih 30.000m', Tako znaša danes obse^ urejenega sejmišča 170.000 m', pokrita površina pa 24.701 kv. m.
Pregled razstavljenih stvari po paviljonih je nudil precej jasen pregled domače fri fBJe industrije ter gospodarske delavnosti. V domačih paviljonih je bila razstava tekstilne industrije, preprogarstva, pohištva, glasbenih in* strumentov, rezbarskih izdelkov, dekorativne keramike, metalurgije, elektrotehnike, gradbenega materiala, radio razstava, razstava knjig; razni kmetijski proizvodi itd. Zanimivi so bili seveda inozemski paviljoni. Posebno italijanski. Italija je v svojem paviljonu prikazala stalni napredek svoje industrije ter je razstavila izdelke svojega strojništva, svoje avtomobilske industrije, najfinejše geodetske in fotografske aparate, razne kinoaparature, lepo keramiko, najrazličnejše izdelke svoje tekstilne industrije ter celo vrsto kemičnih izdelkov ter poljedelskih strojev. S svojo razstavo je Italija res pokazala svojo gospodarsko moč. Pokazalo se je pa, da je ptviljon premajhen ter ga bo zaradi tega Italija prodala Bolgariji, sama pa bo zgradila novega, ki v ničemer ne bo zaostajal za nemškim. Precejšnjo pozornost je vzbujal paviljon sedanjega češkomoravskega pro-tektorata. Razstavljeni so bili predvsem stroji in steklarstvo. Madžari že od vsega začetka sodelujejo na belgrajskem velesejmu. Tudi tokrat so bili ter so razstavili poljedelske stroje, kožne in tekstilne izdelke, porcelan in svoje vino (Tokajec). V nemškem paviljonu je zavzela največ prostora s svojimi izdelki Zveza nemške industrije železa. Zelo zanimiv je bil tudi prikaz nemške sintetične industrije. Turčija je pa na belgrajski velesejem pripeljala svoje sredozemske proizvode: smokve, rozine, tobak, olja, gumijaste, kožne in tekstilne izdelke. Vse navedene države so razstavljale na trgovski osnovi. Bolj propagandnega značaja je bil sedaj samo romunski paviljon.
Na velesejmu je bila zastopana tudi Slovenija ter jo je predstavljalo nad deset tvrdk. Razstavljene so bile čipke, tekstilni izdelki, umetno cvetje, stroji za čevljarsko industrijo, pohištvo, spominki v narodnih motivih in dr.
Velesejem je uspel. Ker useha samega ni mogoče direktno ugotoviti, je velesejemska uprava razdelila med razstavljalce vprašalne pole z vprašanji: Ali ste zadovoljni s sodelovanjem na velesejmu? Ali ste zadovoljni z našo organizacijo? Kakšne predloge imate za bodoči sejem? Na prvo vprašanje je odgovorilo povoljno nad 95% razstavljalcev, kar je vsekakor velik nspeh, če upoštevamo veliko krizo, ki jo danes preživlja Evropa. Tt-di velesejemska uprava je z dohodki zelo zadovoljna. Poleg kritja režijskih stroškov ji je ostalo še precej za odplačilo starega dolga 10 milijonov din pri Mestni hranilnici. Uprava bo svoje delo nadaljevala ter ima sedaj v načrtu zgraditev reprezentančnega jugoslovanskega paviljona na prostoru 3600 m* ter ureditev modernega živinskega sejma. Prvi načrt bo verjetno izveden že do pomladi.
Marija Antoinetta
Norma Shearer	Tyrono Power
Predstave ob 16., 19. In 21.15 uri
Zadovoljna odhaja publika Iz kino, kakor še nikdar preje.
Nabavite vstopnice v predprodaji
Kino Matica, telet. 21-24
Belgrajski velesejem, sicer še zelo mlad, ima že svojo tradicijo ter mu že sam zemljepisni položaj Belgrada nudi stalno zagotovilo za vedno večji razvoj in .razmah. V njem gleda srbsko gospodarstvo utelešene vse svoje napore za stalnim napredkom in razvojem, ki ga v mladem naletu nobena sila ne more več zavreti. To je dejstvo, ki so ga odločno poudarjali predstavniki srbskega gospodarstva tudi na zaključni velesejemski slavnosti. Zato danes mimo bel-grajskega velesejma ni več mogoče hoditi
Samo Se dane« ob 16.. 19. in 21. uri semaciionalni doživljaji filmskega reporterja med upornimi arabskimi plemeni v filmu napetih borb proti angleški nadvladi Kino S1O0O tel. 27-80
Kot dodatek: AufomafSHl VONlele,
iivfoieu zabaven Mul
UPORNIK MAFADI
I
Prometne vesti
Nemčija je vpeljala frankaturno obveznost do meje nasproti Jugoslaviji z veljavo od 20. novembra t. 1. Razlog za vpeljavo prisilnega frankiranja naših pošiljk za Nemčijo obetoji v iem, ker je bila Nemčija nasproti našim železnicam mesečno pasivna za okoli 10 do 15 milijonov din, katere je morala plačati v svobodnih devizah. Enako mero vpeljejo tudi naše železnice nasproti Nemčiji istega dne. S tem ee nobena pošiljka za Nemčijo iz naše države ne bo smela več sprejeti, če ne bo frankirana do nemške meje na naših postajah in tudi ne sprejeta od strani naših železnic, če ne bo prosta vseh pristojbin ob prihodu v našo državo. Nasproti Madžarski (skozi Madžarsko) za Nemčijo 6e bodo morale pošiljke irankirati do Subotice, v obratni smeri pa do neenško-madžarske meje (Hegyestalom). S tem se bo znatno zmanjšal pritok svobodnih deviz iz Nemčije in tudi za naše izvoznike z ozirom na sedanji način plačevanja voznin, ki je bil zanje bolj ugoden, ta novost ne bo ostala brez posledic.
S
Kakor smo izvedeli na odločujočem mestu, nam je Turčija ponudila bombaž, sol, etrojila, antracit in verjetno, da bomo dobivali z njenim posredovanjem tudi nafto. S tem so ugodno zaključena enoletna pogajanja o načinu plačevanja turških dolgov iz mednarodnih prometov, s čemer bo omogočena vpeljava neposrednega blagovnega prometa med Turčijo in našo državo, kar bo velikega pomena (z ozirom na dejstvo, da Turčija vpelje v najkrajšem času čez Bospor Ferry boat) tudi za. promet iz Male Azije, zlasti še ker je morska plovba znatno omejena.
Naša Narodna banka je sklenila te dni ž bolgarsko Narodno banko poseben sporazum, po katerem 6e bodo izplačali dolgovi bolgarskih državnih železnic v znesku 20 milij. din nasproti našim železnicam v dveh obrokih in sicer ena polovica do konca novembra, druga polovica do konca decembra t. 1. En del se more plačati v vezanih dinarjih in z dobavami starega železa, ostalo je v svobodnih devizah.
Narodna banka pripravlja tudi revizijo plačilnega sporazuma z Romunijo v pogledu načina plačevanja prometnih dolgov z Romunijo. Romunija želi, da ee ti zneski obračunavajo v jugoslo-vansko-romunskem kliringu.
Naš kliring s Turčijo. Ker smo zadnje tedne uvozili večje količine bombaža in lešnikov iz Turčije, je bil v zadnjih 10 dneh likvidiran naš aktivni klirinški saldo s Turčijo, ki je znašal skoro dve leti 17 milij. din. Ni izključeno, da bomo v kratkem v turškem kliringu postali dolžniki, kar bo imelo posledice za naš izvoz v Turčijo, ki se bo lahko zopet obnovil.
Nova senzala ljubljanske borze. Borzni svet je imenoval za novega blagovnega senzala (t. j. za žito, mlevske izdelke in za deželne pridelke) g. Vinka Bertonclja, trg. prokurista iz Domžal, in za novega efektnega senzala (t. j. za devize, valute in vrednostne papirje) pa g. Velika O r a ž m a , bančnega prokurista v p. iz Ribnice na Dolenjskem.
Analize premogov in industrijskih proizvodov kr. Jugoslavije. Dr. inž. Fran Podbrežnik in inž. Dušan Isakovič, kemik-tehnolog glavnega ravnateljstva železnic, sta objavila analize premogov m industrijskih proizvodov kr. Jugoslavije. Knjižica obsega najprej analize vseh važnejših premogov kr. Jugoslavije, nadalje analize industrijskih proizvodov (kovin, tekstilij, kemičnih proizvodov, usnja in gume), nadalje gradbenega materiala in gradbenih proizvodov ter analize rud. Knjižico ja izdal Rudarski in topilniški vestnik v Belgradu, Strahinjiča bana 30.
Dve novi delniški družbi. Kakor smo že poročali je bila v Belgradu meseca junija us'tanov-hena delniška družba Tesla-film z glavnico 2 milij. din, od katere je vpisan 1 milij. din, vplačano pa 0.25 milij. din. Člani upravnega odbora so: Tadič Aleksander, Moser Bruno, Radomir K. Stoilovič, dr. Ivan Moser in dr. Adam Kremer, vsi iz Belgrada. — Nadalje je bila v delniško družbo pre-tvorjena tvornica špirita M. Fischla sinovi v Tuzli. Nova družba se imenuje Kreka, d. d. za industrijsko proizvodnjo špirita, kvasa in ogljikove kisline. Člani _ upravnega odbora so: Velimir Besarovič, Velimir Dimitnjevič, Pero Stekanovič, Aleksander Preka, Iso Herman, Vaso Ristič, inž. Asitn Šeremet in dr. Hugo Bauer, člani nadzorstva pa Ceda Jova-novič, Ljubomir Vidakovič, dr. Ljubotnir Peleš in Juraj Peinovič.
Preskrba Madžarske i. bombažem. Madžarske predilnice so s posredovanjem neke budimpeštanske velebanke zaključile nakup 30.000 bal volne (6600 ton) v Severni Ameriki, kar bodo pripeljali v Trst. Letno porabi Madžarska 26.000 ton bombaža, od tega 16.000 ton ameriškega, tako da bo poraba enega leta krita s četrtino odn. z nad 40% samo za ameriški bombaž. Nadalje se madžarske predilnice pogajajo za nakup bombaža v Turčiji, na ta način bi izginil aktivni madžarski klirinški saldo v Turčiji. Tako kaže, da bo preskrba z bombažem zadostna in je bil zato odrejen pri bombažu kot ouslokk mešanja z umetnimi snovmi samo io%, pri volni pa """
wm Kino Kodeljevo tei. 41-64 M
Dane« In ca praznik Vseh avetih nov spored:
Ofetova pesem RobSnson
Borze
Dne 30. oktobra 1939
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4.301.330 din, na belgrajski 7.102.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt ■ . • ■ i i ■ ■ 176.65— 179.85 Pariz 100 frankov .•>,,,> 99.85— 102.15
New York 100 dolarjev i i . . i 4408.-4468__
Ženeva 100 frankov	995.-1005.—i
Amsterdam 100 gold. i • i . ■ 2349.-2387—
Bruselj 100 belg. . . ..... 735.50— 747.50
LJnbljana — Svobodno tržišče. London 1 funt . t ■ • i t , ■ 218.21— 221.41 Pariz 100 funtov » , , , , , , 123.40— 125.70
New York 100 dol. , , , , , , 5480.-5520—
Ženeva 100 frankov ■ ■ i > « » 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold. < ■ i • . 2901.17—2939.17 Bruselj 100 belg. . , , » . , , 918.40— 920.40
LJubljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka . ■ . ■ ■ , • > 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring. Solun 100 drahem 32.65—33.35.
Belgrad — Zasebni kliring. Solun 100 drahem 32.61—33.31.
Curih. Pariz 10.105, London 446, Bruselj 74.15, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopeinhagen 86.10 Atene 340 ponuda, Buenos-Aires 10525, Helsinki 8.875.
Vrednostni papirji Vojna škoda8
v Ljubljani 435—437 v Zagrebu 438—440 v Belgradu 440—441.50
Razpoloženje za državne papirje je še vedno prav trdno, vendar tečaji ne izkazujejo znatnih izprememb. Na belgrajski borzi je znašal promet v efektih 875.000 din.
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 435—437, begluške obveznice 78—81, dalm. agrarji 75—77, 8% Blerovo posojilo 92—95, 7% Ble-rovo posojilo 88—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 97—100, 7% stab. posojilo 92—95. — Delnice*. Narodna banka 6.850—6.950, Trboveljska 190—200.
Zagreb. Državni papirji: vojna škodai proniRtfia, 438—440 (438), begluške obveznice 80—82, dalm. agrarji 75 blago, 8% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% Blerovo posojilo 88.50—88.75 (88.75), 7% stab. posojilo 94 blago. — Delnice: Trboveljska 195—200 (200), SJadk. tov, Bečkerek 37.50—45, Sladk. aov. Osijek 85 denar, Osj. livarna 150 denar.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda; promptna 440—441.50 (440, 439.25), begluške obveznice 81—81.50 (81.50, 81), dalm. agrarji 76.50 denar (76.50), 4% severni agrarji 51.50 denar (52), 6% šum-eke obveznice 73—75 (76, 72), 8% Blerovo posojilo 93 denar (93.50), 7% Blerovo posojilo 89.50 denar (89.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 6.950 denar, Priv. agrarna banka 203 denar.
2itnl trg
Novi Sad. Pšenica. — bač. okolica N. Sad 156—158, gorjna bač. 159—161, sretn in slov. 153—155. Ostalo Prizadove cene, — Koruza: bač. in bač. pariteta Indjija 123—125, ban. 121—123. — Moka J bač., ban., og, ogg 245—255, 225—235, 205—215, 185—195, 160—170, 122.50—125, srem, slov. 242.50— 252.50, 222.50—232.50, 202.50—212.50, 182.50—192.50, 157.5O—167.50, 122.50—125, Tend. čvrsta. Promet srednji.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju, dne 25. oktobra t. I. Dogon: 229 svinj in 439 prascev. Prodanih 107 glav, Cene: pršutarji 6.50—7.50 din, debele svinje 7.75—> 8.50 in plemenske svinje 5.25—6 din za kg žive teže. Mladi prasci 6—12 tednov stari 55—120 din za glavo.
Veliki letni Lukežev sejem v Novem mestu, dne 24. oktobra t. 1. Na sejem je bilo prignanih 259 glav goveje živine, 13 konj, 9 žrebet ter 1790 prašičev. Prodanih je bilo 854 prašičev, 25 krav, 36 volov, 12 juncev, 2 teliti ter 1 plemenska krava s teletom. Zaradi slinavke in parkljevke je še vedno v veljavi delna omejitev prostega trgovanja z živino, zato živinski sejem ni bila tako obiskan kot običajno ter je manjkalo zlasti tujih kupcev. — Cene naslednje: voli I. vrste 5—5.50 din, II. vrste 4—4.50, II vrste 4, telice I. vrste 4—4.50, IL vrste 3.50—4, III. vrste 3.50—4, krave I. vrste 3, II. vrste 2.50, III. vrste 2, teleta I. vrste 5, II. vrste 4.50, prašiči špeharji 7.50—8, prašiči pršutarji 6.50—7.50 za kg žive teže, Mladi pujski 6—12 tednov 6tari 90—130 din za glavo. Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, svinjina 14, slanina 16—18, svinjska mast 20, čisti med 16, neoprana volna 18, oprana volna 25, goveje surove kože 16, telečje surove kože 32, svinjske surove kože 7 din za kg. Pšenica 140—150, ječmen 125—140, rž 120—130, oves 125—140, koruza 90—110, fižol 200—225, krompir 110—125, lucerna 90, seno 65, slama 20—25, jabolka I. vrste 125—150, II. vrste 100—125, III, vrste 50—60, hruške I. vrste 125— 175, II. vrste 100, III. vrste 50—60, pšenična moka 350—375, koruzna moka 225—250, ajdova moka 400 dinarjev za 100 kg. Drva 60 din za 1 kub. meter, jajca 0.80—1 za 1 komad, mleko 1.50—2 za liter, surovo maslo 24—28 za 1 kg, grozdje 2—3 din za kg. Navadno mešano vino pri viogradnikih 3.50—4 za liter, finejše sortirano vino 5—6 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Višnji gori dne 23. oktobra 1939. Voli: I. vrste 5, II. vrste 4—5, 111. vrste 3.50—4, telice: L vrsto 4.25-4.75, II. vrste 4, III. vrste 3-4, krave: I. vrste 3—3.75, II. vrste 2.50—3, teleta: I. vrste 5.50—6, II. vrste 5—5.50, prašiči: špeharji 8.50— 9.25, pršutarji 7—8 din kg žive teže. Mladi prašiči 6—8 tednov stari 200—250 din par. — Goveje meso: I. vrste 10. II. vrste 8, telečje meso 9, svinjsko meso 13, slanina 16, svinjska mast 17, surovo kože: goveje 8—10, telečje 10—12, svinjske 6 din kg. — Pšenica 180—200. ječmen 150- 175, rž 200, oves 200—250, korUza 125—150, ajda 250—300, krompir 100—125, fižol 450—500, seno 50, slama 25, leča 600—700 din 100 ke. — Drva bukova 55—60 din kub m, mleko 1—1.50 dinarjev liter,
Dr. It. Bizjak:
Najvišje sodišče v Ljubljani
Prvi november 1939 je važen datum v zgodovini organizacije našega pravosodstva. Teda dne dobimo Slovenci svoje najvišje sodišče v slovensko kulturno, gospodarsko in politično središče — Ljubljano. Ne bo odveč, če si ob tej priliki pokličemo v spomin najvažnejše dogodke pri urejevanju našega vrhovnega sodstva v poprevratni dobi.
Do ustanovitve naše države smo imeli Slovenci na svojih tleh, če izvzamemo Primorsko z višjim sodiščem v Trstu, samo nižje sodne stopnje, to je: okrajna in okrožna sodišča, ki se je v Ljubljani imenovalo deželno sodišče. Nismo pa do tedaj imeli na svoji zemlji višjega deželnega (apelacijskega) sodišča, ki smo ga imeli za področje sedanje Slovenije, razen Prekmurja, v Gradcu in tudi ne vrhovnega (kasacijskega) sodišča, ki je bilo za vse avstrijske dežele na Dunaju.
Z uredbo narodne vlade v Ljubljani z dne 14. novembra 1918 pa smo Slovenci dobili višje deželno sodišče in obenem tudi vrhovno sodišče v Ljubljani. Ta naredba je namreč določila, da naj veljata v Sloveniji samo dve sodni stopnji, tako v civilnih, kakor v kazenskih stvareh. V kazenskih stvareh sta ostali slej ko prej dve stopnji, edino funkcije avstrijskega kasacijskega sodišča so se prenesle v novo ustanovljeno višje deželno sodišče v Ljubljani, v civilnih stvareh pa smo s tem izgubili tretjo stopnjo.
Taksno stanje dveh sodnih stopenj je ostalo do konca leta 1919. Kljub temu, da ljubljansko višje deželno sodišče po priznanju najmerodajnejših krogov kvalitativno ni zaostajalo za drugimi najvišjimi (vrhovnimi) sodišči v državi in navzlic temu, da sta se poverjeništvo za pravosodje pri narodni vladi v Ljubljani in odvetniška zbornica v Ljubljani v soglasju z našimi sodniki izjavili zopet ustanovitev tretje sodne stopnje, ker se je po skoro enoletni izkušnji pokazalo, da bi bila vsaj do izenačenja najvažnejših zakonov odveč (vidi: dr. M. Škerlj: pravosodje v Sloveniji v prvih 10 letih po zedinjenju v »Slovenci v lOletju 1918—1928«), se je vprašanje tretje sodne stopnje (vrhovnega sodišča) konec leta 1919 uredilo, a ne prav posrečeno.
Z naredbo z dne 28. novembra 1919 se je pri Stolu sedmorice v Zagrebu ustanovila tretja sodna stopnja za Slovenijo in Dalmacijo kot oddelek B Stola sedmorice. Obenem se je ustanovil pri tem oddelku tudi oddelek vrhovnega državne pravdni-štva z delokrogom bivšega avstrijskega generalnega prokuratorja. To novo najvišje sodišče za Slovenijo in Dalmacijo je začelo poslovati v Zagrebu 15. januarja 1920. Tako je Slovenija izgubila na svojih tleh svoje vrhovno sodišče, ki je postalo le nekak privesek Stola sedmorice v Zagrebu.
Po zakonu o ureditvi rednih sodišč, ki je ustanovil fikcijo enega kasacijskega sodišča s šestimi samostojnimi oddelki, t. j.: kasačijsko sodišče v Belgradu, oddelek B belgrajskega kasacijskega sodišča v Novem Sadu, Stol sedmorice v Zagrebu, oddelek B Stola sedmorice v Zagrebu, vrhovno sodišče v Sarajevu in Veliko sodišče v Podgorici je bilo smatrati tudi oddelek B Stola sedmorice kot popolnoma samostojno in tudi od hrvaškega Stola sedmorice neodvisno kasacijsko sodišče, vendar v izvensodniških poslih se je oddelek B večkrat tre-tiral kot nekakšna ekspozitura hrvatskega Stola sedmorice in je predsednik hrvaškega Stola sedmorice večkrat opravljal funkcije, ki bi morale pripadati predsedniku slovenskega in dalmatinskega kasacijskega sodišča. Tako so bili po predpisu § 5 zakona o volitvah narodnih poslancev in § 6 za-r kona o izvolitvi senatorjev predsedniki vseh ka-sacijskih sodišč razen predsednika slovenskega in dalmatinskega kasacijskega sodišča, t. j. oddelka B Stola sedmorice člani državnega odbora. To stanje je popravil šele sedanji pravosodni minister g. dr. L. Markovič, ki je odredil, da ima priti v Državni odbor tudi predsednik vrhovnega sodišča v Ljubljani ali pa njegov namestnik.
Med našimi strokovnimi in drugimi krogi se je večkrat pojavila želja in zahteva, da se naše vrhovno sodišče prenese iz Zagreba v Ljubljano. Te zahteve so zlasti v zadnjih letih postale zelo glasne. Pojavljal? so se v dnevnem časopisju, ki je ponovno kazalo na nesmiselnost, da ima Slovenija svoje vrhovno sodišče v Zagrebu, ko ga imajo vse ostale pokrajine naše države vsaka v svojem središču. Odvetniška in notarska zbornica v Ljubljani, ki se jima je pridružila tudi ljubljanska zdravniška zbornica, sta leta 1937 predložili pravosodnemu ministru obširno spomenico, v kateri sta leta 1937 predložili pravosodnemu ministru obširno spomenico, v kateri sta zahtevali takojšnjo premestitev slovenske kasacije iz Zagreba v Ljub-
ljana V narodni skupščini je ob priliki letošnje proračunske debate to zahtevo zelo odločno na-glasil in utemeljil g. poslanec Veble.
Dne 27. septembra 1939 je končno Kraljevo namestništvo na predlog ministrskega sveta izdalo uredbo, ki med drugim predpisuje, da se Dalmacija izloči iz kompetence Stola sedmorice oddelek B v Zagrebu in da se sedež tega sodišča prenese v Ljubljano ter se sodišču spremeni ime v »Vrhovno sodišče v Ljubljani«. Z vrhovnim sodiščem se prenese v Ljubljano tudi oddelek vrhovnega državnega tožilstva. S tem je popravljena napaka, ki nam je leta 1919 vzela iz naše slovenske sredine vrhovno sodišče.
Ta rešitev pa še ni dokončna. Vrhovno sodišče v Ljubljani se bo smatralo še vedno po predpisih zakona o ureditvi rednih sodišč kot »začasni« oddelek fiktivnega enotnega kasacijskega sodišča, kar velja tudi za hrvatski Stol sedmorice v Zagrebu in ostala štiri kasacijska sodišča. Interesi dokončne organizacije našega pravosodstva pa zahtevajo, da se merodajni činitelji čimprej odločijo, ali naj se še dela na ustanovitvi enotnega kasacijskega sodišča za vso državo, kakor ga prevideva zakon o ureditvi rednih sodišč: Ce je izvedba tega načrta nemogoča, naj se opusti tudi fikcija ene kasacije s šestimi oddelki ter naj se pristopi h končni organizaciji našega vrhovnega sodišča.
Organizacija našega vrhovnega sodišča v Ljubljani bo namreč zaenkrat precej nepopolna. Dočim je imel oddelek B Stola sedmorice v Zagrebu poleg predsednika 13 sodnikov, hrvatski Stol sedmorice 24 sodnikov 1. novembra t. 1. dobi še 6 sodnikov od oddelka B — belgrajska kasacija 24, oddelek B
v Novem Sadu 14, Vrhovno sodišče v Sarajevu 10,
Veliko sodišče v Podgorici, ki je kasacija in obenem apelacija, 7 kasacijskih in 3 apelacijske, torej 10 sodnikov, pride v Vrhovno sodišče v Ljubljano le predsednik in 7 sodnikov. To število ne odgovarja niti predpisom štatutov bivšega avstrijskega vrhovnega in kasacijskega sodišča iz leta 1850, ki z nekaterimi spremembami še vedno veljajo za naše vrhovno sodišče, niti predpisom našega zakona o ureditvi sodišč in tudi ne predpisom pro-cesualnih zakonov (n. pr. § 75 k. p.). Ne glede na obstoječe predpise, ki se lahko spremene, je kasacija a 7 sodniki premaloštevilna, da bi mogla poleg pravosodnih funkcij, ki jih opravlja v senatih, sestavljenih iz 5 članov, z dovoljno avtoriteto opravljati še druge naložene ji naloge, kakor oddajanje mnenj zakonodajnega značaja, izdajanje načelnih odločb itd. katere funkcije je smatral tako bivši avstrijski kakor naš zakonodajalec za tako važne, da je odredil za njihovo reševanje senate, sestavljene iz 11 ali 15 ali celo 21 članov.
