V ŠOLAH USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
Lani nerealiziranih 7.157 ur!
Na območju naše občine je bilo minulo šolško leto šest šo\ srednjega usmerjene-ga izobraževanja. V prvem letniku je bilo skupno 1.119 učencev, v letnikih od 2. do 4. pa skupnp 2.6B8 učencev.
Podatki o učnem uspehu srednješolcev niso ravno preveč spodbudni, posebno pri dijakih prvih letnikov. Na srednji agroživil-ski šoli je iz prvega v drugi letnik napredo-valo le 75,5 odstotka učencev, kar je precej pod slovenskim povprečjem te usmeritve. Slovensko povprečje je bilo namreč 87,8 odstotka. Precej boljši je bil uspeh dijakov od 2. do 4. letnika - 94,4 odstotka.
Še slabše kot na agroživilski šoli je bilo stanje na srednji šoli za strojništvo, kjer je uspelo priti v drugi letnik le 71,8 odstotka dijakov. Najboljši so bili minulo leto lesarji, ki so v prvem letniku napredovali v 90,1 odstotka, v ostalih letnikih pa kar 94,7 od-
stotka. V tem primeru je povprečje precej višje od slovenskega - 87,3 odstotka.
Tudi sestava učnega kadra ni najboljša, saj je od 216 učiteljev le 142 imelo ustrez-no stopnjo izobrazbe in smer in so bili zaposleni za nedoločen čas. Predpisanih pogojov ni izpolnjevalo 11 učiteljev, med-tem ko jih je bilo kar 51 v pogodbenem delovnem razmerju.
In še en podatek, ki ni najbolj razveseljiv: od skupno načrtovanih 178.075 pedago-ških ur v viških srednjih šolah je ostalo nerealiziranih kar 7.157. Če upoštevamo, da je obveznost enega oddelka povprečno 1.290 pedagoških ur letno to pomeni, da v bistvu 5,5 oddelka pravzaprav sploh nismo imeli.
Ob vsem tem pa je res, da večina sred-njih šol dela v zelo slabih prostorskih in nazadnje tudi ne v najidealnejših material-nih pogojih. Denarja za obnovitvena dela in opremo ni, pri tem pa je dejstvo, da večina šol nima pogojev za verifikacijo. To pa je problem, ki tare skoraj vse Ijubljan-ske srednje šole. Od kod dobiti denar pa za zdaj pravzaprav nihče ne ve.