Tolikega števila članov naše vrhovno sodišče najbrže že iz financijelnih razlogov ne bo moglo nikdar doseči. S tem pa ni rečeno, da bi moralo naše vrhovno sodišče trajno životariti z okrnjenimi plenarnimi senati. Za opravljanje določenih funkcij v plenarnih senatih se lahko pritigne sodelovanje članov apelacijskega sodišča, s katerimi bo mogoče sestaviti neokrnjene senate, ki bo z njimi vrhovno sodišče lahko s polno avtoriteto izvrševalo vse zaupane ji naloge in v vseh ozirih tekmovalo z ostalimi kasacijskimi sodišči v državi. V to svrho bo treba čimprej izdati potrebne zakonite predpise in tako dokončno preurediti naše vrhovno in even-tuelno tudi apelacijsko sodišče v Ljubljani.
Pogreb Fort. Lužarja
V nedeljo popoldne ob pol treh je nastopil svojo zadnjo pot izpred hiše žalosti v Postonjski ulici zaslužni slovenski šolnik, upokojeni bunski šolski nadzornik in mestni svetnik ljubljanski g. Fortunat Lužar. Dolga, skoraj nepregledna je bila vrsta pogrebcev, ki so spremljali nepozabnega pokojnika ua njegovi zadnji poti. Med njimi so bila
Banovina prevzela Prešernovo rojstno
hišo na Vrbi
Pretekli petek je prosvetni oddelek banske uprave prevzel v svoje varstvo in skrbstvo Prešernovo rojstno hišo na Vrbi, ki jo je, kakor znano, poseben odbor za odkup z denarjem, ki ga je zbrala slovenska šolska mladina, kupil od prejšnjih lastnikov, jo popravil in spremenil v nekakšen majhen muzej. Pri prevzemu je zastopal prosvetni oddelek banske uprave svetnik g. Lovro Planina, odbor za odkup pa njegov blagajnik g. župnik F. S. Finžgar. Sestavila sta inventarni zapisnik in točno popisala zlasti vse posamezne starinske zgodovinske predmete, ki so v zvezi s Prešernovim življenjem in ki so zdaj po veliki večino zbrani v hiši na Vrbi.
Med temi predmeti je zibelka, v kateri je pesnik ležal v detinskih letih, dalje starinska ura, ki jo je imel Prešeren v svoji odvetniški pisarni v Kranju, potem ura, ki je bila v hiši ob Prešernovem rojstvu. Slednjo je prispeval k zbirki pesnikov pranečak tržiški župnik g. Anton Vovk. Med drugimi predmeti zbujajo pozornost lepe starinske skrinje, udobni stari slovenski stoli in drugi pohištveni kosi. Poleg tega je v hiši zbranih tudi mnogo raznih folklornih predmetov iz Prešernove dobe, ki lepo dopolnjujejo notranjo podobo hiše. Zbranih je tudi že precej knjig, med katerimi so tudi redke izdaje pesnikovih poezij in razni fa. ksimili.
Oskrbnik hiše je Prešernov pranečak mizar Jože Vovk, ki z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo oskrbuje poslopje. Zdaj ko so že povsod pričele šole, sprejema Prešernova rojstna hiša vedno več obiskovalcev. Pretekli mesec jo je obiskalo okrog 250 učencev raznih šol, napovedani pa so še novi izleti. Vstopnina za ogled je minimalna, za odrasle 2 din, za mladico pa ldin. Revni učenci so vstopnine oproščeni. Priporočati pa je vod-
stvu šolarskih ekskurzij, da se prej nekoliko pripravi in pregleda razne vire, da bodo tako učenci ob primerni razlagi odnesli od obiska čim bogatejše vtise in doživetje. V ta namen je uprava hiše izdala posebno knjižico, ki se dobi za malenkostno odškodnino.
Toplo pa je priporočiti obisk Prešernove rojstne hiše na Vrbi tudi drugemu občinstvu. Želeti bi bilo, da bi vsak slovenski človek enkrat v svojem življenju poromal na Vrbo in stopil v preprosto kmetsko hišo, v kateri se je rodil in živel največji oblikovalec slovenske besede.
— Pri lenivosti črev In slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj
se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
TeL 22-21 KINO UNION Tel 22-21 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16, 19 in 21
ULTIMAT
Film o napetosti na Balkanu po sarajevskem atentatu. Prve sovražnosti, prvi boji ob začetnih dnevih svetovne vojne. V eL vlogah Dlta Parle — Erlc v. Strohelm
Belgrajsko prosvetno društvo zopet pri delu
Belgrad, 29. oktobra.
Obe slovenski društvi v Belgradu, tako Prosvetno društvo, kakor tudi Društvo Slovencev, sta zadnje čase zapadli v neko letargijo ter nista razvijali več tiste aktivnosti, ki je bila pred leti tako značilna za obe društvi. Vsekakor je za to več vzrokov. Morda največji med njimi je ta, da se morata obe društvi stalno pečati s stanovanjskim vprašanjem in v zvezi s tem z vprašanjem kritja velikih materialnih izdatkov. Po številnih razmotrivanjih o slovenskem domu v Belgradu, je ostal ta problem še vedno odprt in vedno bolj zahteva svojo rešitev. Belgrajski Slovenci se dobro zavedajo, da so gospodasko daleč prešibki, da bi si mogli sami postaviti lastno ognjišče. Storiti bo pa nekaj le treba, da bo na tisoče in tisoče Slovencev v Belgradu prišlo do svojega lastnega doma, ki bo nudil potrebno zavetišče tudi njihovim organizacijam.
Prosvetno društvo si je za počitniško dobo izvolilo poseben odbor z g. Molekom na čelu. Odbor se je trudil, da bi tjidi v vročih letnih mesecih nudil članstvu čim več ter je organiziral več uspelih skupnih izletov v bližnjo belgrajsko okolico. Predvsem v Kijevo, kjer nastaja lepa kolonija slovenskih železničarjev iz Belgrada. '
Redni letni občni zbor je bil v sredo, dne 18. oktobra, v društvenih prostorih v Slomškovem domu slovenskih šolskih sester v Bel-
fradu. Vsi odborniki so podali svoja poročila, z njih je razvidno, da dosedanji društveni odbori niso lenarili ter so mnogo storili predvsem za nabavo društvenega pohištva in za spopolnitev društvene knjižnice, ki je danes gotovo največja slovenska knjižnica v Belgradu, za kar se mora društvo zopet in zopet zahvaliti svojemu največjemu dobrotniku gospodu predsedniku dr. Korošcu. Na občnem zboru
je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Manko Knafeljc, podpredsednik Tone Koščak, tajnik inž. Stane Slapšak, blagajnik Anton Mo-lek, knjižničarki Tinica Merlakova in Manica Šemetova, odborniki: Janez Maren, Albin Ga-ser, Kavčič, Franc Kuk; namestnika: Franc Sluga, Peter Deržaj. Nadzorni odbor: dr. Kle-novšek, Anton Kolar, dr. Tine Kušar, namestnik pa Mihael Boksič.
Novi odbor bo nadaljeval delo dosedanjih odborov ter bo v zimski sezoni priredji več zanimivih prosvetnih večerov in družabnih prireditev. Prvi prosvetni večer je bil že v sredo 25. oktobra. Društvo je naprosilo za predavanje g. župnika p. Zakraiška, predsednika Izseljenske zbornice v Ljubljani, ki se je prošnji dra-
volje odzval ter je imel nadvse zanimivo in aktualno predavanje o nalogah Slovencev za izseljenstvo in diasporo. G. župnik, strokovnjak v teh vprašanjih, je ta pereči slovenski problem vsestransko obdelal ter je svoja izvajanja podprl s številnimi osebnimi izkušnjami. Poudarjal je tudi veliko važnost našega izse-Ijenstva za državo, posebno v Ameriki, na dru-
§i strani pa tudi potrebo po večji skrbi ožje omovine za svoje ljudi, raztepene po tujini.
Prosvetni večeri bodo odslej redno. V začetku decembra bo velika Prešernova proslava. Prireditev bo v večjem obsegu ter bo v Ruskem domu. Društvo tudi letos ne bo pozabilo na svoje najmlajše člane ter bo 5. novembra ob petih popoldne priredilo v dvorani v Krimski ulici Miklavžev večer. Velika vrzel v društvenem delovanju se je zadnje čase čutila tndi zaradi opustitve pevskega odseka. Ta odsek, brez katerega si pravega slovenskega društva sploh ni mogoče misliti, se je sedaj obnovil. Prav tako dramatski odsek, ki bo v zimski sezoni skušal uprizoriti dramatska dela Srenjo, Grnnt in srce, Razvaline življenja in Divjejra lovca.
številna zastopstva raznih organizacij, v katerih je pokojnik deloval, tako polnoštevilni odbor Slomškove družbe na čelu s predsednikom Štrukljem, deputacije pedagoških društev, zastopstva raznih gospodarskih ustanov, tako delniške družbe »Union«, Vzajemne zavarovalnice, Osrednje vinarske zadrugo in še drugih gospodarskih organizacij, v katerih je pokojnik sodeloval. Mestno občino ljubljansko je zastopal župan dr. Juro Adlešič z mestnima svetnikoma polkovnikom Andrejko in Novakom, bansko upravo za načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik in prosvetni inšpektor Silvo Kranjc. V sprevodu so šli številni duhovniki kot zastopniki raznih karitativnih društev in ustanov, za katere je j>okojnik prav tako našel čas, da je v njih deloval. Mnogo je prišlo tudi ljudi iz krajev, v katerih je pokojnik služboval, zlasti iz Izlak, kjer je živel najdlje. Med njimi so bila zastopstva številnih zadrug, ki jih je ustanovil, prosvetnih društev, v katerih se je izživljal z vso vnemo itd. Dolga pa je bila tudi vrsta pokojnikovih osebnih in stanovskih prijateljev in znancev, ki so v njem izgubili iskrenega in vedrega tovariša.
Pogrebne obrede je opravil p dr. Aljančič Stanko ob asistenci še dveh oo. frančiškanov. Pred hišo žalosti so pokojniku zapeli stanovski tovariši »Blagor mat, v pretresljivih besedah pa se je v imenu Slomškove družbe poslovil od njega gosp. Štrukelj, ki je pokojnika orisal kot vzornega učitelja Slomškarja. Ob odprtem grobu je slavil pokojnikove zasluge prosvetni inšpektor g. Silvo Kranjec, ki se mu jo tudi zahvalil za njegovo kulturno in vzgojno delo med slovenskim narodom.
Z rajnim Fortunatom Lužarjem je spet legel v grob eden najboljših slovenskih šolnikov starejše dobe. Vrzel, ki ostaja za njim, je široka.
Pokoj njegovi duši, slava njegovemu spominu I
Blagoslovitev doma za upokojence
Ljubljana, 30. oktobra. Davi je prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rož-man ob veliki udeležbi duhovščine, sester usmi-ljenk in vernikov, med njimi mnogo dobrotnikov, blagoslovil novo poslopje, ki so ga sestre usmi-Ijenke zgradile na vrtu svojega zavetišča na Vi-dovdanski cesti. Novo poslopje smo v »Slovencu« že enkrat izčrpno popisali, toda čim bolj Človek to delo opazuje in premišljuje o namenu, ki mu bo služilo, ter o okoliščinah, v katerih se je zgradilo, tem bolj prihaja v skušnjavo, da bi še in še pisal, pri tem pa prišel v zadrego, kaj bi bolj hvalil ali veliko podjetnost vodstva zavetišča ali krščansko usmiljenje tistih, ki so že pomagali in bodo še pomagali, ali umetnost duha, ki je vodil one, ki so izdelali načrte in jih izvedli, ali pa tiste srečne, ki bodo z novim poslopjem dobili tako rekoč nov dom, kjer bodo mirno preživljali konec svojega življenja.
Novo poslopje je krasna zgradba, umetniško navdahnjena, ki stoji sredi nasmejanega vrta tako, da jo bo sonce božalo ves ljubi dan. Notranjščina je urejena po najbolj razvajenih predpisih sodobnega stanovanjskega udobja. Največji vtis pa napravlja nova, moderna kuhinja, kjer opravlja skoraj vse delo elektrika, ki jo usmerjajo tihe in skromne roke sester usmiljenk. V tej kuhinji se bo odslej kuhalo za 500 oseb, ki jih preživljajo v
zavetišču. Toda sestre pričakujejo, da jih bo kmalu 600. Kdo bi to mislil, ko gre mimo zavetišča na Vidovdanski cesti I
Zjutraj ob 8 je bila sv. maša, ki jo je daroval prevzv. g. škof. Pri sv. maši so mu stregli vizita-tor očetov misijonarjev, ravnatelj sester usmiljenk, šempetrski g. župnik, škofov tajnik in mnogi drugi. Sestre so svojo krasno kapelico spremenile v cvetličnjak in so med bogoslužjem lepo pele. Po sv. maši je bil »Te Deum«, nakar je prevzv. škof v škofovskem oblačilu in spremljan od vsega spremstva in vernikov šel v novo poslopje ter ga vsega blagoslovil od podstrešja do kletnih prostorov. Po tem ganljivem obredu je nato blagoslovil kip Kristusa Kralja, ki bo odslej stal v poslopju kot zunanje znamenje nevidnega varuha, ki je bil na koncu vseh obredov s posvečenjem hiše Kristusu Kralju postavljen temu domu usmiljenja. Poslopje je razkazoval gostom mestni stavbenik g. Curk, ki je hiši dal tako lepo obliko. Zastopana so bila mnoga karitativna združenja. Mestna občina je poslala svoje zastopnike na slovesnost.
Po končanih obredih so se gostje zbrali v prelepi dvorani v drugem nadstropju, kjer so jim sestre postregle s prigrizkom, medtem ko so šempetrski pevci prepevali priložnostne pesmi, ob 10.30 je prevzvišeni nadpastir z vsemi gosti vred zapustil blagoslovljeni dom usmiljenja.
i zbor Električne zadruge v Šiški
V nedeljo dopoldne je bil v telovadnici ljudske šole v Šiški izredni občni zbor znane šišenske Električne zadruge, za katerega je vladalo med številnimi zadružniki veliko zanimanje, saj je bil občni zbor sklicam zaradi tega, da se na njem odloči o likvidaciji zadruge, ki je potrebna, da se uveljavi pogodba, sklenjena med načelstvom zadruge in mestno občino ljubljansko. Vsebina te pogodbe je takšna, da se mestna občina po njej zavezuje odkupiti zadrugino premoženje — elek-taidfco omrežje — za poldrugi milijon dinarjev, obenem pa obljublja, da bo še za dobo 10 let nudila bivšim članom zadruge električni tok po izjemni ceni 2.80 din za kilovatno uro. Da bi se pa izognila sporom, ki bi gotovo nastali ob razdeljevanju odkupnine za zadrugino premoženje, je mestna občina predlagala, da se iz odkupnine zgradi v 8iški zavetišče za uboge, nakar je na-čelstvo zadruge pristalo. Kljub vsem ugodnostim, ki jih ta pogodba nudi, saj predstavlja res naj-umestnejši način likvidacije provizoričnega stanja, ki je nastalo leta 1919 z ustanovitvijo šišenske električne zadruge, je vendar del zadruginega članstva smatral to pogodbo kot škodljivo za interese zadruge in njenega članstva. Od tedaj so se pričeli v zadrugi ostri boji, v katerih opozicija ni izbirala sredstev, da doseže svojo zmago. Opozicija je stvar pritirala tako delač, da se jc načelstvo zadruge čutilo prisiljeno v obrambo zadruginih interesov izključiti 140 članov, ki so svoječasno zahtevali sklicanje izrednega občnega zbora.
Nedeljski izredni občni zbor, ki jo bil po svo-jpm nnteku precej buren, se je pričel ~ debato o < vprašanju, ali je likvidacija zadruge umestna ali
ne. Proti likvidaciji so nastopili štirje govorniki opozicije, ki so s svojimi platoničnimi argumenti proti likvidaciji povzročili v dvorani mnogo hrupa med svojimi pristaši, večine zborovalcev pa niso mogli pridobiti zase. Krepko sta jim s stvarnimi ugotovitvami odgovorila zastopnika večine Pirš in dr. Basaj. Dr. Basaj je nesporno dokazal, da je zadruga v sedanjih razmerah izgubila ves svoj smisel in da ne more več obstojati. Nato je bilo poimensko glasovanje o likvidaciji. Ker pa je po pravilih potrebna za sklep o likvidaciji tričetrtin-ska večina, je opozicija v svoji težnji po ohranitvi zadruge uspela. Glasovalo je 309 članov, od teh 207 naviočih, drugi pa s pooblastili. Za likvidacijo je bilo oddanih 207 glasov in sicer 113 osebno. 94 pa i pooblastili. Proti likvidaciji pa sta bila oddana 102 glasova, od teh 94 osebno, 8 pa s pooblastili. Do potrebne tričetrtinske večino je manjkalo 25 glasov. Ta izid glasovanja je ugotovila komisija skrutinatorjev in so številke, ki jih je objavila opozicija, netočne.
Nato je občni zbor prešel na razpravljanje o pritožbi 125 izključenih članov. Tudi tu je opozicija poslala v ogenj nekaj gromovnikov, nakar se je pričelo glasovanje. Toda opozicija je zagnala ta-kSen hrup, da se glasovanje ni moglo vršiti. Po več brezuspešnih opominih je slednjič navzočni policijski komisar zaključil zborovanje.
Opozicija je torej svoj namen, da se zadruga ohrani še naprej, dosegla. Nakopala pa si je s tem na svoje rame težko odgovornost za nadaljnjo usodo šišenske Električne zadrug* Sedaj bo govorila mestna občina. Za posledice pa naj se Siškarji zahvalijo opoziciji.
te novica
E
Koledar
Torek, 31. oktobra: Volbenk, Skof; KrlStof,
mučenec.
Sreda, 1. novembra: Praznik Vseh svetnikov.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Seralina Kovač roj. Jamšek, vdova po višjem revidentu drž. žel. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Jaršah pri Domžalah je umrl gospod Rihard G o 11 w a 1 d , tkalski mojster. Pokopali ga bodo danes na farnem pokopališču v Domžalah. Naj v miru počival
+ V Nišu je nenadoma umrl g. Franci Erjavec, uč pilot-lovec. Truplo so prepeljali v rojstni kraj Št .Vid nad Ljubljano, kjer ga bodo danes ob pol 3 popoldne pokopali na farnem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sozalje!
Osebne novlea
= Na pravni fakulteti vseučilišča v Zagrebu
je bila diplomirana 27. t. m. gdč. Keea J er šino-
.vi č. — Čestitamo!
= Diplomirani so bili na filozofski fakulteti v
Ljubljani v oktobru tile kandidatje in kandidatinje:
Dodič Milan (skupina za nar. jezik in knjiž.); Flis Darinka (biološka skupina); uršulinka Fras m. Simona (skupina za nar. jezik in knjiž.); Hainz Jožef (skupina za občo zgodovino); Hrovat Miroslav (romanska skupina); Janežič Vida (skupina za nar. jezik in knjiž.); Kalokira Desanka (romanska skupina); Kastelic Jože! (klasična sku-ina); Kernc Alfonz (romanska skupina); Kobal tanislava (romanska skupina); Kožar Anton (biološka skupina); Kump Štefanija (romanska skupina); Lavrenčič m. Dol o r oz a (geografska skupina); Leder Mirko (pedagoška skupina); Malovrh Amalija (biološka skupina); Mišja Boris (skupina za nar. jezik in knjiž.); Nun ar Franc (romanska skupina); Pavlovič Marija (skupina za nar. jezik in knjiž.); Pečnik Ana (biološka skupina); Peršič Bogomir (pedagoška skupina); Prohinar Zora (pedagoška skupina); Pusljar Miroslav (pedagoška skupina); Rojs s. Leon i ta (skupina za nar. jezik in knjiž.); Scheschark Leontina (germanska sku.p); Smrkč Marija (biološka skupina); Strnad Rudolf (geo-loško-petrografska skupina); Šuklje Svetozara (geografska skupina); Tu še k Alojz (matematična skupina); V i potni k Vincenc (romanska skupina); .Vrančič Radojka (romanska skupina).
A^Ef Ne samo sebi tudi Vašemu šoferju "&E I privoščite nabavo fl»ZET-komnasa.
Župnik Franc Zajec 60 letnik
Te dni praznuje v Crmošnjicah nad Se-mičem svojo 60 letnico rojstva tamošnji ta-mošnji župnik Franc Zaje. Luč sveta je zagledal dne 27. okt. 1879 v Zigmaricali, župnija Sodražica. Še otrok se je preselil s starši na Kočevsko, kjer je dobil tudi prvi poduk in dovršil nižjo gimnazijo. — Župnika Zajca lahko štejemo kočevskim Slovencem, kjer je preživel svojo prvo mladost, in ker obvlada tudi dobro ltočevščino in perfektno nemščino.
Višjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani ter leta 1900 napravil maturo. Še isto leto je prestopil prag ljubljanskega semenišča. Po končanem bogoslovju je nastopil prvo službo kot kaplan v Ko-privniku na Kočevskem, kjer je ostal do začetka leta 1906. Od tu je bil premeščen v Tržič na Gorenjskem, kjer se je udejstvoval pri prosvetnem društva sv. Jožefa ter ustanovil telovadni odsek Orel. Iz Tržiča se je vrnil zopet na Kočevsko, v Stari log, in od tu je šel kot župni upravitelj v Polom pri Starem logu. Tu je deloval tri leta, popravil cerkev in župnišče ter ustanovil Marijino družbo za dekleta. Leta 1911 je odšel kot župni upravitelj v Belo peč na Gorenjskem, kjer je preživel svetovno vojno, med katero je pomagal pri aprovizaciji župnije. Belo peč so meseca novembra 1918 zasedli Italijani, ki so župnika zaradi slovenske zavednosti poslali v internacijo na otok Sardinijo, kjer je bival pol leta v izgnanstvu. Leta 1919 se vrne zopet v svojo župnijo, odkoder je zaprosil 1. 1923 za razpisano župnijo Tomišelj, kjer je ostal 10 let. Ko je popravil cerkev, župnišče in gospodarsko poslopje, si je zaželel zopet nazaj na kočevsko zemljo, v Črmošnjice, kjer je po smrti župnika Lebarja prevzel hribovito in t.ežko župnijo, kjer deluje sedaj sedmo leto, in sicer sam, brez duh. pomočnika.
Jubilantu želimo še mnogo let zdravja in duhovnega veselja v vinogradu Gospodovem.
— Za fanle bodo duhovne vaje v Domu duh. vaj od 6. do 10. novembra. Ker je še prostora, prosimo, da se priglasite na naslov: Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani, Zrinjskega c. 9.
Jčaj jphavtie?
Ali je sploh mogoče verjeti govorici, da so v Ljubljani neke vrste zavodi, ki spravijo največ slovenskega denarja iz naših krajev, sklenili podpreti neko splošno simpatično socialno akcijo z ogromnim darilom — po 50 dinarjev. V zagrebških Ititih smo namreč pred kratkim brali, da SO enaki in tudi isti zavodi v Zagrebu sklenili pokloniti za neko drugo akcijo po 10.000 dinarjev, a tisti zavodi, ki imajo v Zagrebu samo podružnice, so dali po 5000 dinarjev.
Kaj pravite, ali ni ta sklep organizacije ljubljanskih zavodov najtrdnejši dokaz preziranja naših največjih potreb in skrajno ialjlvo briskiranje vsega slovenskega naroda. Menda imamo pravico pričakovati, da la sramotni sklep ostane sramežljivo na papirju in sedaj ti zavodi i odprlo roko obriieio ta madet s sebe.
— Mojstrski izpiti za odtopede in bandažiste.
Na podstavi § 312. ob. z. in čl. 6. pravil o opravljanju mojstrskih Izpitov z dne 31. marca 1932, SI. 1. št. 368-36, in na predlog Zbornice za TOI v Ljubljani dodatno k banski odredbi z dne 21. januarja 1938, VIII. št. 78-3, odrejam: 1. da se določi štiričlanska izpitna komisija za mojstrske izpite pri Zbornici za TOI v Ljubljani ludi za stroki izdelovalcev ortopedskih predmetov in banda-žistov (§ 23., odst. 1., točka 53 b), ob. z.) in 2. da se za člana s fakultetsko izobrazbo v strokah, označenih pod točko 1) postavi dr. Breceli Bogdan, se-kundarij državne bolnišnice v Ljubljani. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1939. Ban: dr. Natlačen s. r.
NAJNOVEJŠI VZORCI t
A.&E.SKABERNŽ
LJUBLJANA
—	Združenje sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani obvešča svoje člane, da morajo vsi pomočniki in vajenci do konca tega leta imeti nove delavske knjižice, katere izdaja tajništvo združenja v Vegovi ulici št. 8, vsak četrtek od 1 do 5.
—	Parfum ohrani svojo vonjavo, ako negnjete telo b 8AN0PED0M! Sicer pa ae pomeša s neprijetnim duhom po pota in smrdi! Glavna zaloga za SANOPED: droge-rija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
_— Avtobusno podjetje 0. žužek obvešča cenj. občinstvo, da bo na praznik Vseh svetnikov vozil poleg rednih avtobusov še en avtobus, in sicer ob 19 iz Cerkelj v Kranj ter ob 19.30 iz Kranja v Cerklje—Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« cenčice.
—	Na naslov železniške uprave. Z 28. oktobrom je ukinjen tudi delavski vlak it. 919, ki odhaja iz Bistrice-Boh. jezero ob 7 zvečer. Čeprav je bil ta vlak za delavce, ki stanujejo ob progi Bi6trica-Boh. jezero—Jesenice in so zaposleni pri KID na Jesenicah, zelo neprikladen, ker začenja nočna izmena v tovarni šele ob 22, je bil ta vlak vendar edina zveza iz kraja njihovega bivališča do mesta zaposlitve. Ukinitev tega delavskega vlaka pomeni potem takem za prizadete delavce obenem ukinitev možnosti zaposlitve in 6e zaradi tega obračamo na železniško upravo, da ukinitev vlaka št. 919 prekliče, obenem pa po možnosti njegov vozni red določi tako, da bi odhajal s postaje Bistrica-Boh. jezero šele okoli 20.40. Upamo, da bo ravnateljstvo državnih železnic to prošnjo prizadetih delavcev iz socialnih razlogov ugodno rešila.
po cbi£cw£


*	Priprave za ustanovitev Zveze mest v hrvatski banovini. Komisar zagrebške občine Mate Starčevič je poslal 24 hrvatskim mestom v hrvatski banovini proglas, v katerem jih vabi, da ustanove Zvezo hrvatskih mest, ki naj bi z združenimi močmi delovala za procvit hrvatskih mest. Ako bo odgovor večine mest pritrdilen, bo zveza hrvatskih mest takoj ustanovljena in bodo hrvatska mesta izstopila iz Zveze mest kraljevine Jugoslavije.
*	Palačo Pokojninskega lavoda v Belgradu
nameravajo zgraditi na križišču ulic Miloša Velikega in Kraljice Natalije, to je na prostoru, kjer stoji zdaj Odeon-kino. Palača naj bi bila devet-nadstropna in naj bi imela tudi veliko gledališko dvorano. Za samo zemljišče je Pokojninski zavod plačal 7,000.000 din. Z gradnjo palače bodo pričeli spomladi.
*	Kako je bilo v Krakovem, pripovedujeta dva subotiška karmeličana, patra Teresinus Hi-pich in Iliia Follo, ki sta pred nekaj leti odšla v krakovski karmeličanski samostan, zdaj pa sta se vrnila v Subotico. V Krakovu ju je zatekel nemški napad na Poljsko. Redovnika pripovedujeta, da so nemški letalci metali bombe na vse objekte, in tudi na cerkve in samostane. Cerkev njihovega samostana so bombe skoraj povsem porušile. Nekaj bomb je padlo na cerkev celo med službo božjo, ko je bila polna vernikov. Bilo je precej žrtev med civilnim prebivalstvom.
*	Milijonska odškodnina dalmatinskim občinam. Z rešitvijo Državnega sveta je trem dalmatinskim občinam, in sicer šibeniku, Promi-nam in Šestanovcem priznana pravica do odškodnine za neplačano pristojbino na potrošnjo električnega toka., česar od leta 1933 do 1938 ni plačevala francoska družba »La Dal-matienne«. Vse tri občine bodo prejele skupno 3,700.000 din odškodnine. Šibeniška občina dobi od tega samo 700.000 din, kar pa se ji zdi premalo, in bo zaradi tega zahtevala, da se ji naknadno prizna večja odškodnina.
*	Toča v Dalmaciji. Predsnočnjim je naše Primorje obiskalo silovito neurje, ki je zlasti razsojalo v Omišu in na Hvaru. Padala je zelo gosta toča, ki je na Omišu pokrila dvajset centimetrov na debelo tla. Morje pa je bilo silno razburkano in so zlasti na Ilvaru pobesneli morski valovi razbili precej oken in vrat po hišah, ki leže blizu obale. Zaradi neurja so imeli vsi parniki lokalnih plovb velike zamude. Tudi iz okolice šibenika poročajo o veliki škodi, ki jo je napravila toča. — V sevrozapadni Dalmaciji pa je zapadel sneg vse do Knina.
*	Avtomobillsta ie presenetila povoden!. Trgovec Ranko Milovanovič iz Višegrada je te dni
doživel s svojim avtomobilom nevarno pustolovščino. Imel je opravke v-' Pri boju in se je proti večeru vračal domov. Lilo je kakor iz škafa, tako da je izza krmila videl le nekaj korakov pred seboj. Ko je vozil če« Dobrunsko polje, ki ga je začela reka Rzava preplavljati, se je njegov avto naenkrat znašel v vodi. Voda je naraščala z veliko naglico. Ze so valovi pokrili blatnike avtomobila. Milovanovič je spoznal veliko nevarnost, v katero je padel. Skočil je iz avtomobila in pričel bresti po vodi proti bližnjemu hribu, da bi si rešil vsaj golo življenje. Voda pa je bila na nekaterih krajih že tako globoka, da je moral plavati. Onemogel je slednjič dospel na hrib, kjer je bil varen pred povodnijo.
*	Kaj bo s Bodijevimi preprogami? Naši javnosti je gotovo še dobro v spominu velika tihotapska afera bivšega poslanika dr. Aleksandra Bodija pred tremi leti. Bodi je na debelo tihotapil s preprogami, toda nekoč so ga vendar zasačili. Ob tej priložnosti so carinske oblasti zaplenile 634 kg dragocenih preprog, tri salonske garniture, številne dragocene japonske vaze in okrog 20 kg namizne srebrnine. Zdaj pa vse to blago že tri leta leži v carinskem skladišču v Belgradu in je izpostavljeno zobu časa, ki je po skladiščih še posebno o^ter in uspešen. Vrednost zaplenjene robe si lahko predstavljamo, ako vemo, da bi bilo treba zanjo plačati nad pol milijona dinarjev carine. Belgrajski listi se zdaj sprašujejo, čemu ne prirede z Bodijevimi preprogami javne dražbe, kakor to napravijo z drugimi zaplenjenimi predmeti, kajti velika škoda bi bila, ako bi se ti predmeti v carinskem skladišču pokvarili.
*	»Krvava sekira« je naslov romanu, ki ga je napisal orožniški narednik Milan Goronja iz Banjaluke in v katerem je podan šestkratni umor, ki se je dogodil v vasi Brezik-Laminci pred nekaj leti. Goronja je tedaj vodil preiskavo o umoru in se mu je posrečilo, da je izsledil morilca, ki je bil pozneje obsojen na smrt in obešen. Zdaj je to snov porabil za kriminalni roman.
*	Nesmiselno stavo je plačal t življenjem. Kmet Bedenikovič iz Poredja pri Varaždinu je stavil s svojim sosedom 150 din, da bo v četrt ure popil en liter žganja. V manj kakor desetih minutah je Bedenikovič zlil vase liter žganja in vesel spravil 150 din. Med potjo domov pa so ga Že objele slabosti in dve uri kasneje je bil mrtev.
*	Z glavo v zid. Nenavaden način samomora si je izbral brezposelni delavec Peter Sehervary v Stari Kanjiži. Desetkrat zapovrstjo se je z glavo zaletel v zid in se slednjič, oblit s krvjo, zgrudil na tla. Utrpel je zlom lobanje in zaradi tega skoraj ni upanja, da bi ostal živ. Sehervary je v zadnjih mesecih napravil že štiri samomorilne poskuse, pa so ga zmerom pravočasno rešili.
*	Strašen zločin četnika. V mirni žumbe-rački vasi Kalje se je te dni dogodilo strašno krvoprelitje, ki ga je povzročil četnik in bivši občinski stražnik 37-letni Franjo Kračev. Kra-čev je bil do letošnjega poletja občinski stražnik in je bil v svoji službi vnet privrženec bivših protihrvaških režimov. Vsi so se ga bali zaradi njegove surovosti. Ko je izgubil službo, ie sklenil, da bo kljub temu še teroriziral ljudi, kar se mu je tudi posrečilo. Vsak dan znova je grozil ljudem, da se bo maščeval, tako da so se ga vaščani izogibali in se skrivali pred njim. Zadnje dni je Kračev močno popival. V četrtek zvečer se je vračal iz Samobora v Kalje 27-letni kmet Josip Papič s svojo materjo. Papič je s svojo materjo živel v Kalju v hiši 45-letne France Stinčič. Blizu hiše je srečal Kračeva. Kračev mu je takoj pričel groziti, češ da se mu bo maščeval. Papič se za njegove grožnje ni zmenil in je odšel v hišo, kjer se je preoblekel in nato spet odšel ven. Ko je prišel na glavno cesto, je izza nekega vogla skočil nadenj Kračev in mu zarinil dolg nož v trebuh. Papič ie kriknil od bolečine in pričel bežati. Toda komaj je napravil nekaj korakov, se je zgrudil na tla. Njegove klice je slišala Stiničičeva, ki je prihitela iz hiše, Kračev pa je napadel še njo in jo z nožem zabodel v hrbet. V tem je prišel mimo sin vaškega župana 20-letni Janko fcelanič. Ko je hotel pomagati ranjencema, je Kračev še njega pore-zal z nožem po rokah. Ko se je Kračev oddaljil, je Belanič alarmiral sosede, ki so ranjenca prenesli k zdravniku. Toda Papič je zaradi strašne rane na trebuhu kmalu izdihnil, dočim so Stičičevo prepeljali v bolnišnico. Takoj so pričeli orožnki zasledovati Kračeva, toda ko so ga hoteli prijeti, se jim je z vsemi silami uprl in šele po naporni borbi se je orožnikom posrečilo, da so nasilneža užugali. Preiskava je ugotovila, da se je Kračev maščeval nad Papičem zaradi zaušnice, ki mu jo je Papič pred letom dni -prisolil.
*	Nenavadna lega srca je dekletu rešila življenje. I^*Vrbasa poročajo o ljubavni žalo-igri, ki se je tam odigrala te dni. Kmečki fant Radenko Mij&tovič se je zagledal v 19-letno Izidoro Dinjaški, ki pa je fanta odbijala in mu te dni dala končnoveljavno »košaro«. Mi-jatoviča pa je to tako užalilo, da je Izidori prisegel maščevanje. Zvečer jo je zasledoval in ji ob ugodni priložnosti porinil nož v levo stran prs. Dekleta so pripel jali v vrbasko bolnišnico, kjer so jo takoj položili na operacijsko mizo. Zdravnik, ki je dekleta operiral, pa se je prav močno začudil, ko je odprl prsni koš. Mislil je, da je ubod v levo stran prs močno poškodoval srce, toda na veliko presenečenje je opazil, da dekle sploh nima srca na levi strani, ampak na desni in da je ostalo povsem nepoškodovano. Tej okolnosti se ima dekle zahvaliti, da je še ostalo pri življenju, kajti ako bi imelo srce tam, kjer ga ima večina ljudi, bi ji sunek z nožem prebodel srce.
*	Z bombami nad ženo in tasta. Belgrajske-mu okrožnemu sodišču so izročili kmeta Lju-bomirja Gligorijeviča iz vasi Mirijevo, ki je obtožen poskusa umora nad svojo ženo, svakinjo in tastom. Dogodek, ki se je odigral v začetku tega meseca, ima naslednje ozadje: Gligorijevič se je pred leti poročil s hčerko posestnika Nikoliča v Mirijevu in se po poroki preselil v hišo svojega tasta. Zakon pa ni bil srečen. Po vasi so govorili, da ima Gligorijevič prepovedane odnošaje z ženino sestro, o ženi pa so govorili, da vara svojega moža s sosedom. V hiši ie bil zaradi tega na dnevnem redu prepir. Nekega dne pa je stari Nikolič pokazal Gligorijeviču vrata. Gligorijevič je sicer poskušal vse, da bi pomiril tasta, toda ko se mu to ni posrečilo, se je sklenil maščevati. Nekega dne je bil Nikolič z obema hčerkama na polju. Nenadoma je opazil Gligorijeviča, ki je prihajal po njivi njemu in hčerkama nasproti. Ko je Gligori jevič videl, da ga je starec opazil, je vrgel proti njemu in obema ženskama pet ročnih granat, drugo za drugo. Nikolič, ki je star vojak, pa ni izgubil glave. Brž se je vrgel na tla in zaklical hčerama, naj storita isto. Nekaj hipov nato so druga za drugo eksplodirale štiri granate, peta pa je odpovedala. Toda Nikolič. in obe hčerki so ostali nepoškodovani. Gligorijevič je po dejanju pobegnil in se nekaj časa skrival, potem pa se je sam naznanil orožnikom. Povedal je, da je ročne granate nanra-vil sam.
Ljubljana, 31. oktobra
Gledališče
Drama. Torek, 31. oktobra: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sreda, 1. novembra: Antigona. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Četrtek, 2. novembra: Striček Vanja. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 3. novembra, ob 15: Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 4. novembra:. Striček Vanja. Red B.
Opera: Torek, 31. oktobra: Glumač Matere božje. Red A. — Sreda, 1. novembra: Trubadur. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Četrtek, 2. novembra: Boris Godunov. Red Četrtek. Gostuje losip Križaj. — Petek, 3. novembra: Kogojeva akademija. Izven. — Sobota, 4. novembra: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol..
Radio Ljubljana
Torek, 51. okt.s 7 Jutranji pozdrav (plošče)
—	7.15 Napovedi, poiočila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plqšče) — 11 Šolska ura: Proslava Jadranskega dne: petje, deklamacije, razgovor (vodi g. V. Pirnat) — 12 Sprehod po Balkanu (plošče) — 12.30 Poročila, objave — i3 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Drobiž za drobiž (plošče) — 18.40 Ideja stvarstva (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Naloge našega šumarstva (inž. D. Afa-nasjev, Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert balalajke (pl.)
—	20.30 Koncert Pevskega zbora »Grafika« — 21.15 O sonatah: predavanje (g. S. Koporc) in klavir (gdč. Ilerta Seifert) — 22Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek, 31. okt.: Belgrad: 20.10 Pevski koncert g. N. Cvejiča, 21.45 šlagerji in pesmi —> Zagreb: 20 Zvočna igra — Ankara: 20.30 Jazz
—	Sofija: 18.45 Valčki, 19 Orkestralni koncert,
20	Komorna glasba, 21.20 Lahka glasba — Bratislava: 20 Schiller: Kovarstvo in ljubezen«, igra — Beromiinster: 20.15 Simfonični koncert
—	Budimpešta: 21.10 Pesmi, 22.45 Ciganski ork.
—	Bukarešta: 20 Koncert Brahmsovih skladb,
21	Pisan koncert, 21.50 Španska glasba, 22.15 Zabavna glasba — Horby: 20.30 Plesna glasba, 22.15 Orkestralni in solistični koncert — Oslo: 20.10 Zabavni spored, 21.10 Koncert Radijskega orkestra.	,,
Prireditve in zabave
Nar. prosv. društvo »Vodnik« v Zgornji Šiški uprizori na praznik Vseh svetnikov ob 8 zvečer v dvorani pri Martincu Jalnovo igro »Grobovi«. Odbor vljudno vabi cej. občinstvo, da prisostvuje tej igri, ki je vsebinsko primerna za ta dan. — Vstopnice dobite v predprodaji na praznik od 11 do 12 v dvorani restavracije Martine.
Klavirski koncert svetovno znanega pianista Ignacija Friedmana bo brez dvoma eden največjih dogodkov novo koncertne sezone sploh. Ime tega pianista slovi tako po Ameriki, kakor tudi po vseh največjih kulturnih centrih v Evropi. Je nedosežen umetnik ter sijajen interpret najrazličnejših del klavirske literature. Na svojem koncertu v Ljubljani v ponedeljek, . nov. ob 20 v veliki dvorani Filharmonije bo igral Bachova, Chopinova in S?b>Wannova dela. Na koncert izrednega umetnika opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki
Fantovski odsek Ljubljana — Sv. Jakob ima
drevi ob 8 sestanek v Cerkveni dvorani (Sv. Jakoba trg). Predaval bo dsgr. Steska Viktor. Udeležba za člane obvezna 1
Cerkvena glasba
Cerkev sv. Jožefa. Jutri, na praznik Vseh svetnikov, ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa »Exullet« z orkestrom, zl. dr. Fr. Witt. Graduale »Timete Dominum« in ofert. »Justorum animae«, zl. A. Foerster. Tantum ergo v Es, zl. dr. Fran Ki-movec. Po maši: Glejmo danes o kristjani, zl. St. Premrl. — Spomin vernih duš: Ob 8 slovesna črna sv. maša. Izvaja se: Missa pro Defunc-tis, zl. A. Rihovsky v D. Libera, zl. P. Singer.
Cerkev v Križankah. Jutri, na praznik Vseh svetnikov, ob 10.30 slovesna maša. Izvaja se: Missa in hon. »Sanctorum omnium«, zl. V. Goller. Graduale »Timete Dominum« in ofert. »Justorum animae«, zl. A. Foerster. Po maši: Glejmo danes o kristjani, zl. St. Premrl.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od torka ob 8 zvečer do četrtka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica Žitko, Pleteršnikova ulica 18, I. nadstropje, telefon 47-64.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Najden je bil bankovec za 100 din. Naslov v upravi »Slovenca«.
Anekdota
V bivši ruski carski vojski se je nekoč odigral med poročnikom in prostakom naslednji prizor, v katerem se je razvil tale zanimiv dvogovor:
Poročnik: »Kaj bi naredil, če bi na polju naletel na sovražnika?«
Prostak: »Ubil bi ga, vaše blagorodje.«
Poročnik: »Prav! Kaj bi pa naredil, če bi naletel na cel bataljon sovražnikov?«
Prostak: »Ubil bi ga!«
Poročnik: »Za to bi bil sam preslab. Neopazno bi se umaknil in prinesel poročilo. — Kaj bi naredil, če bi na polju naletel na kravo brez pa-stirja?"«
Prostak: »Ubil bi jol«
Poročnik: »Ne!«
Prostak: »Umaknil bi se in prinesel poročilo.«
Poročnik: »Spet nisi pogodil. Zagrabil bi jo za rogove in jo privedel v tabor. Sedaj mi pa povej, kaj bi storil, če bi mene srečal na polju?«
Prostak: »Ubil bi vaše blagorodje!«
Poročnik: »Norec! Jaz sem tvoj predpostavljeni in nosim kakor ti tudi rusko uniformo.«
Prostak: »Umaknil bi se in prinesel poročilo.«
Poročnik: »Osel! Jaz vendar nisem sovražni bataljon.«
Prostak: »Potem b| vaše blagorodje zagrabil za rogove in vas privedel v tabor.«
Pravijo, da poročnik lega prostaka ni nič več .vprašal.
I1UB L J AN A
Prva prireditev v novi šentjakobski dvorani
Združene Šentjakobske organizacije, ki to pred enim tednom dobile v novi župnijski dvorani svojo streho, so se na praznik Kristusa Kralja prvič predstavile javnosti z lepo uspelo akademijo.
Akademija je bila namenjena samo dobrotnikom nove dvorane in se je vršila popoldne ter zvečer, obakrat pri nabito polni dvorani. Večerno prireditev so posetili tudi banovinski inpektor dr. Logar, prelat dr. Grivec, univ. prof. dr. Korošec s soprogo. ravnatelj 06ana s soprogo, okrajni načelnik Maršič, dr. Fr. Leskovic « soprogo, gospa dr. Logarjeva, mnogo duhovščine in drugih odličnih gostov.
Akademijo je začel orkester, nakar so trije mladci (dva dečka in deklica) deklamirali Zabkar-jevo »Naše vstajenje. Sledila je pesem »Pozdravljena kraljica (dr. Fr. Kimovec), ki jo je dovršeno zapel zbor dekliške Marijine družbe.
Nato je spregovoril g. niv. praf. dr. A. Snoj, ki je kot predsednik odbora za zgraditev dvorane pozdravil navzoče ter 6e dobrotnikom s toplimi besedami zahvalil za njih požrtvovalnost. Podal je nekaj zgodovinskih reminiscenc, poudaril važnost dvorane za župnijo ia h koncu izrazil upanje, da bodo organizacije, ki 6o zaradi pomanjkanja primernih prodorov 15 let hirale, v novih prostorih oživele in obnovile staro slavo šentjakobske župnije.
Po govoru je član Fantovskega odseka občuteno deklamiral Zabkarjevo pesem »Mi sejemo v brazde zorane«, članice Marijine kongregacije pa 60 z dramatičnim prikazom »Začeti je treba« nazorno pokazale, kako 6e je začela in kako je potekala akcija za zgraditev dvorane. Nato je nastopil zbor šentjakobskega Prosvetnega društva in pod vodstvom kaplana Pogačnika zapel Kimovče-vo »Ako Gospod ne zida hiše«. Sledilo je simbolično izvajanje članic dekliškega krožka »Verujemo, upamo, ljubimo«, ki je zaradi posrečene osvetlitve odra napravilo globok vtis. Zelo so ugajale tudi deklice z ljubkim prizorčkom »V Marijinem vrtcu«. Akademijo je zaključil Fantovski odsek z »Izpovedjo Kristusu Kralju« (L. Zabkar). —
Občinstvo je napeto sledilo v6em točkam. — Splošna 6odba je bila, da je akademija popolnoma uspela. Župnija sv. Jakoba je vesela nove dvorane, ker vidi, kako se veselo prebujajo skrite sile in prinašajo v faro novo življenje.
Akademija bo prihodnjo nedeljo še enkrat ponovljena.
Vozni red o Vseh svetih
Uprava policije odreja sporazumno z mestnimi poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče:
1.	Dne 31. X., 1. XI., in 2. XI. 1939 je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme, vključno tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet.
Dovoz je dovoljen po Šmartinski cesti, Savski Cesti in Med hmeljniki.
Odvoz izpred pokopališča pa po cesti, ki vodi V Tomačevo, Linhartovi cesti v smeri Tyrševe'■ceste. Za vozove s konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše, Pokopališki ulici, mimo Kemične tovarne in dalje skozi Predovičevo ulico proti mestu.
2.E!ektrična	cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop in posebno postajališče za vstop potnikov.
3.	Redni avtobusni promet iz mesta na pokopališče in obratno letos odpade.
4.	Vsako prenatrpanje vozil je v smisla obstoječih predpisov strogo prepovedano in imajo sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisionelno dovoljenih' mest (sedežev) in stojišč. Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim prepovedo nadaljnje obratovanje. Zaradi tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišje dopustnim številom potnikov zasedeni.
5.	Za privatne avtomobile in avfoizvoščke je določen pred pokopališčem poseben park, poseben park tudi za konjsko vprego; kolesarjem pa je dovoz koles pred pokopališče prepovedan. Vsi kolesarji bodo morali pustiti svoja kolesa na zato določenem prostoru, to je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta.
6.	Glede parkiranja vozil, kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vozniki, brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov.
7.	Občinstvo se opozarja, da je vsfop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so med letom zaprta), izhod pa je izključno skozi leva vrata (to je med cerkvijo m upravnim poslopjem pokopališča).
8.	Občinstvo, posebno starši z otroci, se opozarjajo, naj se tam, kjer ni hodnikov, strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne ovirajo po nepotrebnem prometa.
9.	Občinstvo se ponovno opozarja, da je hoja in stopanje na grobove prepovedana. Varnostni organi imajo strog nalog, da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega imetja.
10.	Končno se opozarja občinstvo, da se bo nahajala stojnica mestne socialne akcije na prostoru pred pokopališčem, to je na desni strani ob koncu ulice Med hmeljniki, Kakor tudi ob upravnem poslopju Žal. S tem bo vsakemu obiskovalcu grobov omogočeno, da počasti spomin svojih ranj-kih z malenkostno odkupnino v prid mestnih ubogih. — Uprava policije.
Krasne zastore, lepe preproge, kontenlno ln Sifone za posteljno in telesno perilo dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah v manufakturni tigovini
CESN/K JANKO
L3UBL3ANA LINGAR3EVA
1 Maša sa turiste in izletnike bo jutri, na praznik Vseh svetnikov, in prihodnjo nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.80 zjutraj.
1 Duhovniki imajo svojo običajno duhovno obnovo v petek 3. novembra ob 5 v Domu duhovnih vaj.
1 Zdrntene skupine bojevnikov Ljubljana — Sv. Peter priredijo v sredo 1. novembra žalno svečanost v spomin žrtvam svetovne vojne. Ob 10.30 bo sv. maša v cerkvi sv. Petra, nato cerkveni obredi pri spomeniku s petjem žalostink. Vabimo vse tovariše, svojce padlih in ostale s prošnjo, da okrase ta dan spomenik, prižgo ob njem svečice in počaste spomin žrtvam s svojo navzočnostjo.
1 Spominska svečanost na vojaških grobovih. Kakor navadno priredijo tudi letos bojevniške organizacije na dan Vseh svetih 1. novembra 1939 ob 16 lia ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu spominsko svečanost za padilmi in umrlimi borci iz svetovne vojne in umrlimi vojakl-kadrovci. Slav-nost bo pred spomenikom borca, ki stoji sedaj pred novo vojaško grobnico. Spored bo sledeči:
1.	vojaška godba začne slovesnost z žalostinko; 2. pevci združenih ljubljanskih zborov zapojejo prvo žalostinko; 8. vojni lfurat g. Maračič bo imel spominski govor; 4. bivši vojni kurati opravijo cerkvene obrede in »Reši nas o Gospod«; 5. pevci zapojejo žalostinko; 6. častni stel; 7. vojaška godba zaključi slovesnost. Vabimo cenjeno ljubljansko občinstvo, da se te slovesnosti udeleži. Drugi dan,
2.	novembra, pa bo ob 9 v frančiškanski cerkvi žalna sv. maša.
1 Opera. Drevi daje Opera v Ljubljani lepo Massenetovo opero »Glumač Matere božje«. Ker je snov religioznega značaja, ki se prilega tudi vsesvetskim dnevom, opozarjamo občinstvo še posebej na to lepo predstavo in jo priporočamo.
1 Pokojnine sa november bo pošta Ljubljana I dostavljala upokojencem na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra. Prosimo, da prizadeti počakajo pismonošo doma v času, ko se pismonoše s pokojnino običajno pojavijo. — Upravnik.
1 Razstava »Kluba neodvisnih« je podaljšana do vključno 1. novembra.
1 Dve lepi izložbi občudujejo Ljubljančani, ki hodijo po Mestnem trgu mimo trgovine mestne elektrarne in pa po Nabrežju 20. septembra mimo trgovine mestne plinarne. Obe mestni poslovalnici sta namreč s prav dobrim okusom aranžirali izložbena okna za propagando vsesvetske akcije, kjer Ljubljančani vidijo velike in male vence ter sveče vseh treh vrst, ki jih vsesvetska akcija daje v znamenje odkupnin od razkošja na grobovih. Razstavljene so pa tudi nakaznice vseh treh vrst, da dobrotniki spoznajo, kakšne vence in sveče dobe za posamezne nakaznice. Obe poslovalnici sprejemata tudi odkupnine in izdajata nakaznice, ki dobrotniki z njimi dobe v pisarni vsesvetske akcije v Mahrovi hiši sveče in vence, od ponedeljka dalje bodo pa s temi nakaznicami dobili sveče in vence tudi po stojnicah v mestu in pred vsemi ljubljanskimi pokopališči. Počastite rajne z dobrimi delil
1 Napišite svoje ime in naslov na nakaznice vsesvetske akcije, da bo Vrhovni socialni svet spoznal dobrotnike mestnih revežev in jim bo lahko ob marsikateri priliki tudi med letom izkazal svojo hvaležnost s priporočilom na tem ali onem mestu za upoštevanje in prednost pri enakih pogojih. Sicer je pa itak vsa Ljubljana prepričana, da letos ne bo več grobov brez vencev in belozelenih sveč vsesvetske akcije in zato tudi ne bo več nobenih opazk, kakršne so lani dobrosrčni Ljubljančani delali na račun nekaterih izjem, ko so jim očitali, da so prvi pri iskanju koristi, za reveže pa ne dajo nič.
1 Nogavice, rokavice — Karničnik — Nebotičnik.
1 Karitativna akademija za bolnega slovenskega skladatelja M. Kogoja 3. novembra zvečer bo obsegala poleg orkestralnih, pevske točke in recitacije, ki jih bodo predvajali operni in dramski solisti. Vstopnice od 24 din navzdol so v prodaji pri operni blagajni.
1 Jadralna sekcija Aerokluba v Ljubljani bo v mesecih novembru in decembru organizirala tečaj v jadralnem letenju za novince do »B« izpita. Tečaj bo s pomočjo avtovleka. Vsak, ki ima veselje do letenja in bi se rad udeležil tega tečaja, naj se oglasi v pisarni Aerokluba, Ljubljana, Gledališka ulica 10, kjer bo dobil potrebna navodila in informacije.
1 Vič. Knjižnica Prosvetnega društva bo v bodoče poslovala vsak četrtek od 18—20. Prosimo vse člane, da jo redno obiskujejo, posebno v zimskem času.
1 Jutri premiera »Brezdomcev« v kinu Unionu!
Že danes opozarjamo občinstvo na eno največjih filmskih umetnin letošnje sezone, na prekrasni film »Brezdomci«, ki bo od jutri naprej predvajan v kinu Unionu. To nepozabno filmsko delo obravnava problem vzgoje današnje mladine, in sicer tistih mladih ljudi, ki nimajo staršev in skrbnikov, ki se po velemestnih ulicah potikajo sem in tja in zabredejo na slaba pota. Film je pretresljiva zgodba o očetu Flanaganu, ustanovitelju »Mesta dečkov«, ki ne obstoji zgolj v fantaziji kakega romana, temveč obstoja dejansko v Ameriki v državi Okla-homi. Glavno vlogo v filmu »Brezdomci« ima Spencer Tracy, ki je za to svojo vlogo dobil prvo nagrado ameriške akademije za filmsko umetnost. Film je bil doslej povsod sprejet z ogromnim navdušenjem. Predvajali so ga po vseh večjih mestih. Prepričani smo, da bo film doživel isti triurni tudi pri nas v Ljubljani.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Angleško društvo v Ljubljani ponovno sporoča vsem, ki se zanimajo za učenje angleškega jezika, da je že pričelo s tečaji za angleščino, da pa še vedno sprejema nove učence in tudi začetnike, ker bodo novembra 1939 po potrebi otvor-jeni zopet novi tečaji. Prijave za tečaje kakor tudi prijave članov se sprejemajo v četrtek, petek in soboto med 17—19 v novih društvenih prostorih v Tavčarjevi ulici 12. Tečaji so za zečetnike in za naprednejše, za konverzacijo, za perfekcijo, za literaturo in za izgovarjavo, dikcijo ter dramatske tekste in za izbrana poglavja iz Shakespeara. Tečaje vodijo društveni učitelji ga. lektorica Fanny S. Copeland, g. lektor Aleksander Lawrenson, ga. Olga Grahorjeva in ga. Božena Skerljeva. Tečaji so po skupinah 8—10 učencev. Za primer, da bi se želele priglasiti samo 4 učencev v svrho individu-alnejšega pouka, je podana tudi ta možnost. Društvena čitalnica z aktualnimi časopisi in revijami je odprta za člane vsak dan od 17—19, knjižnica pa posluje z izposojanjem knjig vsako sredo in soboto od 17—19. Redni družabni večeri pa so vsako sredo ob 20.30 v društvenih lokalih.
17 letnica pohoda fašitov na Rim
Rim, 30. oktobra. AA. Slefani. Ves italijanski imperij je proslavil obletnico pohoda na Rim. Povsod so se vršile velike manifestacije. Ljudje so vzklikali duceju, ustanovitelju cesarstva.
Mussolini je prispel v Pomezijo včeraj ob 15 v spremstvu članov vlade, strankinih funkcionarjev, zastopnikov vojske, civilnih oblasti. Velika množica ljudstva ga je toplo pozdravila. Novo naselbino Pomezio je blagoslovil msgr. Grassi, ki je imel priložnostni govor, v katerem je Izrazil priznanje prizadevanjem fašistične vlade za zboljšanje življenskih pogojev italijanskega kmeta. Potem so so mu pristojni organi poročali o končanih delih v tem naselju, se je duce povspel na poseben oder, navzoč"! nn so ga navdušen« pozdravili. Pri tej priliki je imel Mussolini govor, v katerem je pozval poljedelce, nai se posvetijo delu.
Zadnja poročila z bojišč
Zahodna fronta
Večerno francosko poročilo
Pariz, 30. okt. f. Pomembni spopadi oddelkov na vsej fronti. Naša letala so vztrajno vršila izvide. Živahni krajevni topniški dvoboji.
Se ena lad|a potopljena
London, 30. okt. AA. Reuter: Ladja Juno, k je plula iz Helsinkija, je bila v Severnem morju potopljena. Ladja se je potopila v manj ko 10 minutah. 20 članov posadke se je rešilo z majhnim čolnom, medtem ko so ostali člani posadke ostali 20 minut v vodi, dokler jih ni rešila vojna ladja Mimoza, ki je sprejela tudi one člane posadke, ki so se rešili s čolni. Norveška ladja je rešeno posadko izkrcala na angleški obali.
Tuje letalo nad Belgijo
Bruselj, 30. okt. A A. Havas: Poročajo, da je neko letalo, katerega narodnost ni ugotovljena, letelo v veliki višini nad Namurjem.
Hlinkovo truplo prenešeno v mavzolej
Ružomberk, 30. okt. A A. DNB: Rakev z zemeljskimi ostanki pok. Hlinke so prenesli danes s pokopališča v župno cerkev. V sprevodu so korakale najuglednejše osebnosti stranke, Hlinkovi gardisti pa so stali v špalirju. V vsej državi so zvonili za časa prenosa z zvonovi. Iz vseh krajev Slovaške so prispeli romarji, ki defilirajo pred katafalkom, ki je postavljen v cerkvi. Po odkritju Hlinkinega spomenika, ki ga je postavila Ružomberška občina, je škof posvetil novi mavzolej. Predsednik države Tiso, predsednik vlade Tuka in ministri ter člani diplomatskega zbora so prispeli v Ružomberk, kjer bodo prisostvovali slovesnemu spuščanju slovaškega vodje v mavzolej. Slavnostna komemorativna seja parlamenta se
bp vršila jutri.
>ih ...
Poljski protest
Washington, 30. okt. AA. Poljski velepo-ik v Washingtonu grof Potočki je predal ameriškemu zun. ministru Cordellu IIullu noto
poljske vlade, v kateri poljska vlada izjavlja, da smatra prisvojitev poljskega ozemlja s strani Nemčije za protizakonito dejanje. S tem v zvezi je treba omeniti, da je HulI odklonil priznati prisvojitev poljskega ozemlja ter da je bivši ameriški veleposlanik v Varšavi zdaj akreditiran pri novi poljski vladi v Parizu,
Švica pripravljena
Bern, 30. okt. A A. Havas: Danes je bilo objavljeno uradno sporočilo, da je zvezni svet sklenil dati kantonalnim vladam v obliki cir-kiilarnega pisma navodila, kako naj pouče prebivalstvo za primer, da bi bila Švica vpletena v vojno. Kantonalne vlade naj pouče prebivalstvo o njegovih pravicah in dolžnosti v primeru, ako bi Švica delno ali popolnoma zasedla kaka tuja vojska. Pripravljalna dela za ta navodila segajo že v leto 1938, toda formulirana so bila navodila šele danes.
Ameriška delegacija v Belgiji
Bruselj, 30. okt. A A. Havas: V kratkem prispe v Belgijo trgov, delegacija Združenih držav, ki bo vodila pogajanja za razširitev trgovin, sporazumov med Belgijo in Združenimi državami. V dobro obveščenih krogih trdijo, da ta pogajanja nimajo nobene zveze z belgijsko delegacijo, ki se zdaj nahaja v Združenih državah in ki Se tam pogaja o vprašanjih pomorskega prevoza.
Angleški parlamentarci na Erancoskem
Pariz, 30. okt. AA. Havas: Daladier je priredil po sprejemu angleške parlamentarne delegacije čajanko na njeno čast. Izdano je bilo sporočilo, ki med drugim pravi, da so angleški parlamentarci bili srečni, ko so lahko ugotovili, da je morala francoskih in angleških vojakov odlična. Angleški parlamentarci so v toku pogajanj s franc. parlamentarci ugotovili enakost pogledov glede vseh vprašanj. Na koncu izraža poročilo prepričanje, da bodo zavezniki zmagali.
7500 Nemcev zapustilo Estonijo
Tallin, 30. okt. AA. V zadnjih dveh tednih je bilo patriiranih 7500 Nemcev iz Estonije. Več veleposestev in veliko število tovarn so morali Nemci zapustiti. 90.000 Rusov, ki predstavljajo rusko manjšino na Estonskem, je sklenilo organizirati svojo >kulturno avtonomijo«, kakor so jo imeli doslej Nemci. V zvezi t tem bodo ustanovljene ruske manjšinske šole.
Huda železniška nesreča v Italiji
Milan, 30. okt. AA. Havas: V bližini Milana je prišlo do težke železniške nesreče. Vlak, ki je prihajal iz Benetk, je trčil v brzi vlak, ki je prihajal iz Rima. Po prvih poročilih je 20 mrtvih in večje število ranjenih potnikov.
Preskrba Črne gore
Cetinje, 30. okt. A A. Banovinski odbor zet-ske banovine za prehrano je imel danes plenarno sejo, ki ji je predsedoval ban Krstič. Seji je prisostvoval tudi braničevski pravoslavni škof Nikolaj. Odbor je na seji razpravljal o vseh vprašanjih v zvezi s preskrbo z zalogami živeža ter ugotovil, da je vse pripravljeno, tako da bi direkcija za prehrano v Belgradu lahko že začela pošiljati prve pošiljke živeža. Ker je padel že sneg v planinah v zetski banovini, se boje, da bi vsaka zamuda ovirala in onemogočila akcijo odbora, /.ato je odbor sprejel soglasno sklep, da se zaprosi poljedelski minister, naj se pri razpošiljanju zalog živeža prvenstveno ozira na zetsjto banovino. Ta akcija pristojnih oblastev in banovin, odbora je bila od prebivalstva zetske banovine sprejeta s simpatijami.
Izgube francoske In nemške trgovske mornarice
London, 30. okt. t. Od začetka vojne do danes je Francija izgubila šest ladij, skupno 41.000 ton. Nemci pa so izgubili štiri ladje, od katerih so eno potopili sami.
Pomanjkanje bencina v Nemčiji
Amsterdam, 30. okt. t. V slučaju dolge vojne je za Nemčijo najbolj kočljivo vprašanje nabavka bencina. Nizozemski strokovnjaki komentirajo izjavo newyorškega dopisnika časopisa »Telegraaf« kateri piše, da bi po mišljenju ameriških vojnih in mornariških strokov-
njakov Nemčija že v dveh mesecih porabila ves pristni bencin, če bi prirejala letalske napade večjega obsega. »Telegraaf« pravi dalje, da bi bila Nemčija po tem času prisiljena uporabljati doma umetno pridelani špirit, kateri pa ni umesten za moderno vojevanje. Ameriški strokovnjaki računajo, da je Nemčija v letu 1939 pridelala 25 milijonov sodov bencina, mislijo pa, da je Nemčiji potrebno v mirnem času 52 milij. sodov, v vojni bi to število naraslo na 150 milijonov.
I
Sf
Izvozna določila
Belgrad, 30. okt. AA. Z ozirom na vesli, ki so bile objavljene v nekaterih listih, se opozarjajo izvozniki, da je prepovedan v klirinške države izvoz blaga, ki je plačano v devizah, brez ozira na to, ali gre za izvoz blaga v istem stanju, v katerem so bile surovine uvožene, ali pa v predelanem stanju. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kr. Jugoslavije.)
Ne pošiljajte živil s pošto v Inozemstvo
Belgrad, 30. okt. A A. Obveščajo se vsi, ki naslavljajo svoje pošiljke v inozemstvo, da je odbor za izvoz pri Narodni bai.ki v soglasju s finanč. ministrom izdal odlok, da se prepove pošiljanje poštnih pošiljk, ki vsebujejo življenjske potrebščine in vse druge proizvode, ki so bodisi delno ali pa v celoti tujega porekla. Izrečno je prepovedano pošiljati v poštnih zavitkih kakor tudi v zavitkih pod označko »vzorec brez vrednosti« v inozemstvo pošiljke, ki vsebujejo kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, dalje čokolado, riž, milo, volnene in bombažne stvari, tkanine, platno, svilene tkanine, usnjene izdelke itd. Carinarnicam je bil izdan nalog, da vrnejo vse pošiljke, ki so bile oslane v tujino in ki vsebujejo takšne stvari, ato se opozarjajo vsi zainteresirani, da ne oddajajo na poštah pošiljk s takšno vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in da ne bi zgubljali časa, ker bodo vse takšne pošiljke ošiljateljem vrnjene. (Iz deviz, ravnateljstva 'arodne banke kr. Jugoslavije.)
JRZ na Hrvatskem
Belgrad, 30. okt. AA. Seja banovinskega odbora JRZ za banovino Hrvatsko, ki bi morala biti 5. novembra v Zagrebu, je iz tehničnih razlogov odložena na poznejši rok, ki bo naknadno objavljen. Preclsedništvo banovinskega odbora za bivšo savsko in bivšo primorsko banovino, je sprejelo ta sklep soora-zumno z merodajnimi strankinimi činitelji v Belgradu.
Drobne novice
Pariz, 30. okt. AA. Havas. Iz Moskve poročajo, da je parlament zahodne Bele Rusije sklenil proglasiti 17. september, to je dan, ko so v zahodno Belo Rusijo vkorakale sovjetske čete, za narodni praznik.
Rim, 30. okt. AA. Štefani. V Ponetu Circu so našli pred kratkim lobanjo in kosti predzgodovin-skega človeka. Najdba je zbudila veliko zanimanje v znanstvenem svetu. Kosti si je ogledalo več paleontologov iz tujine in iz Italije ter ugotovilo, da izvirajo iz davne dobe. Znanstveniki so ugotovili, da je sloj, kjer so našli kosti, izredno zanimiv, zato upajo še v nova odkritja. _______
Rim, 30. oktobra. AA. Štefani. Davi je umrl znameniti italijanski radiolog Aristid Busi, profesor rimskega vseučilišča, senator in Član mnogih akademij in italijanskih in tujih znanstvenih društev. Pokojnik je ustanovil v Rimu zavod za radiologijo, zavod, ki je danes eden izmed najpopolnejših in najbolj organiziranih na svetu.
Roparski napad pri Rogatcu
Rogatec, 30. oktobra.
Ko se je snoči vračal 62-letni raznašalec kruha Anton Muršič domov, so planili nanj trije moški, ga podrli na tla in pričeli tolči in suvati ter biti s pestmi po glavi. Roparji bi ga najbrž pobili do smrti, da ni prišla mimo neka ženska, katere so ee roparji ustrašili in zbežali. Starčku so ukradli 3000 din gotovine. Muršič je roparje spoznal in pravi, da so bili to neki posestnik in njegova sinova iz Hrvatskega, katere sedaj orožni-štvo zasleduje. Muršič se je zatekel v celjsko bolnišnico, kjer 60 ga obvezali.
Otroka je zadušila
Maribor, 80. oktobra.
Pred malim senatom se je znašla danes 35-letaa delavka Ivana Ferenc iz Malečnika pri Mariboru zaradi nenavadne obtožbe, da je med spanjem zadušila svojega otroka, tri mesece staro hčerko Marijo. Obtoženka je poročena ter Ima že 7 let staro hčerko. Dne 27. junija je porodila malo Marijo, katero je v redu vzdrževala in hranila. V petek, 8. septembra je prišla z dela domov ter je šla spat k svoji mali hčerki v posteljo. Nadojila jo je ter zaspala tako, da ji je dete ležalo na levi roki. Ponoči se je prebudila ter je otroka spet nadojila. Okrog treh ponoči pa jo je zbudilo iz spanja hropenje njene hčerke. Otrok je bruhal s krvjo pomešano hrano ter je kmalu umrL Truplo je umila, mož pa je zjutraj Sel po mrtvo-oglednika, ki je zadevo prijavil oblasti. Otrok je bil raztelešen ter je zdravnik najprej izrazil domnevo, da je otrok najbrž umrl zaradi zaduSenja v vodi. Toda za to manjkajo direktni dokazi ter je najbolj verjetno, da je mati otroka med spanjem nehote tiščala k sebi ter ga zadušila. — Zaradi usmrtiive iz maiomarnosii je biia obsojena na 3 mesece zapora, pogojno na 2 leti.

KULTURNI OBZORNIK
Kulturno delo naših prirodoslovcev
(Ob izidu »Zbornika Prir od oslov, društva«.)
Poročali smo že ob raznih prilikah o pomembnem kulturnem delu, ki ja z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo vrše slovenski prirodo-slovci ob nič kaj zavidljivih razmerah, ko jim razen potrebnih denarnih sredstev manjka tudi še zadostne moralne podpore in potrebnega razumevanja naše kulturne javnosti.	_
Prirodoslovno društvo v Ljubljani, osrednja organizacija vseh poklicnih prirodoslovcev in prijateljev prirodoslovja, izdaja že od i. 1930 doslovne razprave«, strogo znanstven časopis, ki uživa mednarodno priznanje, saj vzdržuje zameno že s 480 prirodoslovnimi časopisi iz vseh delov sveta in predstavlja tako naš most v širni znanstveni in kulturni svet. Do danes je izšlo že 24 zvezkov "tega časopisa, ki pričajo o resnem znanstvenem delu naših prirodoslovnih strokovnjakov. — Od 1. 1933. izhaja poljudnoznanstveni ilustrirani prirodoslovni mesečnik »Proteus«, ki je v naši javnosti že dobro znan in si vedno bolj utira pot med širše sloje naroda, ki jim je namenjen, da budi v njih zanimanje za prirodo in njena dogajanja in da povprečnega izobraženca obvešča o razvoju prirodoslovnih ved doma in v svetu. List zaključuje sedaj svoj VI. letnik in je njegova zasluga za prebujanje in poglabljanje prirodoslovnega zanimanja in znanja neprecenljiva. Če so »Prirodoslovne razprave« za slovensko znanost in kulturo predvsem prestižnega pomena, je naloga »Proteusa« v poučevanju širših plasti slovenskega izobražen6tva in v vzgajanju našega naraščaja.
Tema dvema že dobro znanima in priznanima listoma so dodali sedaj naši agilni prirodoslovci še tretjega: »Zbornik Prirodoslovnega društva«, ki je izraz žilavega dela naših prirodoslovnih krogov in dokaj velike življenjske sile našega Prirodoslovnega društva. — I. zvezek »Zbornika«, ki ga je uredil dr. Pavel Grošelj, obsega XXII+72 strani v prav okusni zunanjosti ter prinaša do 30 zgoščenih referatov iz najrazličnejših področij prirodo-znanstvenega prizadevanja. Ti referati v najbolj zgoščeni obliki podajajo nekak obris vsega široko-poteznega in poglobljenega prizadevanja naših pri-rodoznancev in so najkrepkejša afirmacija njihovega znanstvenega udejstvovanja. Izdaja »Zbornika Prirodoslovnega društva« je za našo prirodoslovno znanost in za slovensko kulturo sploh tako važen in razveseljiv dogodek, da se moramo ob njem ustaviti in s polno pritrditvijo dati priznanja tihemu, požrtvovalnemu in tako uspešnemu delu naših prirodoslovcev, da bo naša kulturna javnost znala ceniti in podpirati njihovo nesebično kulturno dejavnost. — V dneh 25. in 26. februarja 1938 je priredil znanstveni odbor Prirodoslovnega društva v Ljubljani referatni sestanek na ljubljanski univerzi, ki je v polni meri uspel, saj je na njem 30 slovenskih znanstvenih delavcev poročilo o rezultatih svojega dela na najrazličnejših področjih teoretičnega in praktičnega prirodoznanstva. Namen referatnega sestanka je bil, da Prirodoslovno društvo pred strokovno in kulturno javnostjo, ki je bila k sestanku povabljena, dokaže svoje razširjeno in poglobljeno prizadevanje na polju prirodoslovnih ved, da se dalje na dostojen način oddolži svojim prijateljem in podpornikom in si zagotovi njihovo nadaljnjo pomoč, da poglobi osebne stike in poživi izmeno misli naših prirodoznanstvenih delavcev in slednjič, da javno manifestira svojo upravičeno kulturno zahtevo po večjem razumevanju in izdatnejšem gmotnem podpiranju od 6trani javnih oblasti.
»Zbornik« prinaša te referate v vrstnem redu in po skupinah, kakor so bili podani na referat-nera sestanku. Ob koncu vsakega referata je dodana še diskusija o obravnavanih problemih. Nekateri teh referatov so med tem že izšli in exten-60 v raznih domačih in tujih znanstvenih časopisih, kakor je to v »Zborniku« tudi označeno. — Vsi referati so porazdeljeni na še6t skupin: matema-tično-fizikalno (obeega 4 referate), kemijsko (6 referatov), mineraloško-geološko (4 referati), botanično (5 referatov), zoološko-paleontološko (4 referati), botanično (5 referatov), zoološko-paleontološko (4 referati) in fiziološko-medicinsko (5 referatov). — Uvod k referatom tvori temeljita študija prof. dr. Pavla Grošlja: »Prirodoznanstvena prizadevanja med Slovenci«. To je jjredavanje, ki ga je imel prof. Grošelj, biolog naše univerze in naš prirodoznan6tveni polihistor, na slavnostni seji v zbornični dvorani slovenske univerze kot svečan uvod v delo referatnih sestankov pred številnimi predstavniki znanosti, kulture in oblasti.
Naš namen ni, da bi 6trokovno-kritično ocenjevali znanstvene razprave, priobčene v »Zbor-
niku«, ker k temu nismo poklicani. Hočemo jih le registrirati in poudariti zelo razveseljivo in vzpodbudno dejstvo, da se je z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani zbral precej številen krog prirodoslovnih strokovnjakov, ki se zelo živahno udej-stvuje in ustvarja tako poleg že starega, udomačenega in 6plošno upoštevanega kroga humanistično usmerjenih kulturnih delavcev v Ljubljani še močno razgibano središče realnih ved, ki predstavlja žarišče načrtnega in smotrenega prirodoznanskega delovanja. Važnosti in vrednosti intenzivnega delovanja tega žarišča eksaktnih in empiričnih prirodoslovnih ved v slovenski prestolnici dosedaj nismo dovolj jxiznali in cenili, pa tudi ne zadostno podpirali. Tukaj se med drugim tudi ustvarjajo teoretični in praktični pogoji našega narodnogospodarskega napredka, ki nam je V6em pri srcu in ki tudi zasluži vso moralno in gmotno podporo naše javnosti. Kdorkoli bo prelistal »Zbornik« in se ustavil pri posameznih referatih, ki imajo razen znan6tveno-teoretičnega tudi važen gospodarsko -praktičen pomen, 6e bo v tem v polni meri prepričal. Moral bo prisoditi našim vrlim prirodo-slovnim delavcem ogromno delovno energijo in jim priznati, da se v polni meri zavedajo, kako je treba znanost postaviti v službo naroda in v najtesnejše razmerje z njegovimi življenjskimi potrebami.	'
Nekoliko dalje bi se ustavili le ob Grošljevem predavanju, ki v bežnem pregledu odkriva bolj osnovne črte in gibalne sile nego podrobno 6liko prirodoznanstvenih prizadevanj med Slovenci od prvih skromnih, a idealnih početkov, ko so naši prvi znanstveni delavci z muko in veseljem iskali primernega slovenskega izraza za prirodoslovne pojme, pa vse do današnjih dni, ko stojita v središču naših slovenskih kulturnih prizadevanj dv« ustanovi, ki sta krona stoletnega stremljenja in najvišji izraz naše narodne samobitnosti: slovenska univerza in slovenska akademija znanosti in umetnosti, kjer ee vztrajno in sistematično goje prirodoslovne vede in vzgaja znanstveni naraščaj. Dolga in težka je ta pot borbe od prve prirodo-pi6ne razprave v slovenskem jeziku iz 1. 1776., ko je Peter Pavel Glavar priredil slovenski prevod Janševe razprave o čebelnih rojih (»Pogovor od čebelnih rojou«) pa do naših strogo znanstvenih časopieov »Prirodoslovne razprave« in »Zbornik«, kjer naša prirodoslovna znanost koraka vzporedno s svetovno in si iz lastne moči ustvarja svoj znanstveni jezik, ko ji narodni besedni zaklad za abstraktne in subtilne znanstvene pojme ne more več zadoščati, a ostaja vendarle zvesta zakonom in duhu narodnega jezika. To razvojno pot skuša prikazati Grošelj v svojem zgodovinskem orisu z njenimi posameznimi značilnimi dobami, ki jih osvetljuje z ostro označitvijo in živahnim opisom pomembnih epizod, izogiblje pa 6e zamudnemu in utrudljivemu naštevanju avtorjev in njihovih publikacij.
Grošljeva študija pomeni lep celotnosten pregled prirodoznanskega prizadevanja med Slovenci, hkrati pa tudi bogat prispevek k naši narodno -kulturni zgodovini, ki je prav po svojih stremljenjih na prirodoslovnih področjih precej j»omanjk-Ijivo poznana ter krivično zanemarjena in prezi-rana. Ne eamo prirodoslovec, marveč tudi vsak slovenski izobraženec bo z zanimanjem in s pridom bral Grošljevo študijo, ki je pisana e tolikšnim zanosom in ki iz nje žari ljubezen do prirode in še posebej do naše 6lovenske zemlje in slovenskega jezika. Zajemal bo iz nje pravega narodnega ponosa, samospoštovanja in vedre volje do nesebičnega grajenja narodne kulture. In ta vztrajna, vesela volja do resnega dela za narod in državo, ki naj ga podžiga in usmerja či6ta težnja za pravim napredkom, nam je ravno danes tako živo potrebna.
Sklepne besede Grošljevega uvodnega članka imajo prevažen pomen in jih zato navajamo dobesedno: »Humanistični ideali preporodne dobe so nam svetili skozi vse naše' mrakove in ja6nine in tudi dane6 še niso izgubili lepote in bleska. Sedaj pa je prišel čas, da humanističnim idealom, ki so nam bili v narodni stiski v toliko pobudo in uteho, pridružimo ideale prirodoznanstva. Ne kot njihovo nasprotje, temveč kot njihovo izpopolnitev, ne kot cepitev duhov, temveč kot sintezo srca in duha, ki naj vodita nas in domovino v lepšo bodočnost.
»Zbornik Prirodoslovnega društva« se naroča pri Prirodoslovnem društvu v Ljubljani, Beethovnova ul. 2. — Za društvene člane stane 30 din, za vse druge 50 din,)	M. W.
Bolgarska drama
(Ob priliki razstave bolgarske knjige.)
Če izvzamemo prve poskuse Ilije R. Blaskova, ki imajo 6amo literarno zgodovinsko vrednost, pa preidemo B. V. Drumeva, pridemo k Vazovu, ustvaritelju naše književnosti sploh in drame posebej. Drame Vazove, kot »Propa6t«, »Kazalareka carica« in dr. 6o bile izraz in ogledalo življenja, v več slučajih vzrok javnih in kulturnih dejanj ter so tako po6tale popularne. Kakor v drugih panogah svoje umetnosti, tudi tukaj živi Vazovlja ve-drost in bujna realnost. Za njegove sodobnike in sotrudnik® lahko smatramo Antona Strašimirova, z njegov tragedijo kmečkega življenja »Vampir« ter malomeščansko komedijo »Svekrva«, v kateri ee kaže dobrega reali6ta. V ietem času okrog 1910—1912 so izšle na beli dan in razgibale javno življenje drame P. Javorova »Na podnožju Vi-toša (V politje na Vitoša), v kateri je obravnaval konflikte med osebnostjo, individualnostjo in okoljem. Druga drama je »Ko grom udari«, ki se primerjava z Ibsenovo »Divjo raco«. Z dramami P. J. Todorova se zaključuje predvojna doba. Motivi teh dram »Zidarji«, »Vila« (Samodiva), »Nevesta Boriana«, »Zmajeva svatba« in dr. so vzeti iz narodne folklore in predstavljajo romantični in klasični pogled na svet. Umetniško vzeto pa so to velike mojstrovine.
Za njim nastane doba molka. Vojna in resig-nacija. Toda ne za dolgo. Narodi žive zaradi svojih tvornih sil. Bolgarski narod je poln sile. Kmalu 6e dvigne na svoje noge. Življenje se normalizira.
V zgodovini nove bolgarske drame zavzema S, L. Kostov vidno mesto. »Goljemanov«, »Zlati rudnik« in drugo so komedije, ki bodo gotovo ostale kot dokument komične dobe. Obe sta bili igrani pri nas (Ljubljana, Maribor). R. Stojanov s svojimi »Mojstri je poleg njega naslikal pravilni značaj Bolgarov, ki žive za dom in zemljo in se za njo čestokrat prepirajo.
Poizkusi psihoioske drame so deiaii Dobri
Nemirov »Vozel«, »Mrtve duše« ter D.. Šišmanov s »Košmarjem«, ki pa niso dobro uspele.
Pravi predstavnik povojne drame je Jordan Jovkov. Njegove drame so »Aubena«, »Borjana«, »Milijonar« (edina iz meščanskega življenja), in druge, v katerih Jovkov prikazuje drame kmečkega življenja s karakterističnimi moralnimi problemi, ki jih rešuje. To 60 bogate neposredne slike vasi, ki pa je dane6 še daleč od današnje bolgarske kmečke stvarno6ti.
Med novimi imeni, ki 60 6e pojavila v zadnjem času, imenujemo eamo St. Savova, igralca Narodnega gledališča. Pokazal je dobro tehniko ter jemlje teme iz neizčrpne bolgarske folklore. Take drame 60 »Pred vzhodom 6onca, »Ljuta kletev« in dr.
Mladi dobri romanopisec Vladimir Poljanov je napisal drame »Očetje in 6inovi«, v kateri stremi rešiti zamotano6t sedanjosti.
Čeprav imamo dosti in dobrih imen, moramo priznati, da bolgarska drama ni ono, kar bi moralo biti, predvsem: mi še nimamo prave malomeščanske drame.	Bigonija Sat.
* *
Romunski madžarski pisatelji imajo svoj »Erdeljski leposlovni ceh«, ki jim izdaja dela. Najvidnejša med njimi sta Nyiro Jozsef in Ta mas i Aron. Prvi je sedaj objavil roman »Nevarnost v Madefalvi«, ki obravnava boje obmejnih Sekeljev konec 18. stoletja. — Drugi pa je napisal knjigo >Moja rojstna zemlja«, ki ima značaj zapiskov in je zelo sugestivna. Prevode iz srbohrvaščine prinaša stalno novo-vrbaška »Kalangya«. Tako posebno pesmi Sve-tislava Stefanoviča, Drainca, Ujeviča, Nazorja, T. Manojloviča in dr. Pogosto prinaša tudi eseje, n. pr. o Vuku, srbski omlndini, Kranjčeviču, Stefanoviču, Manojlovičti kot prijatelju in prevajalcu Advja. Razpisala pa je tudi nagrade zn madžarske in srbsko-hrvatske pisatelje posebej, ki bodo obraviavali snov v smislu rna-džarsko-jugoslovanskega zbliževanja.
Angleški letalski minister Wood se je dal slikati kot voznik omnibusa
Dominihanci v Skandinaviji
Prva naselitev dominikancev na Švedskem in Norveškem je bila jako pomembna za cerkveno življenje prvih krščanskih stoletij teh dežel. Dominikanci so prišli kmalu po svojem postanku na Švedsko, kjer so ustanovili znamenito opatijo Sigtuna, ki je še dandanašnji kot ena najlepših stavbnih spomenikov severa. Eden menihov, Gottfried, se je bil leta 1219 v Hologni sešel s svetim Dominikom, ki mu je dal več redovnikov s seboj. Kmalu je na Švedskem nastalo več dominikanskih samostanov, in sicer v Lundu, Kalmaru, Halmstadtu, Sken-ningu, Wisbyju in kasneje še v Stockholmu. Po kratkem izgnanstvu menihov po nadškofu Ola-fu iz Upsale, so se iznova vrnili, in eden od njih, Jurler, je postal 1. 1237 celo upsalski nadškof. Odslej so imeli dominikanci važno vlogo v švedskem cerkvenem življenju. Več dominikancev je bilo na škofovski stolici v Upsali. Ko je reformacija porušila katolištvo na severu, so imeli dominikanci 43 moških samostanov in 4 ženske. V Sigtuni, kjer je bilo središče dominikanskega reda na Švedskem, je bilo 37 patrov-duhovnikov. Ko je bila katoliška Cerkev pregnana iz Švedske, so odšli tudi dominikanci, in sicer je bil kralj Gustav Wasa, ki je prav tako iz is'ega vzroka kot Henrik VITI. v Angliji, preganjal Cerkev. Leta 1527 je dal nadškofa lCanuta iz Upsale in škofa Jakobsona iz Westeraosa s konji do smrti vlačiti po tleh.
Nato je kralj zasegel vso lastnino dominikancev na Švedskem.
Slično je bilo na Norveškem, kamor so bili dominikanci prav tako že v 13. Stoletju prišli in so bili večkrat kot škofje v Stavangerju, kasneje tudi v Oslu. Poglavitni sedež dominikancev na Norveškem je bil v Trondhjemu. Dominikanci so večidel prišli iz Anglije. Tudi v Bergenu in Ilamarju so bile njih velike naselbine. V letih med 1523 in 1540 so bile vse le naselbine uničene.
Dandanes imajo dominikanci spet po 'in samostan na Norveškem in Švedskem, in sicer v Oslu in Stockholmu. Seveda je število menihov skromno, saj tudi katoličanov ni dosti v obeh teh državah.
Davni Vikingi so šahirali
Ekspedicija skandinavskih starinoslovcev je na Islandiji izkopala letos poleti znamenite starine. Izkopali so kar več hiš. Med raznim hišnim orodjem, ki razodeva šege Islandcev pred 1000 leti, so bile tudi številne šahovske igre, in sicer v vsaki hiši po več, kar pomeni, da so bili davni Vikingi strastni šahisti. Te izkopanine so najznamenitejše od vseh prejšnjih, kar jih je bilo že na severu. Npjdbe so izredno dobro ohranjene, kar je posledica plasti raznih kamnitnih delov lave, ki tvori varno plast spričo lave same, saj je znano, da je na Islandiji polno ognjenikov.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Zadnja nedelja je bila zopet precej živahna na športnem polju. Najbolj agilni so bili nogometaši, ki 60 imeli nešteto prvenstvenih tekem. Zato bomo začeli kar pri nogometu.
Ljubljana : Slavija (Osijek) 2:2 (1:0)
Naš zastopnik v ligi je po nejjotrebnem izgubil eno točko. Vseskozi so se naši dobro držali in imeli igro ves čas v rokah, le proti koncu so popustili in to so izrabili Osiječani, ki so zabili dva gola in z izenačenjem jim je uspelo odnesti tudi eno točko iz vročih ljubljanskih tal.
V Zagrebu se je vršila borba med domačima rivaloma, ki sta igrala tudi iz prestižnega vidika. To je bilo njihovo 88. srečanje.
Gradjanski : Hašk 7:0. Igri je prisostvovalo 4000 gledalcev.
Sašk : Hajduk 1:0
Split : Bačka 1:0
Concordija : Slavija (V). 2:0
Po navedenih rezultatih je pogled na ligaško tablo hrvatsko:slovenske lige naslednji:
Gradjanski	8	7	1	0	36:2	15
Sašk	9	6	2	1	17:12	14
Hašk	9	6	1	2	22:16	13
Hajduk	8	4	1	3	19:12	9
Concordia	9	4	1	4	20:19	9
Slavija O.	9	3	3	3	18:24	9
Ljubljana	9	2	3	4	19:27	7
Bačka	9	2	1	6	12:25	5
Split	9	2	1	6	7:19	5
Slavija V.	9	0	2	7	5:19	2
Tekma med Hajdukom in zagrebškim Gra-djanskim, ki je bila prekinjena, ni v tej tabeli všteta.
V	srbski ligi pa so bili naslednji rezultati: BSK : Bata 11:0
Vojvodina : Bask 3:2 Jugoslavija : Zcrniin 7:3 Gradjanski (Skoplje) : Slavija (Sar.) 4:1 Jedinstvo : Žak 3:1
Vrhovna lahkoatletska zveza ostane še naprej v Zagrebu
V	nedeljo je bil v hotelu »Metropol« letni občni zbor jugoslovanske lahkoatletske zveze, kateremu je predsedoval inž. Gruden. Pravico glasovanja je priznal verifikacijski odbor občnega zbora, ki 60 ga sestavljali delegati iz Zagreba, Ljubljane in Belgrada, 50 klubom. Kot prvi govornik je nastopil delegat zagrebške Concordie go6p. Dobrin, ki je kritiziral delo dosedanje in delo prejšnjjh uprav. Zatem je bila na dnevnem redu glavna točka, to je ustanovitev vrhovne lahkoatletske zveze. O tej točki se je razvila precejšnja debata. Glede naslova novo ustanovljene zveze so se zedinili za zagrebški predlog in se bo zveza od6lej imenovala: Atleteka zveza kraljevine Jugoslavije. Sedež vrhovne zveze bo še zanaprej ostal v Zagrebu kljub temu, da je izgledalo,' da ga dobi Ljubljana.
Prvenstvo LNP
V	nedeljo je 19 prvorazrednih moštev, od 22, tekmovalo v prvenstvenem plesu. Razen vseh treh celjskih, so se V6i trudili in mučili za boljši vrstni red v prvenstveni tablici.
Rezultati teh tekem izgledajo takole: Mars ; Reka 3:2 — Bratstvo : Svoboda 3:0 — Hermes t Kranj 2:2 — Jadran ; Disk 3:2.
Iz mariborske skupine:
Gradjanski ; železničar lsO — CSK i Maribor 6:0 — Mura : Rapid 3:0 p. f. — Celje s Atletiki 6:1.
Ostale tekme po Ljubljani;
Juniorsko prvenstvo: Ljubljana s Hermes 3K), Mars : Svoboda 3:0, Slavija : Jadran 1:1.
Italijanski nogomet
V	italijanskem prvenstvu 7. kola pa so bili zabeleženi naslednji rezultati:
Milan : Bologna 2:2 — Lazio : Novara 10 —1 Torino : Napoli lfl — Genova : Juventus 3:2 — Florentina : Venezia 3:1 — Modena : Liguria 1:1 — Triestina : Ambrosiana 3:1 — Bari : Roma 0:0.
V	tem prvenstvu vodita za sedaj Lazio in Venezia, na tretjem mestu pa je Trie6tina, kar je lep uspeh, spričo konkurence, v kateri se mora boriti.
Dirke na Grad
Moto-Hermes je v nedeljo zopet priredil gorske dirke na Grad, ki so zelo lepo uspele.
Doseženi so bili tile rezultati: Kategorija do 100 ccm: 1. Jevec (Hermes) I)KW 1:8,3/5, povprečna brzina 44.720 km; 2. Derganc (H.) DKW 1:17,0; 3. Bačak (H.) Jawa 1:28,0. — Kategorija turnih motorjev do 200 ccm: 1. Kaučič (II.) Monet 59 šek., povprečna brzina 51.840 km; 2. Podberščak (H.) Puch 1:9,3/5; 3. Jevec (H.) DKW 1:10,4/5. — Kategorija turnih motorjev do 250 ccm: 1. Puhar (II.) Puch 56 sek.. povprečna brzina 54.360 m; 2. Kaučič (H.) Monet
58	sek.; 3. Fujs (Prvi hrv. motoklub) DKW
59	sek., 1/5. — Kategorija turnih motorjev do 500 ccm: 1. Pengov (Autoklub) DKW 54 sek. l/k, povprečna brzina 56.520 km; 2. Ziherl (Autoklub) DKW 54 sek. 2/5; 3. Grašič (H.) DKW 59 sek. 1/5. — Kategorija športnih motorjev 350 ccm: 1. šiška (H.) MSU 49 sek. 4/5, povprečna brzina 61.704 km; 2. Trampuš (H.) AJS 54 sek.; 3. Rosen^irt (H.) Horee 56 sek. 4/5. — Kategorija šport, motorjev do 500ccm: 1. Cihlar (Autoklub) BMW 48 sek. 3/5, povprečna brzina 62.856 km; 2. šiška (H.) MSU 48 sek. 4/5; 3. Starič (II.) Jaz 5 sek. 2/5. — Kateg. šport, motorjev do 1000 ccm: 1. šiška (II.) MSU 48 sek. 2/5. povprečna brzina 63.144 km; 2. Cihlar (Autoklub) BMW 49 sek.; 3. Starič (II.) Jap 51 sek. 1/5.
Madžari predlagajo nov sistem tekmovanja za »evropski cup«
Ob priliki bivanja madžarske reprezentance v Bukarešti je prišlo med zastopniki romunskega in madžarskega nogometa do raznih predlogov, po katerih naj bi se spremenilo tekmovanje za »Evropski cup«. Pri tem je treba upoštevati, da doslej sodelujočih članic-držav: Avstrije sploh ni več, a Češkoslovaška je pod protektoratom. Zaradi tega so Madžari predlagali, naj bi se določila nova grupa-cija držav, ki bi sodelovale v novem evropskem cupu. Po njihovem mnenju naj bi v cupu sodelovale naslednje države: Madjarska, Italija, Romunija in Jugoslavija. Torej naj bi odpadle Avstrija, Češkoslovaška in Švica. Švica kot rečeno ne prid« v poštev, in je le od bližnjega sestanka zastopnikov zainteresiranih držav odvisno, ali bo ta pred-og sprejet ali ne Sestanek naj bi bil v Belgradu, koder naj bi se potem definitivno domenili za bodoče tekmovanje v tem cupu. V kolikor bi se Italija odzvala temu povabilu, potem je skoraj gotovo, da bo prišlo do osnovanja tega cupa, tem bolj, ker Jugoslavija kakor Madžarska nimata ničesar proti temu, da bi prišlo do tako zanimivih tekem, ki bi samo učvrstile zveze med posameznimi športnimi centri sosednjih držav,
Mladina JRZ fe zborovala v Celju
mr

***—
Celje, 29. oktobra 1939.
Okrajna MjRZ za celjski okraj je sklicala za danes zborovanje, katerega se je udeležilo lepo število članstva. Dvorana v Domu je bila lepo okrašena s slovenskimi in državnimi tribarvnicami, na vidnem mestu pa se je blestela slika našega voditelja g. dr. Antona Korošca.
Zborovanje je pričel predsednik okrajne MJRZ in član banovinskega odbora g. Kroflič Josip, ki je pozdravil mladino, zlasti pa predavatelje g. Mi-helčiča Alojza, Marka Kranjca, Rud. Smer-suja, ravn. inž. Jožeta Sod jo, celjskega župana g. Alojzija Voršiča, zastopnike tiska, podpredsednika JRZ g. Fazarinca in prijatelje naše mladinske organizacije. Z velikim navdušenjem je
mladina sprejela pozdravne brzojavke narodnemu voditelju g. dr. Korošcu, ministru g. dr. Kreku, banu dr. Natlačenu. Mladina je vzklikala kraljev-
skemu domu, tako da je val navdušenja zajel vso dvorano in ni prenehal, dokler ni spregovoril bivši podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mi-nelčič, ki je začel svoj govor o narodnem gospodarstvu. Dotaknil se je vsega podrobnega dela, ki ga zahteva naše tako različno narodno gospodarstvo. Zelo pestro je podal razvoj našega narodnega gospodarstva zadnjih let, govoril je o izvozu, o padcu in dviganju cen, o gospodarski konjunkturi in o hmeljarstvu, ki je posebno v celjskem okraju zelo razvito in prinaša v deželo precej zaslužka, saj je Hmeljarska zadruga v Žalcu letos prvič pokupila za 16 milij. din letošnjega pridelka, ki ga bo izvažala v Ameriko, ki je naš novi trg. Dalje se je g. Mihelčič dotaknil perečega vprašanja selitve naše industrije v druge kraje, o zaposlitvi industrijskega in drugega delavstva, o brezposelnosti, porastu prebivalstva, ki daje vedno več skrbi, kako izenačiti selitev industrije in zaposlitev našega ljudstva. Na koncu je še spregovoril o zunanji in notranji politiki in izrekel vse priznanje in zahvalo modri politiki g. dr. Antona Korošca. Mladina je priredila navdušene ovacije, ki dalje časa niso ponehale.
Nato je zborovalce in goste pozdravil celjski župan g. Alojzij Voršič in je izrekel posebno veselje nad tako lepim številom zbrane mladine.
Kot drugi govornik je nastopil bivši poslanec g. Marko K rajne iz Maribora. Tema njegovega govora »O narodni in državni samozavesti« je bila posebno aktualna z ozirom na dogodke, ki jih med našim ljudstvom širijo tuji plačanci. Navedel je krasne prilike iz sv. pisma o Eleazarju, o Maka-bejski materi in sinovih, ki so raje žrtvovali svoje življenje, kakor da bi izdali svoj narod in svojo vero. Se bo potrebno poudarjati delo o narodni samozavesti. Tudi žene in dekleta ter vsi dobro misleči Slovenci storimo vse, da bomo ohranili tako preizkušen narod in bomo vsi pripravljeni zanj žrtvovati vse, če treba tudi življenje. Svoj govor je g. K rajne Marko zaključil z vzklikom mladini, naj vso pažnjo posveti silam podtalne agitacije, ki dela nerazpoloženje med narodom.
O samoupravi je govoril g. ravn. inž. Jože Sod j a iz Ljubljane. V izklesanem govoru je razvijal dejstva, ki nazorno dokazujejo, da se je slovenski narod boril za samoupravo od 6. stoletja, navajal vse zgodovinske dogodke, korotanski prestol, brižinske spomenike, kmečke punte, ki so dokazi, da je naš narod težil po samoupravi, se hotel sam vladati, sam delati in sam trpeti. Samouprava
Mladina se vadi v Nemčiji gasilstva, če bi bilo treba nujne pomoči
Blagoslovitev gasilskega prapora v Ločici pri Vranskem
Celje, 30. oktobra.
Prostovoljna gasilska četa v Ločici pri Vranskem je dobila včeraj nov prapor in ga izročila duhovniku, da ga je blagoslovil. Pod tem novem praj>orom se bodo zbirali agilni člani prostovoljne gasilske čete ter se vzgajali in utrjevali, da bodo vedno pripravljeni ljudstvu za pomoč. Prostovoljna gasilska četa v Ločici je lahko še jx>-sebno ponosna na ta svoj dan, saj je s pomočjo svojih agilnih in vztrajnih članov zlasti v zadnjih letih razveseljivo napredovala. Pripravila si je potrebno gasilsko orodje, postavila lep Gasilski dom, včeraj pa je dobila še nov prajx>r.
V soboto zvečer so gasilci priredili botri novega prapora ge. notarjevi dr. Horvatovi podok-nico. Pokroviteljstvo nad nedeljsko slavnostjo je
&revzel j>odpredsednik narodne skupščine g. Al. iihelčič, ki se je slavnosti udeležil z bivšima poslancema gg. M. Kranjcem in R. Smersujem ter ravnateljem g. inž. J. Sodjo. Sprejemu gostov in blagoslovitvi prajiora so prisostvovale gasilske čete iz Motnika, Trojan, Vranskega, Kaplje, Ga-berja, Prekope in iz Celja ter godba z Vranskega. Po uvodnih besedah predsednika prostovoljne gasilske čete g. Jurharja je g. dr. Mortl blagoslovil prajx>r in spregovoril zbranim o vzvišenem poklicu slovenskega gasilstva, ki si stavi v svoj program največjo Kristusovo zapoved — ljubezen do bližnjega. Posebno toplo so bile sprejete jedrnate besede g. Mihelčiča, ki je nagovoril gasilce in jih vzpodbujal, naj se še naprej s pravim ognjem in veseljem oklepajo slovenske gasilske organizacije in svoje zastave. Če bi svet j>oziial ljubezen, bi povsod vladal mir. Prostovoljni gasilski četi je nato čestital starešina celjske gasilske župe gosp. K. Gologranc iz Celja, ki je govoril o nalogi slovenskih gasilcev za narod in državo. Gasilci in občinstvo, ki je prihitelo z vseh strani, da prisostvuje blagoslovitvi novega prapora, je priredilo navdušene ovacije Nj. Vel. kraiju Petru H. ln pokrov, gasilstva Nj. kr. Vis. princu Tomislavu.
je bila tisočletna težnja slovenskega naroda, a danes se še najdejo izdajalci, ki hočejo pod krinko lažnega nacionalizma spletkariti zoper nas in le v svojo osebno korist. Malomeščanski slovenski liberalizem ni ohranil slovenskega naroda — slovenske matere so rodile može — vodnike našega naroda, slovenski kmečki stan je bil in je tisti, ki hrani slovensko narodno zavest. Kdor samega sebe ne spoštuje, ni v korist narodu in državi. Ko se nam bo v kratkem izpolnila naša dolgoletna želja po slovenski samoupravi, bodimo ponosni na svojo težko borbo in hvaležni našemu voditelju dr. Antonu Korošcu, ki je vse svoje življenje posvetil svojemu narodu. In mladina — naša bodočnost, je pripravljena, da bo to svobodo slovenske samouprave znala ohraniti in braniti v naši močni in veliki Jugoslaviji pod žezlom slavnih Karadjor-djevičev.
Predsednik banovinskega odbora MJRZ g. Rudolf Smersu, bivši narodni poslanec je zbrani mladini obrazložil delo o mladinski organizaciji, ki naj gre kakor bojna armada med narod, osvoji slovensko mladino in jo usposobi, da ne bo klonila pred nikomur in glasno izpovedala povsod svojo slovensko in jugoslovansko pripadnost.
Zborovanje se je zaključilo s himno »Hej Slovenci«, ki jo je pela vsa dvorana.
Po zborovanju je bila seja širšega odbora in tajnikov krajevnih organizacij. , ini
ti8ex&*>
■iS? .

■v 'MS-t . . • v	i m&M i MM	_________ ^jjaap
		
■' j,,,,,		
Amerika čuva Panamski prekop! Važna življenjsko žila USA, Panamski prekop, Je strogo zastrazen, odkar je nova vojna v Evropi. Na sliki je 35 centimeterski obrežni top ob obeh i	vbodih v prekop ,
Lastnosti razstrelilnih snovi
Brez smodnika ni moči streljati! Tako zelo navajeni, da si smodnik zmeraj mislimo v zvezi s streljanjem, da nam niti na mar ne pride, da bi bili kdaj kje topovi, ki so morali streljati brez smodnika — ker smodnika še bilo ni. — Če nas otroci na cesti brž poučijo, da smo tudi mi nekoč brez smodnika streljali, namreč s pračo in z lokom, pa nam ogled v kakem muzeju pove, da so imeli nekoč tudi strelno orožje iz lesa, ki je strašno učinkovalo. To leseno strelsko orožje je zadevalo tudi po 300 m daleč.
Nezaželjenl dim smodnika
Oglje, salpeter in žveplo so povzročili, da je odšlo leseno orožje in še kosa in sekira in sulica v pokoj. Že v letu 1250 so opisovali učinek iz treh snovi sestavljenega smodnika, a šele čez 400 let, ko so s smodnikovo pomočjo streljali z železnimi kroglami v gradove in mestna obzidja, so spoznali, odkod izhaja čudovita moč smodnika. Flamski zdravnik van Helmont je odkril, da je plinski tlak, ki nastane pri gorenju, tista sila, ki požene izstrelek. Ves dim in smrad, ki je izhajal iz smodnika celo še v vojni 1. 1870, pa je prihajal iz žvepla, čigar količino so pri narejanju smodnika skušali zmeraj bolj zmanjšati. Saipetra ni bilo moči pogrešati, ker se je tvoril iz njega
---t----- - — - »"'O	"VI "V J	ITUI1I 1« lljV hu
pri gorenju kisik, da sta oglje in žveplo razstrelilno zgorela. — Mešanica smodnika je bila pomanjkljiva, ker je vsebovala ali preveč oglja, premalo saipetra ali premalo žvepla. Ta nedostatek se je izboljšal, ko so žačeli 1. 1400 stiskati smodnik v majhna zrnca, pozneje pa v kocke. Podzavestno so s tem povezali učinek. A tudi izstrelke so izboljšali, ko so začeli namesto krogel uporabljati podolgovate oblike, ki so bolje obvladale zračni upor in ki so lažje dosegle cilj zaradi podolžne poti skozi ozračje.
Razstrelivo in mnnieija se razlikujeta
Ko je Kristijan Schonbein (iz švedskega) dognal, da bombaž, ki je namočen v salpetrovo kislino, v suhem stanju mnogo hitreje gori ko črni smodnik, je bil dosežen prvi korak do naših modernih razstrelilnih snovi in pogonskih sredstev. To je bila enovita snov, tako imenovana nitroceluloza, ki so njeni najmanjši sestavni deli, to so molekule, neprimerno »veliki«. Nato so dognali, da ima ta snov, kakor vse moderne razstrelilne snovi, to lastnost, da z različno brzino izgoreva. Časih, razmeroma počasi, izgoreva tako rekoč molekula za molekulo. Drugič spet se nenadoma vname in istočasno zgori kar vrsta molekul, da nastane tako imenovana »verižna akcija«. To pa zato, ker je molekula sestavljena iz posameznih atomov in ima svoja mesta, ki so posebno občutljiva. Če se na takih točkah najprej začne sežiganje, tedaj se tako rekoč molekula razpoči in gore-
nje ne nastaja »korak za korakom« z vedno večjo brzino, ampak se kar z enim udarcem sprostijo avtomatske skupine, ki se vržejo na srednje molekule in jih prav tako raztreščijo. Kakor se strela vejnato deli na vse kraje, tako se širijo ta gibanja v členih na vse strani.
Razstrelivo torpedov ni za v topove
Čim bolj je kako strelivo primerno za verižne reakcije, tem bolj je močno. To lastnost je izrabila moderna kemija. S kafro in drugimi dodatki so se naučili nagnjenje do verižnih reakcij zadušiti. Lahko jih pa na poseben način tudi povečajo. Snov ima večjo razstrelilno moč, če je v mešanici glcerin in salpetro-va kislina in bombaž. To je potem »razstrelilna žolica«. Če to želatino ali žolico pomešamo spet s salpetrovo kislino in s kremenjakom, da nastane dinamitni prašek, dobimo »želatinov di-namit«, razstrelivo, ki najstrašnejše učinkuje. SHčne uspehe dosegamo z ogljikovo-vodikovimi snovmi, če jih spojimo s salpetrovo kislino, to se pravi, če jih »nitriramo«. Snov, ki je slična benzolu, je toluol; kot nitrotoluol postane razstrelivo, ki z njim napolnijo torpede, ker je za vodo neobčutljiv. Nasprotno pa se top ne da napolnid z dinamitom ali z nitrotoluolom, ker bi takojšnja reakcija cev raztrgala. Za topove obdelujejo smodnik tako, da se njegove poedi-ne molekule ne razpočijo naenkrat, ampak da traja izgorevanje razmeroma »počasi« in je .nato zmeraj hitrejše, dokler končno ne plane izstrelek z največjo silo iz cevi. Smodnik se zato pri topu imenuje »poganjač«, pri minah, kjer se razpoči mahoma vsa vsebina, pa razstrelivo.
Eksplozija z brzino 30.000 kilometrov
_Od kakega sovražnika ne moremo zahtevati, da bi nam držal vžigalico pri kakem razstrelivu in bi sam sfrčal v zrak. Z vžigalico bi pa pri modernih razstrelivih tudi nič ne dosegli. Potrebno je, da je razstrelivo hujše pretreseno, in to poskrbi vžigalnik na granati, na primer, živo srebro. Na udarec ali sunek nastane predeksplozija; pri tem se nenadoma razvije pritisk 27.400 atmosfer in tako je razstrelilni učinek opravljen. — Moderno razstrelivo proizvaja na kilogram približno 1000 litrov plina. Pri črnem smodniku so se morali zadovoljiti še z 290 litri! Izgorevanje se vrši z brzino 30.000 kilometrov na uro. Zatorej se nikar ne čudimo, če pri tem tudi »malo« zagrmi!
Orjaško sipo so ujeli
Med švedskimi _ fjordi pri Vikibestadu so
nedavno ujeli sipo, ki'tehta kar 200 kilogramov. Truplo ima obliko velikansk so dolge po 870 centimetrov.
otroški kotiček
SLON SAMBO
(117) Slednji? je Jan priplezal navzdol. A prav tedaj, ko je hotel čepico pograbiti, je priletela velika roparska ptica in je čavsnila po njej in mu jo pred nosom odnesla. >Oh, ljubi ptič,< je zavpil za njim, >nesi čepico mojemu prijatelju, ki sedi vrh pečine !< A ker je bil tako razburjen, je Jan govoril po človeško, in ptič ga ni razumel.
(118) Jan Je plezal nazaj. Ko je bil skoraj že na vrhu, se je odkru-šil kamen in mu ranil nogo. Filip je brž splezal k prijatelju na pomoč. Z veliko težavo je priplezal Jan navzgor, a noga mu je tako otekla, da ga je moral Filip skoraj nesti.
Predelovalnrca ukradenih koles odkrita
Domžale, 30. oktobra.
V Dolu, okraj Ljubljana, si je biez obrtnega dovoljenja postavil mehanično delavnico Leopold Omejc. Otnejc je bil rojen leta 1919 na Toškem čelu, občina St. Vid nad Ljubljano, Za mehanika se je učil v Sneberju pri Dev. Mariji v Polju, nato pa v Ljubljani. V delavnici v Dolu je prenarejal ukradena kolesa in jih nato prodajal. Kolesa je tako prebrisano prenarejal, da jih ne bi lastniki več spoznali. Ogrodja je vozil v Mengeš v lakiranje. Omejc je kradel kolesa na debelo. Dosedaj je priznal, da je ukradel naslednja kolesa: 26. VII, 1939 žensko kolo Marceline Zupane izpred trgovine Schneider-Verovšek. V juliju moško kolo izpred gostilne Košak v Ljubliani. 3. avgusta moško kolo Antonu Šimermanu v Pražakovi ulici v Ljubljani. 4. oktobra moško kolo znamke Vitler iz shrambe kina Sloge v Kolodvorski ulici Kranjcu Zorislavu. 24. avgusta z dvorišča Verovškove trgovine moško kolo znamke »Coventri« last Stanislava Komljana. 26 oktobra na Aleksandrovi cesti poleg palače »Bata« moško kolo znamke »Sly-ria«, tov. štev. 5057-586. 25 februarja moško kolo znamke »Olim«, tov. štev. D 44552. 5 julija moško kolo znamke »Diirkopn« v Kolodvorski ulici izpred gostilne Čepič, last Kurenta Rudolfa in meseca maia moško kolo iz Kolodvorske ulice v bližini gostilne Miklič. Leopolda Omejca eo aretirali domžalski orožniki.
Ptuj
Boj draginji in brezvestni špekulaciji. V smislu ministrske uredbe se je tudi pri mestnem poglavarstvu v Ptuju ustanovil odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ki ima nalogo, da sodeluje kot posvetovalni organ z mestnim j>oglavarstvom pri izvrševanju predpisov te uredbe. Po sklepu tega odbora opozarjamo prebivalstvo, posebno pa prizadete obrtnike, na naslednje določbe uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije: 1. Vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine, mora na vidnem mestu posamezno ali v skupnem ceniku označiti cene posameznih predmetov, tako da jih vsakdo lahko razločno vidi. Blago v izložbenih oknih mora zaradi tega brezpogojno imeti označene cene na vidnem mestu. Prav t'„ko morajo biti na vidnem mestu ožnačene cene v obrtnih obratovalnicah, posebno pri glavnih predmetih dnevne potrošnje. 2. Najemnine za poslovne prostore in stanovanja se ne smejo po/išati in ne smejo biti višje kot so bile na dan 1. septembra 1939, dokler minister za socialno politiko in ljudsko zdravje ne predpiše jiosebno uredbo, s katero se urejajo najemnine za poslovne prostore in stanovanja. — Mestno poglavarstvo bo jx> svojih organih nadziralo, da se določbe uredbe o pobijinju draginje in brezvestne špekulacije točno upoštevajo ter bo v nasprotnem primeru izvedlo kazensko postopanje v smislu določil citirane uredbe.
Nesreča pri kopanju gramoza. Rozalija Zajšek, 34-letna viničarska hči iz Krčevine pri Vurbergu, je kopala v petek doma gramoz. Naenkrat pa se je utrgala večja množina gramoza in jo j>odsula. Takoj so ji priskočili na pomoč in jo rešili iz nevarnega položaja. Pri tem je dobila hujše poškodbe po nogah in vsem životu.
Trbovlje
Na dom 6e začne dostavljati »Slovenec« s 1. novembrom dalje vsak dan. Naročnina pa 6e poravna v podružnici »Slovenca« — Zadružna knjigarna — Loke 253. Tam 6e sprejemajo tudi oglasi in novi naročniki.
Spremenjene uradne ure na občini bodo za-naprej ob delavnikih razen sobote od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob sobotah od pol osme do pol 14. ure neprekinjeno. Za stranke se uraduje samo ob ponedeljkih, sredah in petkih, župan sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure 30 minut do 11. in popoldne od 15. do 16. ure. Blagajna izplačuje ob ponedeljkih, sredah in petkih samo dopoldne od 9. do 12. ure.
Sadjarji se gibljejo. Dne 15. t. m. je bil v Soli v Trbovljah 11 sadjarski sestanek, katerega so se udeležili člani domače sadjarske podružnice. Na sestanek je prišel tudi okrajni kmetijski referent g. Zupan iz Laškega. Razgovor je bil o postavitvi sadne sušilnice in o kritju stroškov. Sklenilo se j"e, da se prihodnje leto zgradi primerna sušilnica. V to svrho bo potrebna podpora kr. banske uprave okr. kmetijskega odbora in občine. Kmetijski referent g. Zupan je obljubil, da bo podprl akcijo za zgraditev sadno sušilnice. Nato je imel sadjar-sko predavanje podružnični predsednik Šolski upr. g. Sečnik, ki je priznan strokovnjak, odlikovan z zlato in častno diplomo. Predaval je o shranjevanju jabolk v .podsipnicah, o sušenju sadja za domačo potrebo, o napravi zdravega domaČega kisa ter o vzgoji in negi sadnega drevja s posebnim ozirom na dvojno cepljenje. — Domača SVD podružnica skrbno prireja sadjarske sestanke s predavanji, naroča sadno drevje sadjarjem in drugesadjarske puirebščine ter pospešuje napredek sadjarstva v svojem okolišu, t. j. v trboveljski dolini.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsake beseda 1 din; tenllovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovna besede te računajo dvojno. Najmanjši znetek za mali oglas 15 din. — Mali oglati ta plačujejo tokoj pri noročllu. — Pri oglasih reklamnega značaja t« računa enokolontka, 8 mm vltoka petltna vtstlca po 3 din. — Za pismene odgovor« gled* molih oglasov treba
priložiti znamko.
i mam
Organist-cerkvenik
želi premenltl službo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Društvenlk« 16.900.
{Vlužbodobe
Gospodična
Inteligentna, ugledne krščanske družine, zmožna blagajniških poslov, želi kakršno koli njej primerno mesto. Ponudbe na Vida Krušee, St. Vid 16 nad Ljubljano.
Gospodična
Inteligentna, strogo kršč. vzgojena, z malo maturo ln enoletnim trgovskim tečajem, zmožna strojepisja ln pisarniških del, Išče primerno službo. — Gre tudi en mesec brezplačno. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Marljiva« 16.904.	(a
Sobarica
katera tudi pere s dobi stalno službo z dobro plačo v LJubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17217.
Dekle
do 35 let, veščo kuhe ln gospodinjstva — »prejme družina dveh oseb v fino hišo. Kovačlfi, Clgaletova št. 11.
Moškega
poštenega, treznega, vojaščine prostega, neože-njenega, z dežele, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zgovoren« št. 17233.
Čitajte in širite »Slovenca«!
Poslovodjo (-kinjo)
sprejmemo v trgovino z mešanim blagom na deželi. Pogoji: poštenost, dobra spričevala in možnost kavcije. Služba stalna. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod št. 17.176.
Kupujemo Sipek
po najvišjih dnevnih cenah
Saius d. d.v Ljubljana
Kavčukovi odpadki
bodo naprodaj na aerodromu v Beogradu dne 10. novembra 1939. Služb. nov. št. 239—241/39.
Tri dekleta
vajena vseh del v boljših hišah ln ki ee razumejo na kuhinjo, potrebujemo takoj. — Plača 150—250 din, po sposobnosti. Obrniti se na: Miloš Mllanovlč, sudlja; Spasoje Martinovifi, sudlja; Jelen ObradovlS, sobni lekar, Požarevao, Du-navska banovina.
Obet
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulica 14. 1
Denar
Hranilno knjižice
3% obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
Objave
Avtobus pelje na praznik
Vseh svetnikov Iz Ljubljane na Turjak—Velike Lašče — Novavas—Stari trg Izredno še ob 8. url zjutraj lz Krekovega trga. — Na progi LJubljana—Dev. Mar. Polje vozi avtobus na praznik vsako uro.
Kazino
V začetku l. 1940 oddamo v večleten najem povečano in preurejeno tovarniško restavracijo na Jesenicah. — Le ^mmmm seriozni interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (ob navedbi družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval in znanja jezikov) obrnejo na naslov: Kranjska industrijska družba, 'Jesenice - Fužine, ki jim bo nato poslala razpis s podrobnimi pogoji.
Umrla je naša nad vse ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa
Serafina Kovač roj. Jamsek
vdova po višjem revidentu drž. železnice v pokoju
previdena s tolažili svete vere. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 31. oktobra 1939 ob štirih popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1939.
Žalujoči ostali.
Mestoa hranilnico ljubljanska
je
največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska
Iflfffffffl^
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah
CERNB, Juvellr, LJubljana SVolfova ulica št. 3
II
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri BANJAI, LJubljana, Miklošičeva 20.	(1
Vsakovrstno zlato
srebro ln brlljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Frančiškanska ulica 8. k
Srebro, drage kamne
ln vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(palača hotela .Slon")
icasnsi				
Novo prodam slov v pod št.	hišo s parcelo v Ljubljani. Na-upravi »Slovenca« 17.031. ,(p			
m	[	1	1	
ODDAJO:
Lepo opremljeno sobo
s kopalnico ln posebnim vhodom, oddam s IS. novembrom, event. z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17231,
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno ln gori ves dan, je v zalogi v vseh velikostih pri A. Semeni« ln drug, železnina, LJubljana, Miklošičeva cesta 16, telefon 22-21.	(1
ŠIVALNI STROJI
Phenix, Verltas, Viktorija. Šivajo naprej ln nazaj, vežejo ln krpajo. Na ugodne obroke. Stari stroji se vzamejo v račun.
NOVA TRGOVINA
Tyrševa 3 6 — nasproti Gospodarske zveze.
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je moj ljubljeni soprog, gospod
Ogorevc Ivan
nadsprevodnlk drž. žel. v pokoju
po dolprem, mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 72. letu starosti, za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pokopali ga bomo v torek, 31. oktobra ob pol štirih popoldne iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopnliščo.
Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 2. novembra ob osmih v frančiškanski župnijski cerkvi.
M a r i b c r , dne 30. oktobra 1939.
Ogorevc Roža, soproga.
Tragično je preminul v cvetu 26 let v Nišu dne 27. oktobra gospod
FRANCI ERJAVEC
uč. pilot-lovec
Pokopan bo na domačem farnem pokopališču v Št. Vidu nad Ljubljano 31. okt. ob pol 3 pop. Prosimo tihega sožaljal Užaloščeni ostali.

INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV D. D., JARŠE, naznanja, da je nenadoma umrl njen dolgoletni, zvesti in neumorni sodelavec, gospod
Rihard Gottwald
tkalski mojster
Pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v torek, dne 31. oktobra 1939 ob štirih popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Domžalah.
Ohranili ga bomo v lepem in častnem spominu.
Jarše, dne 30. oktobra 1939.
Ravnateljstvo,
Posebna obvestila se ne izdajajo.
+
Tužnega srca javljamo vsem prijateljem ln znancem, da je" naš iskreno ljubljeni oče oziroma stari oče, gospod
Janžekovič Andrej
veleposestnik v Mariboru
dne 29. oktobra 1939 mirno zaspal v 83. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 81. oktobra ob štirih izpred kapele mestnega pokopališča v Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 2. novembra 1939 ob pol devetih v frančiškanski župnijski cerkvi. Maribor, dne 30. oktobra 1939.
ZalujočL
Arnold Fredericks:
20
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolene.
Gracija je dolgo ležala brez spanca. Mislila je na Richarda, na dom na vasi in na srečne ure, ki jih je tam preživela; — dokler ta primer ni nepričakovano pretrgal medenih tednov. Zelo nenavadno ji je bilo, da je sedaj sama tukaj. Nekje v tem velikanskem mestu tudi Richard spi — in nje ni pri njem.
Nemir, ki ga je nad tem dogodkom čutila, jo je popolnoma zapustil. Srečanje z Richar-dom na ladji, ki si ga je tako lepo predstavljala, je padlo v vodo. Potem si je v mislih naslikala Richardov prihod v Pariz. Sedaj je mož tukaj in si niti roke ne moreta podati.
Naposled je zaspala z vročo željo, da bi drugi dan prinesel aretacijo onih, ki so ugrabili otroka, in s tem konec njune nepotrebne in žalostne ločitvel
IX.
Drugega dne zvečer točno ob osmih je John Stapleton z velikim francoskim potniškim avtom zapustil hišo v Avenue Kleberju. Avto je vodil hrane.
Voz ni zbujal nikake pozornosti, bil je, kakor je tisoč drugih, ki jih je vsak večer videti na pariških ulicah: širok, na debelo z žimo natlačen in temno zelene, skoraj črne barve.
Stapleton je sedel v njem, v temnomodri obleki, s panama klobukom. V levi roki je držal mnjhen zavoj, ki je bil podoben škatli za cigare, v katerem so bili bankovci v vrednosti sto tisoč dolarjev.
Pri desni nogi je bila gumijasta žoga, iz katere je vodila skozi luknjo v avtomobilski steni kratka cev. Na koncu cevi je bil tulec
iz rumenega bakra. Cev je nekoliko molela ven in ie v večernem mraku niti ni bilo mogoče videti.
Stapletton je naročil šoferju, da naj pelje po versailski cesti.
»Nekoliko svežega zraka bi rad vdihal,« je dejal, »današnji večer je precej vroč.«
Bil je zelo nemiren.
Iz Pariza v Versailles je približno štirji-najst milj. Stapletonov voz je počasi vozil. Bankir ni hotel prezreti z mordo lučjo zaznamovanega avta.
Pri versaillskih vratih je za nekaj časa obstal, da je videl Richarda Duvalla, ki je stal v senci prelaza.
Po poti je vozilo mnogo avtomobilov in še drugih voz. Bil je lep večer, in ko da je ves Pariz privrel ven na sveži zrak. Največ voz je hitelo proti mestu. Bankir je opazil, da prihaja za njim neki voz, v katerem sedi le en potnik, človek srednje starosti, a ni mu posvečal pozornosti. Oči je upiral v vozove, ki so prihajali nasproti, da bi zagledal modro svetlobo, ki bo znak, da hitro zadosti nalogi. «
Opazil je, da ne samo on, marveč tudi šofer Franc skrbno pregleduje vsak voz, ki se je bližal proti njima. Vprašal se je, ali šofer sluti, zaka j se vozita sedaj tukaj, a zavrgel je to misel kot popolnoma nemogočo in je pozorno gledal avtomobile, ki so hiteli mimo.
Štiri ali pet milj je žc prevozil od nasipa, ko je zagledal težek avto, ki je prihajal od versaillske strani, v katerem sta sedeil le dve osebi: šofer in z gostitm pajčolanom zakrita dama.
šofer, ki je ostro opazoval Stapletonov voz.
I'e zdaj zavil na drugo stran pota, da bi bil olikor mogoče blizu njega. V tem trenutku se je v vozu zabliščttla jasna modra svetloba, tam, kjer je sedela žena.
Stapleton je že skočil s sedeža. Oba voza sta se naglo bližala. Zelo hitro je moral postopati. Zavojček z denarjem je vzel v desno roko in ga že vrgel v drugi voz.
Videl je, ko je padel v voz, nakar je obenem z nogo pritisnil žogo. V nasledjem trenutku je avto oddrvel mimo njega in je izginil proti Parizu.
Stapleton se je nagnil naprej in s tresočim se glasom ukazal Francu:
»Takoj domov!«
Kmalu je hitel za prvim vozom proti mestu.
Ko se je peljal v temi po cesti, ni opazil voza, ki mu je sledil ves čas od Pariza, in je sedaj drvel naprej proti Versaillu. Dva moža sta sedela v njem. Za krmilom neki mož, ki je bil v mraku zelo podoben Francu. Kdor koli bi spoznal v njem Franca, Staplctonovega šoferja, medtem ko bi imel onega, ki je sedel v vozu v temni obleki in s panama klobukom, vsakdo za bankirja. Slučajni opazovalec, ki ne vidi, da gre Stapleton nazaj v Pariz, je lahko mislil, da nadaljuje pot proti Versaillu.
Zdelo se je, da potnika v tem avtomobilu močno opazujeta razne avtomobile, ki so vozili mimo, ko da čakata na znamenje; toda kakor koli ostro in skrbno sta opazovala, sta se vendar varala.
. Naposled sta dospela v Versailles. Mož, ki je sedel v vozu, je takoj naročil, in šofer se je obrnil s strojem nazaj proti Parizu. Na tem potu se ni nič zgodilo.
Medtem je Richard Duvall pri versaillskih vratih z največjo pozornostjo opazoval različne avtomobile, ki so hiteli skozi prehod v mesto. Z močno električno lučjo je pregledoval stranske stene ter kolesa in je iskal rdečo barvo, s katero bo avtomobil z zločinci zaznamovan. Poleg njega je stal Vernet, odposlanec policijskega šefa, ki ga je Duvall dobro poznal iz prejšnjega delovanja v Parizu.
Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Joži Kramam
»Res, g. Duvall,« je pripomnil Vernet, »vaš načrt je zelo originalen. Rado.veden sem, ali se posreči?«
»Upajmo najboljše!« Gledal je uro. »Pol devet. Približno čas, ki ste ga vi označili. Tu prihaja neki voz. Tak bo kak Pasquet. Najbrž na šest valjev.«
Duvall je pozorno zrl voz, ki se je bližal. Pred njim je ropotal skozi vrata tovorni avto. Težki Pasquet je počasi prihajal in je skoraj obstal.
Duvall je z žepno lučjo posvetil na desno stran in je s presenečenim vzklikom skočil naza j. Temnozelena stena je bila od enega konca do drugega poškoropljena s kričečo rdečo barvo in ponekod, zlasti na kolesih, je zakrivala pravo barvo, ki se jc drugače na vratih jasno in čisto videla.
»Vernet!« je veselo šepetal policijskemu uradniku, »ta je. Hitro, ne pustite ga dalje!«
Vernet je šel k vozu, ki se je tresel. Ža krmilom ie mirno sedel mlad mož. V vozu pa se ie udobno naslanjala nazaj s pajčolanom zakrita doma in v roki je držala majhen zavoj, ki je bil zavit v rjav papir.
Dama se je nagnila k Vernetu in je izgovorila eno edino besedo. Duvall je ni slišni, nenavaden pa je bil vpliv besede na namest-kl b £olici-'skesa šefa: umaknil se je in dvignil
»Oprostite, gospa,« je dejal, in veliki voz je mirno šel skozi vrata in se je pomešal v vrvenje pariške ulice.
Duvall je skočil naprej in je z električno lučjo posvetil na potnike. V trenutku se je presenečeno umaknil, prav takrat, ko je drvel avto dalje. Ni mogel verjeti, da je prav videl, lam se je premikal težki voz, ki je bil ozna-1 izdajalsko rdečo barvo, — in za krmilom je sedel Alfonz Valentin, v vozu pa s pajčolanom zakrita dama: Gracija!
Izdajatelji inž. jože šodja
Urednik: Viktor Cenčii
H LJUBLJANA
Prva prireditev v novi šentjakobski dvorani
Združene šentjakobske organizacije, ki so pred enim tednom dobile v novi župnijski dvorani svojo streho, eo se na praznik Kristusa Kralja prvič predstavile javnosti z lepo uspelo akademijo.
Akademija je bila namenjena samo dobrotnikom nove dvorane in se je vršila popoldne ter zvečer, obakrat pri nabito polni dvorani. Večerno prireditev ao posetili tudi banovinski inpektor dr. Logar, prelat dr. Grivee, univ. prof. dr. Korošec s soprogo, ravnatelj Osana s soprogo, okrajni načelnik Maršič, dr. Fr. Leskovic s soprogo, go«pa dr. Logarjeva, mnogo duhovščine in drugih odličnih gostov.
Akademijo je začel orkester, nakar so trije mladci (dva dečka in deklica) deklamirali Zabkar-jevo »Naše vstajenje. Sledila je pesem »Pozdravljena kraljica (dr. Fr. Kimovec), ki jo je dovršeno zapel zbor dekliške Marijine družbe.
Nato je spregovoril g. niv. praf. dr. A. Snoj, ki je kot predsednik odbora za zgraditev dvorane pozdravil navzoče ter se dobrotnikom s toplimi besedami zahvalil za njih požrtvovalnost. Podal je nekaj zgodovinskih reminiscenc, poudaril važnost dvorane za župnijo in h koncu izrazil upanje, da bodo organizacije, ki so zaradi pomanjkanja primernih prostorov 15 let hirale, v novih prostorih oživele in obnovile staro slavo šentjakobske župnije.	*
Po govoru je član Fantovskega odseka občuteno deklamiral Zabkarjevo pesem »Mi sejemo v brazde zorane«, članice Marijine kongregacije pa so z dramatičnim prikazom »Začeti je treba« nazorno pokazale, kako se je začela in kako je potekala akcija za zgraditev dvorane. Nato je nastopil zbor šentjakobskega Prosvetnega društva in pod vodstvom kaplana Pogačnika zapel Kimovče-vo »Ako Gospod ne zida hiše«. Sledilo je simbolično izvajanje članic dekliškega krožka »Verujemo, upamo, ljubimo«, ki je zaradi posrečene osvetlitve odra napravilo globok vtis. Zelo so ugajale tudi deklice z ljubkim prizorčkom "V Marijinem vrtcu«. Akademijo je zaključil Fantovski odsek z »Izpovedjo Kristusu Kralju« (L. Zabkar). —
Občinstvo je napeto sledilo vsem točkam. — Splošna sodba je bila, da je akademija popolnoma uspela. Župnija sv. Jakoba je vesela nove dvorane, ker vidi, kako se veselo prebujajo skrite sile in prinašajo v faro novo življenje.
Akademija bo prihodnjo nedeljo ie enkrat ponovljena.
Vozni red o Vseh svetih
Uprava policije odreja sporazumno z mestnih, poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče:
1.	Dne 31. X., 1. XI., in 2. XI. 1939 je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme, vključno tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet.
Dovoz je dovoljen po Smartinski cesti, Savski cesti in Med hmeljniki.
Odvoz izpred pokopališča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo, Linhartovi cesti v smeri Tyrševe ceste. Za vozove s konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše, Pokopališki ulici, mimo Kemične tovarne in dalje skozi Predovičevo ulico proti mestu,
2.Električna	cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop in posebno postajališče za vstop potnikov.
3.	Redni avtobusni promet iz mesta na pokopališče in obratno letos odpade.
4.	Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo prepovedano in imajo sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisionelno dovoljenih mest (sedežev) in stojišč. Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim prepovedo nadaljnje obratovanje. Zaradi tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišje dopustnim številom potnikov zasedeni.
5.	Za privatne avtomobile ln avtoizvoščke je določen pred pokopališčem poseben park, poseben park tudi za konjsko vprego; kolesarjem pa je dovoz koles pred pokopališče prepovedan. Vsi kolesarji bodo morali pustiti svoja kolesa na zato določenem prostoru, to je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta.
6.	Olede parkiranja vozil, kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vozniki, brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov.
7.	Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so med letom zaprta), izhod pa je izključno skozi leva vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča).
8.	Občinstvo, posebno starši z otroci, se opozarjajo, naj se tam, kjer ni hodnikov, strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne ovirajo po nepotrebnem prometa. _
9.	Občinstvo se ponovno opozarja, da je hoja in stopanje na grobove prepovedana. Varnostni organi imajo strog nalog, da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega imetja.
10.	Končno se opozarja občinstvo, da se bo nahajala stojnica mestne socialne akcije na prostoru pred pokopališčem, to ie na desni strani ob koncu ulice Med hmeljniki, kakor tudi ob upravnem poslopju Žal. S tem bo vsakemu obiskovalcu grobov omogočeno, da počasti spomin svojih ranj-kih z malenkostno odkupnino v prid mestnih ubogih. — Uprava policije.
Krasne zastore, lepe preproge, kontenino in šifone za posteljno in telesno perilo dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah v manufakturni trgovini
CESN/K JANKO
L3UBL3ANA LINGAR3EVA
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik Vseh svetnikov, in prihodnjo nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.80 zjutraj.
1 Duhovniki imajo svojo običajno duhovno obnovo v petek 3. novembra ob 5 v Domu duhovnih vaj.
1 Združene skupine bojevnikov Ljubljana — Sv. Peter priredijo v sredo 1. novembra žalno svečanost v spomin žrtvam svetovne vojne. Ob 10.30 bo sv. maša v cerkvi sv. Petra, nato cerkveni obredi pri spomeniku s petjem žalostink. Vabimo vse tovariše, svojce padlih in ostale s prošnjo, da okrase ta dan spomenik, prižgo ob njem svečice in počaste spomin žrtvam s svojo navzočnostjo.
I Spominska svečanost na vojaških grobovih. Kakor navadno priredijo tudi letos bojevniške or-' ganizacije na dan Vseh svetih 1. novembra 1939 ob 16 na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu spominsko svečanost za padilmi in umrlimi borci iz svetovne vojne in umrlimi vojaki-kadrovci. Slav-nost bo pred spomenikom borca, ki stoji sedaj pred novo vojaško grobnico. Spored bo sledeči:
1.	vojaška godba začne slovesnost z žalostinko; 2. pevci združenih ljubljanskih zborov zapojejo prvo žalostinko; 3. vojni kurat g. Maračič bo imel spominski govor; 4. bivši vojni kurati opravijo cerkvene obrede in »Reši nas o Gospod«; 5. pevci zapojejo žalostinko; 6. častni stel; 7. vojaška godba zaključi slovesnost. Vabimo cenjeno ljubljansko občinstvo, da se te slovesnosti udeleži. Drugi dan,
2.	novembra, pa bo ob 9 v frančiškanski cerkvi žalna sv. maša.
1 Opera. Drevi daje Opera v Ljubljani lepo Masaenetovo opero »Glumač Matere božje«. Ker je snov religioznega značaja, ki se prilega tudi veesvetskim dnevom, opozarjamo občinstvo še posebej na to lepo predstavo in jo priporočamo.
1 Pokojnine za november bo pošta Ljubljana 1 dostavljala uj)okojencem na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra. Prosimo, da prizadeti počakajo pismonošo doma v času, ko se pismonoše s pokojnino običajno pojavijo. — Upravnik.
1 Razstava »Kluba neodvisnih« je podaljšana do vključno 1. novembra.
1 Dve lepi izložbi občudujejo Ljubljančani, ki hodijo po Mestnem trgu mimo trgovine mestne elektrarne in pa po Nabrežju 20. septembra mimo trgovine mestne plinarne. Obe mestni poslovalnici sta namreč s prav dobrim okusom aranžirali izložbena okna za propagando vsesvetske akcije, kjer Ljubljančani vidijo velike in male vence ter sveče vseh treh vrst, ki jih vsesvetska akcija daje v znamenje odkupnin od razkošja na grobovih. Razstavljene so pa tudi nakaznice vseh treh vrst, da dobrotniki spoznajo, kakšne vence in sveče dobe za posamezne nakaznice. Obe poslovalnici sprejemata tudi odkupnine in izdajata nakaznice, ki dobrotniki z njimi dobe v pisarni vsesvetske akcije v Mahrovi hiši sveče in vence, od ponedeljka dalje bodo pa s temi nakaznicami dobili sveče in vence tudi po stojnicah v mestu in pred vsemi ljubljanskimi pokopališči. Počastite rajne z dobrimi delil
1 Napišite svoje ime in naslov na nakaznice vsesvetske akcije, da bo Vrhovni socialni svet spoznal dobrotnike mestnih revežev in jim bo lahko ob marsikateri priliki tudi med letom izkazal svojo hvaležnost s priporočilom na tem ali onem mestu za upoštevanje in prednost pri enakih pogojih. Sicer je pa itak vsa Ljubljana prepričana, da letos ne bo več grobov brez vencev in belozelenih sveč vsesvetske akcije in zato tudi ne bo več nobenih opazk, kakršne so lani dobrosrčni Ljubljančani delali na račun nekaterih izjem, ko so jim očitali, da so prvi pri iskanju koristi, za reveže pa ne dajo nič.
1 Nogavice, rokavice — Karničnik — Nebotičnik.
1 Karitativna akademija za bolnega slovenskega skladatelja M. Kogoja 3. novembra zvečer bo obsegala poleg orkestralnih, pevske točke in recitacije, ki jih bodo predvajali operni in dramski solisti. Vstopnice od 24 din navzdol so v prodaji pri operni, blagajni.
1 Jadralna sekcija Aerokluba v Ljubljani bo v mesecih novembru in decembru organizirala tečaj v jadralnem letenju za novince do »B« izpita. Tečaj bo s pomočjo avtovleka. Vsak, ki ima veselje do letenja in bi se rad udeležil tega tečaja, naj se oglasi v pisarni Aerokluba, Ljubljana, Gledališka ulica 10, kjer bo dobil potrebna navodila in informacije.
Sovjetsko odposlanstvo je prispelo v Berlin. Na sliki je v sredi ljudski komisar Tevosjan, na levi pri njem general Savsčenko, na desni poslanik škvarcev, zraven generalni poročnik
Seiffert
1 Vič. Knjižnica Prosvetnega društva bo v bodoče poslovala vsak četrtek od 18—20. Prosimo vse člane, da jo redno obiskujejo, posebno v zimskem času.
1 Jutri premiera »Brezdomcev« v kinu Unionul Že danes opozarjamo občinstvo na eno največjih filmskih umetnin letošnje sezone, na prekrasni film »Brezdomci«, ki bo od jutri naprej predvajan v kinu Unionu. To nepozabno filmsko delo obravnava problem vzgoje današnje mladine, in sicer tistih mladih ljudi, ki nimajo staršev in skrbnikov, ki se po velemestnih ulicah potikajo sem in tja in
zabredejo na slaba pota. Film je pretresljiva zgodba o očetu Flanaganu, ustanovitelju »Me
"i ki
lesta dečkov«, ki ne obstojfzgolj v iantaziji kakega romana, temveč obstoja dejansko v Ameriki v državi Okla-homi. Glavno vlogo v filmu »Brezdomci« ima Spencer Tracy, ki je za to svojo vlogo dobil prvo nagrado ameriške akademije za filmsko umetnost. Film je bil doslej povsod sprejet z ogromnim navdušenjem. Predvajali so ga po vseh večjih mestih. Prepričani smo, da bo film doživel isti triumf tudi pri nas v Ljubljani.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Angleško društvo v Ljubljani ponovno sporoča vsem, ki se zanimajo za učenje angleškega jezika, da je že pričelo s tečaji za angleščino, da pa še vedno sprejema nove učence in tudi začetnike, ker bodo novembra 1989 po potrebi otvor-jeni zopet novi tečaji. Prijave za tečaje kakor tudi prijave članov se sprejemajo v četrtek, petek in soboto med 17—19 v novih društvenih prostorih v Tavčarjevi ulici 12. Tečaji so za zečetnike in za naprednejše, za konverzacijo, za perfekcijo, za literaturo in za izgovarjavo, dikcijo ter dramatske tekste in za izbrana poglavja iz Shakespeara. Tečaje vodijo društveiii učitelji ga. lektorica Fanny S. Copeland, g. lektor Aleksander Lawrenson, ga. Olga Grahorjeva in ga. Božena Skerljeva. Tečaji so.po skupinah .8—10 učencev. Za primer, da bi se žeiele priglasiti samo 4 učencev v svrho individu-alnejšega pouka, je podana tudi ta možnost. Društvena čitalnica z aktualnimi časopisi in revijami je odprta za člane vsak dan od 17—19, knjižnica pa posluje z izposojanjem knjig vsako sredo in soboto od 17—19. Redni družabni večeri pa so vsako sredo ob 20.30 v društvenih lokalih.
MARIBOR
Trije požari povzročili četrt milijona škode
Maribor, .30. oktobra. Včeraj okoli polnoči je na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Caiute v Sp. Hajdini pri Ptuju izbruhnil požar. Plameni, ki so se zaradi vetra bliskovito razširili, so popolnoma uničili gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo in ves letošnji poljski pridelek, ki je bil shranjen v obeh poslopjih. V nočnih urah se jim je posrečilo rešiti le živino, vse drugo s pohištvom in perilom vred je postalo žrtev ognjenih zubljev.
Medtem ko so gasilci reševali Cafutovo imetje, je na drugem koncu vasi začela goreti domačija posestnika Franca Sitarja, kateremu je požar upe-pelil gospodarska poslopja in stanovanjsko hišo. Tudi ta posestnik je ob vse letošnje že pospravljene pridelke.
Ni se še poleglo razburjenje med tema dvema požaroma, so bili gasilci že poklicani v isti noči na Zg. Hajdino, kjer so goreli objekti posestnika Franca Maglicerja. Tukaj se je tudi posrečilo rešiti le živino, vse drugo je z letošnijimi pridelki zgorelo.
Vsi trije posestniki so bili zavarovani le za majhne zneske in so zato tembolj udarjeni. Ljudstva se je zaradi teh požarov lotil strah, ker sumijo, da je pri vseh treh požarih, ki eo povzročili okoli četrt milijona škode, bila vmes zločinska roka. V tem krajju je bilo letos z omenjenimi tremi že 19 požarov.
*
m Profesorski izpit so pretekle dni položili na ljubljanski univerzi gospodje veroučitelji na mariborskih srednjih šolah g. Ivan Bombek, g. Franc Kolenc, g. Ferdinand Potokar, g. Gregor Zafošnik in g. Ivan Žličar. Iskreno čestitamol
m Mariborsko gledališče na Vse svete. Danes, v torek, ob osmih bo premiera letošnje prve glasbene predstave. Uprizorili bodo Beneševo opereto »Navihanko«. Na Vse svete zvečer bodo ponovili Cankarjevega »Hlapca Jerneja« po znižanih cenah.
m Redni letni občni zbor Glasbene Matice bo v ponedeljek, dne 6. novembra ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih.
m Avtobusne vožnje v St. 11 j. Z 28. oktobrom so bili na progi Maribor—St. IIj ukinjeni skoraj vsi lokalni vlaki, tako da prebivalstvo ob tej progi nima skoraj nobenih praktičnih zvez z mestom. Predvsem so pri teh ukinitvah prizadeti dijaki mariborskih srednjih in meščanskih šol, ki imajo popoldanski pouk. Zaradi tega je mariborsko mestno avtobusno podjetje uvedlo počenši s petkom, 3. novembra za poskušnjo avtobusne vožnje ob delavnikih, tako da bo vozil avtobus iz Maribora z Glavnega trga ob 11.15 in prišel v St. Ilj ob 12, vračal pa se bo iz St. Ilja izpred pošte ob 12.45 in prišel na Glavni trg v Mariboru ob 13.30. Vožnje se bodo vršile le ob delavnikih in zaenkrat na nnskušnjo le 14 dni. Ako bo dovoli potnikov, ho avtobus vozil stalno, dokler se zopet ne uvedejo
lokalni vlaki. V primeru, da ne bo dovolj potnikov, bo avtobusno podjetje promet s St. lijem ustavilo.
m Smrt dveh uglednih mož. V nedeljo je v 83. letu starosti umrl veleposestnik g. Andrej Jan-žekovič. Pogreb pokojnikov bo danes popoldne ob štirih izpred kapele mestnega pokopališča na Po-brežju na frančiškansko pokopališče. — V 72. letu starosti je umrl gospod Ivan Ogorevc, nadsprevod-nik drž. žel. v pokoju. Njegov pogreb bo danes popoldne ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blaga pokojnika naj v miru pofcivata, sorodnikom naše sožaljel
m 200 novih miz na trgu. Obiskovalci trga so bili te dni prijetno presenečeni. Tržno nadzorstvo je poskrbelo za nove mize, s čimer je odstranjena dosedanja nevšečnost, da so ob hudem navalu prodajalci morali svoje blago polagati kar po tleh na robce in prte, kar gotovo ni bilo higienično. Doslej je na trgu že sto novih miz, do sobote pa bo na razpolago še nadaljnjih sto. kar bo zadostovalo tudi za najhujši naval prodajalcev.
m K nesreči na Dupleškem mostu, o kateri smo že poročali, smo dobili sledeče podrobnosti: Nesreča se je pripetila okrog desetih predpoldne. Pokojni Štefan Zelenko, 18 letni tesarski vajenec iz.Podvincev pri Ptuju, je opazoval na mostu tesarje, ki so demontirali levo soho vešal. Med trami je bila kakih 50 cm široka odprtina. Na doslej nepojasnjen način je Zelenko padel skozi to odprtino v Dravo. Dva delavca sta takoj skočila v čoln in ga hotela rešiti. Ker pa Zelenko ni znal plavati in ker je pihal zelo hud veter, ki je dvigal valove, je pomoč prišla prepozno ter je nesrečnež izginil pet metrov od čolna pod vodo, iz katere se ni več prikazal. Na tej nesreči ne zadene krivda nikogar, ker so bile vse varonstne naprave v redu. Kriv je pač nesrečen slučaj.
m Huda nevihta nad Pohorjem. V soboto ponoči je nad Pohorjem, zlasti nad Sv. Martinom, divjala huda nevihta, ki jo ]e spremljalo močno grmenje in bliskanje Strela je udarila tudi v stolp cerkve sv. Uršule nad Sv. Martinom. Strela je bila tako močna, da je razrahljala zidovje. Niti najstarejši ljudje na Pohorju ne pomnijo take nevihte.
m Z neregistriranim avtomobilom povzročil smrtno nesrečo. Pred dnevi smo poročali o smrtni nesreči, ki se je pripetila na Studencih, katere žrtev je postala 13 letna šolarka Brigita Gajšek. Sedaj so ugotovili, da je šofer Berzinič, ki je bil aretiran in oddan sodišču, vozil z neregistriranim avtomobilom in da je ta avtomobil imel evidenčno tablico, ki je bila meseca septembra ukradena v avtodelavnici inž. Friedaua.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njih svojcev bo na dan Vseh svetnikov vršil zdravnik dr. A. Wankm(iller, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III.
m Petnajst kaznjencev na pogojni odpust. Iz mariborske moške kaznilnice je bilo na pogojni odpust izpnščenih 15 kaznjencev, med niimi dva, ki sta bila I. 1922 oziroma 1925 obsojena na smrt,
pozneje pa pomiloščena. Dva od Izpuščenih kaznjencev sta bila obsojena na 20 let, dva pa na 15 let. Če se bodo pošteno obnašali, jim ne bo več treba za zapahe.
Gledall&e
Torek, 31. oktobra ob 20: »Navihanka.t Premiera.
Sreda, 1. novembra ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica.« Znižane cene.
Četrtek, 2. novembra ob 20: »Celjski grofje.« Red C.
Otroka Ie zadušila
Maribor, 30. oktobra.
Pred malim senatom se je znašla danes 35-letna delavka Ivana Ferenc iz Malečnika pri Mariboru zaradi nenavadne obtožbe, da je med spanjem zadušila svojega otroka, tri mesece slaro hčerko Marijo. Obtoženka je poročena ter ima že 7 let staro hčerko. Dne 27. junija je porodila malo Marijo, katero je v redu vzdrževala in hranila. V petek, 8. septembra je prišla z dela domov ter je šla spat k svoji mali hčerki v posteljo. Nadojila jo je ter zaspala tako, da ji je dete ležalo na levi roki. Ponoči se je prebudila ter je otroka spet nadojila. Okrog treh ponoči pa jo je zbudilo iz spanja hropenje njene hčerke. Otrok je bruhal s krvjo pomešano hrano ter je kmalu umrL Truplo je umila, mož pa je zjutraj šel po mrtvo-oglednika, ki je zadevo prijavil oblasti. Otrok je bil raztelešen ter je zdravnik najprej izrazil domnevo, da je otrok najbrž umrl zaradi zadušenja v vodi. Toda za to manjkajo direktni dokazi ter je najbolj verjetno, da je mati otroka med spanjem nehote tiščala k sebi ter ga zadušila. — Zaradi usmrtitve iz malomarnosti je bila obsojena na 3 mesece zapora, pogojno na 2 leti.
Celje
c Okrajno zborovanje MJRZ v Mozirja. V nedeljo je bilo v Mozirju zborovanje MJRZ za okraj Crornji grad. Razen dveh zelo oddaljenih občin so bile po številnih delegatih zastopane vse občine v okraju. Politično poročilo je podal član ba-novinskega odbora g. Melaher iz Maribora. Številna udeležba in pozorno zanimanje mladih fantov potrjuje, da se mladina JRZ v gornjegrajskem okraju zaveda mladinske politične organizacije m se pripravlja na organizirano politično delovanje.
cžaloigra v St. Janžu pred sodiščem. Dogodek ki se je odigral 12. oktobra v St. Janžu, ko je Cecilija Podpečanova z nožem prerezala vrat od enega ušesa do drugega svojemu dveletnemu nečaku, je pretresel ta kraj in prebivalstvo daleč naokoli. Podpečanova Cecilija je prišla pred celjsko okrožno sodišče. Razprava je ugotovila, da je Cecilija to dejanje izvršila v nevračunljivosti in v pataloškem momentu, ki je izhajal iz njenega duševnega stanja. Sodišče je zaradi tega odredilo, da se začasno odda v zavod za zdravljenje duševnih bolezni.
c Narodno gledališče iz Maribora bo gostovalo v celjskem mestnem gledališču v petek, 10. novembra ob 8 zvečer z opereto »Navihanka.
c Vsi frizerski in brivski saloni bodo jutri na praznik Vseh svetnikov ves dan zaprti.
c Na spominsko slavnost, ki bo po osmi sveti maši pred spomenikom koroških borcev na dvorišču vojašnice kralja Petra I. vabimo vse celjsko občinstvo. Dolžnost vsakega člana krajevne organizacije Legije koroških borcev pa je, da prisostvuje tej slovesnosti.
c Tovorni avtomobil treščil v drevo. V nedeljo okrog 9 zvečer je peljal šofer avtoprevoznika g. Baldasina iz Gaberja tovorni avtomobil iz Petrovč. 10 m pred znanim železniškim križiščem v Levcu pa je šoferju odpovedal volan. Avtomobil je bil v precejšnjem tempu in je zavil na levo ter treščil z vso silo v 30 cm debelo jablan, jo prelomil in podrl. Na srečo pa se šoferju in tudi dvema spremljevalcema ni ničesar hudega pripe-tailo in so vsi dobili le lažje poškodbe. Materijalna škoda je precejšnja.
c Borovinšck Alojz obsojen na 4 leta robijo. Meseca avgusta smo poročali o maščevalnem uboju Bana Franca v Kustanjku pri Zdolah, katerega je z nožem zabodel 23 letni delavec Borovinšek Alojz iz Križ pri Podsredi. Sodišče je obsodilo Borovinška na 4 leta robije.
cVIom pri Celju. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanje čevljarja Kosa Jožefa na Cesti na grad. Neznani tat je ukradel iz spalnice obleko in denar za okrog 4.000 din Domači so tako trdno spali, da tatu niso slišali in so šele zjutraj opazili, da so imeli ponoči po sebnega gosta.
Roparski napad pri Rogatcu
Rogatec, 30. oktobra.
Ko se je snoči vračal 62-letni raznašalec kruha Anton Muršič domov, so planili nanj trije moški, ga podrli na tla in pričeli tolči in suvati ter biti s pestmi po glavi. Roparji bi ga najbrž pobili do smrti, da ni prišla mimo neka ženska, ka tere so se roparji ustrašili in zbežali. Starčku so ukradli 3000 din gotovine. Muršič je roparje spoznal in pravi, da so bili to neki posestnik in njegova sinova iz Hrvatskega, katere sedaj orožni-etvo zasleduje. Muršič sc je zatekel v celjsko bolnišnico, kjer so ga obveaali.

aanHBi
KULTURNI OBZORNIK
Kulturno delo naših prirodoslovcev
(Ob izidu »Zbornika Prirodoalov. društva«.)
Poročali smo že ob raznih prilikah o pomembnem kulturnem delu, ki ga z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo vrše slovenski prirodo-slovci ob nič kaj zavidljivih razmerah, ko jim razen potrebnih denarnih sredstev manjka tudi ie zadostne moralne podpore in potrebnega razumevanja naše kulturne javnosti.
Prirodnelovno društvo v Ljubljani, osrednja organizacija vseh poklicnih prirodoslovcev in prijateljev prirodoslovja, izdaja že od 1. 1930 »Priro-doslovne razprave«, strogo znanstven časopis, ki uživa mednarodno priznanje, saj vzdržuje zameno že s 480 prirodoslovnimi časopisi iz vseh delov 6veta in predstavlja tako naš most v širni znanstveni in kulturni svet. Do danes je izšlo že 24 zvezkov tega časopisa, ki pričajo o resnem znanstvenem delu naših prirodoslovnih strokovnjakov. — Od 1. 1933. izhaja poljudnoznanstveni ilustrirani prirodoslovni mesečnik »Proteus«, ki je v naši javnosti že dobro znan in si vedno bolj utira pot med širše sloje naroda, ki jim je namenjen, da budi v njih zanimanje za prirodo in njena dogajanja in da povprečnega i»obraženca obvešča o razvoju prirodoslovnih ved doma in v 6vetu. List zaključuje sedaj svoj VI. letnik in je njegova zasluga za prebujanje in poglabljanje prirodoslovnega zanimanja in znanja neprecenljiva. Če so »Prirodoslovne razprave« za 6loven6ko znanost in kulturo predvsem prestižnega pomena, je naloga »Proteusa« v poučevanju širših plasti slovenskega izobraženstva in v vzgajanju našega naraščaja.
Tema dvema že dobro znanima in priznanima listoma so dodali 6edaj naši agilni prirodoslovci še tretjega: »Zbornik Prirodoslovnega društva«, ki je izraz žilavega dela naših prirodoslovnih krogov in dokaj velike življenjske sile našega Prirodoslovnega društva. — I. zvezek »Zbornika«, ki ga je uredil dr. Pavel Grošelj, obsega XXII + 72 strani v prav okusni zunanjosti ter prinaša do 30 zgoščenih referatov iz najrazličnejših področij prirodo-znanstvenega prizadevanja. Ti referati v najbolj zgoščeni obliki podajajo nekak obris V6ega široko-poteznega in poglobljenega prizadevanja naših pri-rodoznancev in 60 najkrepkejša afirmacija njihovega znanstvenega udej6tvovanja. Izdaja »Zbornika Prirodoslovnega društva« je za našo prirodoslovno znanost in za slovensko kulturo sploh tako važen in razveseljiv dogodek, da se moramo ob njem ustaviti in s polno pritrditvijo dati priznanja tihemu, požrtvovalnemu in tako uspešnemu delu naših prirodoslovcev, da bo naša kulturna javnost znala ceniti in podpirati njihovo nesebično kulturno dejavnost. — V dneh 25. in 26. februarja 1938 je priredil znanstveni odbor Prirodoslovnega društva v Ljubljani referatni sestanek na ljubljanski univerzi, ki je v polni meri uspel, 6aj je na njem 30 slovenskih znanstvenih delavcev poročilo o rezultatih svojega dela na najrazličnejših področjih teoretičnega in praktičnega prirodoznanstva. Namen referatnega sestanka je bil, da Prirodoslovno društvo pred strokovno in kulturno javnostjo, ki je bila k 6e6tanku povabljena, dokaže svoje razširjeno in poglobljeno prizadevanje na polju prirodoslovnih ved, da se dalje na dostojen način oddolži svojim prijateljem in podpornikom in si zagotovi njihovo nadaljnjo pomoč, da poglobi osebne stike in poživi izmeno misli naših prirodoznanstvenih delavcev in slednjič, da javno manifestira svojo upravičeno kulturno zahtevo po večjem razumevanju in izdatnejšem gmotnem podpiranju od 6trani javnih oblasti,
»Zbornik« prinaša te referate v vrstnem redu in po skupinah, kakor so bili podani na referat-nem sestanku. Ob koncu vsakega referata je dodana še diskusija o obravnavanih problemih. Nekateri teh referatov so med tem že izšli in exten-60 v raznih domačih in tujih znanstvenih časopisih, kakor je to v »Zbo-niku« tudi označeno. — Vsi referati so porazdeljeni na šest skupin: matema-tično-fizikalno (obsega 4 referate), kemijsko (6 referatov), mineraloško-geološko (4 referati), botanično (5 referatov), zoološko-paleontološko (4 referati), botanično (5 referatov), zoološko-paleontološko (4 referati) in fiziološko-medicin6ko (5 referatov). — Uvod k referatom tvori temeljita študija prof. dr. Pavla Grošlja: »Prirodoznanstvena prizadevanja med Slovenci«. To je predavanje, ki ga je imel prof. Grošelj, biolog naše univerze in naš prirodoznan6tveni polihistor, na 6lavnostni seji v zbornični dvorani 6lovcn6ke univerze kot svečan uvod v delo referatnih 6estankov pred številnimi predstavniki znanosti, kulture in oblasti.
Naš namen ni, da bi strokovno-kritično ocenjevali znanstvene razprave, priobčene v »Zbor-
Bolgarska drama
(Ob priliki razstave bolgarske knjige.)
Če izvzamemo prve poskuse Ilije R. Blaskova, ki imajo eamo literarno zgodovinsko vrednost, pa preidemo B. V. Drumeva, pridemo k Vazovu, ustvaritelju naše književnosti sploh in drame posebej. Drame Vazove, kot »Propast«, »Kazalarska carica« in dr. 60 bile izraz in ogledalo življenja, v več slučajih vzrok javnih in kulturnih dejanj ter so tako postale popularne. Kakor v drugih panogah svoje umetnosti, tudi tukaj živi Vazovlja ve-drost in bujna realnost. Za njegove 6odobnike in sotrudnike lahko 6matramo Antone Strašimirova, z njegov tragedijo kmečkega življenja »Vampir« ter malomeščan6ko komedijo »Svekrva«, v kateri 6e kaže dobrega reali6ta. V istem ča6U okrog J910—1912 6o izšle na beli dan in razgibale javno življenje drame P. Javorova »Na podnožju Vi-toša (V politje na Vitoša), v kateri je obravnaval konflikte med osebnostjo, individualnostjo in okoljem. Druga drama je »Ko grom udari«, ki se primerjava z Ibsenovo »Divjo raco«. Z dramami P. J. Todorova se zaključuje predvojna doba. Motivi teh dram »Zidarji«, »Vila« (Samodiva), »Nevesta Boriana«, »Zmajeva svatba« in dr. 60 vzeti iz narodne folklore in predstavljajo romantični in klasični pogled na svet. Umetniško vzeto pa so to velike mojstrovine.
Za njim nastane doba molka. Vojna in resig-nacija. Toda ne za dolgo. Narodi žive zaradi svojih tvornih sil. Bolgarski narod je poln sile. Kmalu se dvigne na svoje noge. Življenje se normalizira.
V zgodovini nove bolgarske drame zavzema S, L. Kostov vidno mesto. »Goljemanov«, »Zlati rudnik« in drugo so komedije, ki bodo gotovo ostale kot dokument komične dobe, Obe sta bili igrani pri nas (Ljubljana, Maribor). R. Stojanov 6 svojimi »Mojstri je poleg njega naslikal pravilni značaj Bolgarov, ki žive za dom in zemljo in se za njo čestokrat prepirajo.
Poizkusi psihološka dram« so delali Dobri
niku«, ker k temu nismo poklicani. Hočemo jih le registrirati in poudariti zelo razveseljivo in vzpodbudno dejstvo, da se je z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani zbral precej številen krog prirodoslovnih strokovnjakov, ki ee zelo živahno udej-stvuje in ustvarja tako poleg že starega, udomačenega in splošno upoštevanega kroga humanistično usmerjenih kulturnih delavcev v Ljubljani še močno razgibano središče realnih ved, ki predstavlja žarišče načrtnega in smotrenega prirodoznanskega delovanja. Važnosti in vrednosti intenzivnega delovanja tega žarišča eksaktnih in empiričnih prirodoslovnih ved v slovenski prestolnici dosedaj nismo dovolj poznali in cenili, pa tudi ne zadostno podpirali. Tukaj se med drugim tudi ustvarjajo teoretični in praktični pogoji našega narodnogospodarskega napredka, ki nam je vsem pri srcu in ki tudi zasluži vso moralno in gmotno podporo naše javnosti. Kdorkoli bo prelistal »Zbornik« in se ustavil pri posameznih referatih, ki imajo razen znanstveno-teoretičnega tudi važen gospodarsko -praktičen pomen, se bo v tem v polni meri prepričal. Moral bo prisoditi našim vrlini prirodo-slovnim delavcem ogromno delovno energijo in jim priznati, da 6e v polni meri zavedajo, kako je treba znanost postaviti v elužbo naroda in v najtesnejše razmerje z njegovimi življenjskimi potrebami,
Nekoliko dalje bi se ustavili le ob Grošljevem predavanju, ki v bežnem pregledu odkriva bolj osnovne črte in gibalne sile nego podrobno 6liko prirodoznanstvenih prizadevanj med Slovenci od prvih skromnih, a idealnih početkov, ko so naši prvi znanstveni delavci z muko in veseljem iskali primernega slovenskega izraza za prirodoslovne pojme, pa V6e do današnjih dni, ko stojita v središču naših slovenskih kulturnih prizadevanj dve ustanovi, ki sta krona stoletnega stremljenja in najvišji izraz naše narodne samobitnosti: slovenska univerza in slovenska akademija znanosti in umetnosti, kjer 6e vztrajno in sistematično goje
Srirodoslovne vede in vzgaja znanstveni naraščaj, 'olga in težka je ta pot borbe od prve prirodo-pisne razprave v slovenskem jeziku iz 1, 1776., Jto je Peter Pavel Glavar priredil 6lovenski prevod Janševe razprave o čebelnih rojih (»Pogovor od čebelnih rojou«) pa do naših strogo znanstvenih časopisov »Prirodoslovne razprave« in »Zbornik«, kjer naša prirodoslovna znanost koraka vzporedno s svetovno in si iz lastne moči ustvarja svoj znanstveni jezik, ko ji narodni besedni zaklad za abstraktne in subtilne znanstvene pojme ne more več zadoščati, a ostaja vendarle zve6ta zakonom in duhu narodnega jezika. To razvojno pot skuša prikazati Grošelj v svojem zgodovinskem orisu z njenimi posameznimi značilnimi dobami, ki jih osvetljuje z ostro označitvijo in živahnim opisom pomembnih epizod, izogiblje pa 6e zamudnemu in utrudljivemu naštevanju avtorjev in njihovih publikacij.
Grošljeva študija pomeni lep celotnosten pregled prirodoznanskega prizadevanja med Slovenci, hkrati pa tudi bogat prispevek k naši narodno -kulturni zgodovini, ki je prav po 6Vojih stremljenjih na prirodo«lovnih področjih precej pomanjkljivo poznana ter krivično zanemarjena in prezi-rana. Ne 6amo prirodoslovec, marveč tudi V6ak slovenski izobraženec bo z zanimanjem in s pridom bral Grošljevo študijo, ki je pisana s tolikšnim zano6om in ki iz nje žari ljubezen do prirode in še posebej do naše 6lovenske zemlje in 6loven 6kega jezika. Zajemal bo iz nje pravega narodnega ponosa, samospoštovanja in vedre volje do nesebičnega grajenja narodne kulture. In ta vztrajna, vesela volja do resnega dela za narod in državo, ki naj ga podžiga in usmerja čista težnja za pravim napredkom, nam je ravno dane6 tako živo potrebna.
Sklepne besede Grošljevega uvodnega članka imajo prevažen pomen in jih zato navajamo dobesedno: »Humanistični ideali preporodne dobe so nam svetili 6kozi vse naše mrakove in jasnine in tudi danes še ni60 izgubili lepote in bleska. Sedaj pa je prišel čas, da humanističnim idealom, ki so nam bili v narodni stiski v toliko pobudo in uteTio, pridružimo ideale prirodoznanstva. Ne kot njihovo nasprotje, temveč kot njihovo izpopolnitev, ne kot cepitev duhov, temveč kot sintezo srca in duha, ki naf vodita nas in domovino v lepšo bodočnost.
»Zbornik Prirodoslovnega društva« se naroča pri Prirodoslovnem društvu v Ljubljani, Beethovnova ul. 2. — Za društvene člane 6tane 30 din, za vse druge 50 din,)	M. W.
Nemirov »Vozel«, »Mrtve duše« ter D, Šišmanov s »Košmarjem«, ki pa niso dobro uspele.
Pravi predstavnik povojne drame je Jordan Jovkov, Njegove drame so »Aubena«, »Borjaija«, »Milijonar« (edina iz meščanskega življenja), / in druge, v katerih Jovkov prikazuje drame kmečkega življenja s karakterističnimi moralnimi blcmi, ki jih rešuje. To so bogate neposredne <li-ke vasi, ki pa je danes še daleč od današnje bolgarske kmečke stvarnosti.
Med novimi imeni, ki so 6e pojavila v zadnjem času, imenujemo samo St. Savova, igralca Narodnega gledališča. Pokazal je dobro tehniko ter jemlje teoie iz neizčrpne bolgarske folklore. Take drame so »Pred vzhodom sonca, »Ljuta kletev« in dr.
Mladi dobri romanopisec Vladimir Poljanov je napisal drame »Očetje in sinovi«, v kateri 6tre-mi rešiti zamotano6t sedanjosti.
Čeprav imamo dosti in dobrih imen, moramo priznati, da bolgarska drama ni ono, kar bi moralo biti, predvsem: mi še nimamo prave malomeščanske drame.	Bigonija Sat. *
Romunski madžarski pisatelji imajo svoj »Erdeljski leposlovni ceh«, ki jim izdaja dela. Najvidnejša med njimi sta Nyir6 Jozsef'in Ta masi Aron. Prvi je sedaj objavil roman »Nevarnost v Madčfalvic, ki obravnava boje obmejnih Sekeljev konec 18. stoletja. — Drugi pa je napisal knjigo iMoja rojstna zemljac, ki ima značaj zapiskov in je zelo sugestivna. -Prevode iz srbohrvaščine prinaša stalno novo-vrbaška »Kalangya<. Tako posebno pesmi Sve-tislava Stefanoviča, Drainca, Ujeviča, Nazorja, T. Manojloviča in dr. Pogosto prinaša tudi eseje, n. pr. o Vuku, srbski omladini, Kranjčeviču, Stefanoviču, Manojloviču kot prijatelju in prevajalcu Advja. Razpisala pa je tudi nagrade za madžarske in srbsko-hrvatske pisatelje posebej. ki bodo obravnavali snov v smislu nia-džarsko-jugoslovanskcga zbliževanja.
Angleški letalski minister Wood se je dal slikati kot voznik omnibusa
Dominihanci v Skandinaviji
Prva naselitev dominikancev na švedskem in Norveškem je bila jako pomembna za cerkveno življenje prvih krščanskih stoletij teh dežel. Dominikanci so prišli kmalu po svojem postanku na Švedsko, kjer so ustanovili znamenito opatijo Sigtuna, ki je še dandanašnji kot ena najlepših stavbnih spomenikov severa. Eden menihov, Gottfried, se je bil leta 1219 v Bologni sešel s svetim Dominikom, ki mu je dal več redovnikov s seboj. Kmalu je na Švedskem nastalo več dominikanskih samostanov, in sicer v Lundu, Kalmaru, Halmstadtu, Sken-ningu, Wisbyju in kasneje še v Stockholmu. Po kratkem izgnanstvu menihov po nadškofu Ola-fu iz Upsale, so se iznova vrnili, in eden od njih, Jarler, je postal 1. 1237 celo upsalski nadškof. Odslej so imeli dominikanci važno vlogo v švedskem cerkvenem življenju. Več dominikancev je bilo na škofovski stolici v Upsali. Ko je reformacija porušila katolištvo na severu, so imeli dominikanci 43 moških samostanov in 4 ženske. V Sigtuni, kjer je bilo središče dominikanskega reda na Švedskem, je bilo 37 patrov-duhovnikov. Ko je bila katoliška Cerkev pregnana iz švedske, so odšli tudi dominikanci, in sicer je bil kralj Gustav Wasa, ki je prav tako iz istega vzroka kot Henrik VIII. v Angliji, preganjal Cerkev. Leta 1527 je dal nadškofa Kanuta iz Upsale in škofa Jakobsona iz Westeraosa s konji do smrti vlačiti po tleh.
Nato je kralj zasegel vso lastnino dominikancev na švedskem.
Slično je bilo na Norveškem, kamor so bili dominikanci prav tako že v 13. stoletju prišli in so bili večkrat kot škofje v Stavangerju, kasneje tudi v* Oslu. Poglavitni sedež dominikancev na Norveškem je bil v Trondhjemu. Dominikanci so večidel prišli iz Anglije. Tudi v Bergenu in Hamarju so bile njih velike naselbine. V letih med 1523 in 1540 so bile vse te naselbine' uničene.
Dandanes imajo dominikanci spet po en samostan na Norveškem in švedskem, in sicer v Oslu in Stockholmu. Seveda je število menihov skromno, saj tudi katoličanov ni dosti v obeh teh državah.
Davni Vikingi so šahirali
Ekspedicija skandinavskih starinoslovcev je na Islandiji izkopala letos poleti znamenite starine. Izkopali so kar več hiš. Med raznim hišnim orodjem, ki razodeva šege Islandcev pred 1000 leti, so bile tudi številne šahovske igre, in sicer v vsaki hiši po več, kar pomeni, da so bili davni Vikingi strastni šahisti. Te izkopanine so najznamenitejše od vseh prejšnjih, kar jih je bilo že na severu. Najdbe so izredno dobro ohranjene, kar je posledica plasti raznih kamnitnih delov lave, ki tvori varno plast spričo lave same, saj je znano, da je na Islandiji polno ognjenikov.
ŠPORT
Šport zadnje nedelje
■■t	Iprfj	1 I ... i	A
Zadnja nedelja je bila zopet precej živahna na športnem polju. Najbolj agilni so bili nogometaši, ki so imeli nešteto prvenstvenih tekem. Zato bomo začeli kar pri nogometu.
Ljubljana : Slavija (Osijek) 2:2 (1:0)
Naš zastopnik v ligi je po nepotrebnem izgubil eno točko. Vseskozi so se naši dobro držali in imeli igro ves čas v rokah, le proti koncu so popustili in to so izrabili Osiječani, ki so zabili dva gola in z izenačenjem jim je uspelo odnesti tudi eno točko iz vročih ljubljanskih tal.
V	Zagrebu se je vršila borba med domačima rivaloma, ki sta igrala tudi iz prestižnega vidika. To je bilo njihovo 88. srečanje.
Gradjanski : Hašk 7:0. Igri je prisostvovalo 4000 gledalcev.
Sašk : Hajduk 1:0 Split : Bač k a 1:0 Concordija : Slavija (V). 2:0
Po navedenih rezultatih je pogled na ligaško tablo hrvatsko:slovenske lige naslednji:
Gradjanski	8 7 1 0 36:2 15
Sašk	9 6 2 1 17:12 14
Hašk	9 6 1 2 22:16 13
Hajduk	8 4 13 19:12 9
Concordia	9 4 1 4 20:19 9
Slavija O.	9 3 3 3 18:24 9
Ljubljana	9 2 3 4 19:27 7
Bačka	9 2 1 6 12:25 5
Split	9 2 1 6 7:19 5
Slavija V.	9 0 2 7 5:19 2
Tekma med Hajdukom in zagrebškim Gra-d.janskim, ki je bila prekinjena, ni v tej tabeli všteta.
V	srbski ligi pa so bili naslednji rezultati: BSK : Bata 11:0
Vojvodina : Bask 3:2 Jugoslavija : Zemun 7:3 Gradjanski (Skoplje) : Slavija (Sar.) 4:1 Jedinstvo : Žak 3:1
Vrhovna lahkoatletska zveza ostane še naprej v Zagrebu
V	nedeljo je bil v hotelu »Metropol« letni občni zbor jugoslovanske lahkoatletske zveze, kateremu je predsedoval inž. Gruden Pravico glasovanja je priznal verifikacijski odbor občnega zbora, ki so ga se6tavljali delegati iz Zagreba, Ljubljane in Belgrada, 50 klubom. Kot prvi govornik je na6topil delegat zagrebške Concordie gosp. Dobrin, ki je kritiziral delo dosedanje in delo prejšnjjh uprav. Zatem je bila na dnevnem redu glavna točka, to je ustanovitev vrhovne lahkoatletske zveze. O tej točki se je razvila precejšnja debata. Glede naslova novo ustanovljene zveze so se zedinili za zagrebški predlog in se bo zveza odslej imenovala: Atletska zveza kraljevine Jugoslavije. Sedež vrhovne zveze bo še zanaprej ostal v Zagrebu kljub temu, da je izgledalo, da ga dobi Ljubljana.
Prvenstvo LNP
V	nedeljo je 19 prvorazrednih moštev, od 22, tekmovalo v prvenstvenem plesu. Razen vseh treh celjskih, so se vsi trudili in mučili za boljši vrstni red v prvenstveni tablici.
Rezultati teh tekem izgledajo takole: Mars .• Reka 3:2 — Bratstvo : Svoboda 3:0 — Hermes i Kranj 2:2 — Jadran : Disk 3:2.
Iz. mariborske skupine:
Gradjanski j železničar lrf) — ČSK i Maribor 6:0 — Mura : Rapid 3:0 p. f. — Celje j Atletiki 6:1.
Ostale tekme po Ljubljani:
Juniorsko prvenstvo; Ljubljana t Hermes 3:0, Mars : Svoboda 3:0, Slavija s Jadran 1:1.
Italijanski nogomet
V	italijanskem prvenstvu 1. kola pa so bili zabeleženi naslednji rezultati:
Milan : Bologna 2:2 — Lazio : Novara 1:0 — Torino : Napoli 1.-0 — Genova : Juventus 3:2 — Florentina : Venezia 3:1 — Modena : Liguria 1:1 — Trieetina : Ambrosiana 3:1 — Bari : Roma 0:0.
V	tem prvenstvu vodita za sedaj Lazio in Venezia, na tretjem me6tu pa je Trie6tina, kar je lep uspeh, 6pričo konkurence, v kateri se mora boriti.
Dirke na Grad
Moto-Hermes je v nedeljo zopet priredil gorske dirke na Grad, ki so zelo lepo uspele.
Doseženi so bili tile rezultati: Kategorija do 100 ccm: 1. Jevec (Hermes) DKW 1:8,3/5, povprečna brzina 44.720 km; 2. Derganc (H.) DKW 1:17,0; 3. Bačak (H.) Jawa 1:28,0. — Kategorija turnih motorjev do 200ccm: 1. Kaučič (H.) Monet 59 sek., povprečna brzina 51.840 km; 2. Podberščak (H.) Puch 1:9,3/5; 3. Jevec (H.) DKW 1:10,4/5. — Kategorija turnih motorjev do 250 ccm: 1. Puhar (H.) Puch 56 sek.. povprečna brzina 54.360 m; 2. Kaučič (H.) Monet
58	sek.; 3. Fujs (Prvi hrv. motoklub) DKW
59	sek., 1/5. — Kategorija turnih motorjev do 500 ccm: 1. Pengov (Autoklub) DKW 54 sek. l/k, povprečna brzina 56.520 km; 2. ZiherI (Autoklub) DKW 54 sek. 2/5; 3. Grašič (H.) DKW 59 sek. 1/5. — Kategorija Športnih motorjev 350 ccm: 1. šiška (H.) MSU 49 sek. 4/5, povprečna brzina 61.704 km; 2. Trampuš (H.) AJS 54 sek.; 3. Rosenwjrt (H.) Horee 56 sek.
— Kategorija šport, motorjev do 500 ccm: 1. Cihlar (Autoklub) BMW 48 sek. 3/5, povprečna brzina 62.856 km; 2. šiška (H.) MSU 48 sek. 4/5; 3. Starič (H.) Jaz 5 sek. 2/5. — Katee. šport, motorjev do 1000 ccm: 1. šiška (H.) MSU 48 sek. 2/5. povprečna brzina 63.144 km; 2. Cihlar (Autoklub) BMW 49 sek.; 3. Starič (H.) Jap 51 sek. 1/5.
Madžari predlagajo nov sistem tekmovanja za »evropski cup«
Ob priliki bivanja madžarske reprezentance » Bukarešti je prišlo med zastopniki romunskega in madžarskega nogometa do raznih predlogov, po katerih naj bi se spremenilo tekmovanje za »Evropski cup«. Pri tem je treba upoštevati, da doslej sodelujočih članic-držav: Avstrije sploh ni več, a Češkoslovaška je pod protektoratom. Zaradi tega so Madžari predlagali, naj bi se določila nova grupa-cija držav, ki bi sodelovale v novem evropskem cupu. Po njihovem mnenju naj bi v cupu sodelovale naslednje države: Madjarska, Italija, Romunija m Jugoslavija. Torej naj bi odpadle Avstrija, Češkoslovaška in Švica. Švica kot rečeno ne pride v poštev, in je le od bližnjega sestanka zastopnikov zainteresiranih držav odvisno, ali bo ta pred-og sprejet ali ne Sestanek naj bi bil v Belgradu, koder naj bi se potem definitivno domenili za bodoče tekmovanje v tem cupu. V kolikor bi se Italija odzvala temu povabflu, potem je skoraj gotovo, da bo prišlo do osnovanja tega cupa, tem bolj, ker Jugoslavija kakor Madžarska nimata ničesar proti temu, da bi prišlo do tako zanimivih tekem, ki bi samo učvrstile zveze med posameznim: špcrtnimi centri sosednjih držav.