PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-8i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SffeSIW"" Cena 600 lir - Leto XL. št. 166 (11.889) Trst, petek, 13. julija 1984 Obračun vladne dejavnosti in perspektiv bo najbrž dolgotrajen Po Langovem odstopu olajšano preverjanje KPI pa potrjuje zahtevo po vladni krizi Craxi se je včeraj sestal tudi z liberalnim tajnikom Zanonejem RIM — Pietro Longo je včeraj odstopil z mesta ministra za proračun. »Ni težko zapustiti ministrski stol, je dejal, v vlade se pač vstopa in iz njih izstopa«. Za tajnika PSDI je »tež-*je opravljati funkcije tajnika stranke kot pa ministra«. Predsednik vlade Craxi je, potem ko je sprejel Lon-6ovo ostavko, izdal sporočilo, v katerem »se zahvaljuje ministru Longu za koristno dejavnost v okviru vlade in je potrdil osebno spoštovanje in hkrati izrazil pohvalo za politično občutljivost, ki jo je pokazal in za obveznost za sodelovanje, ki jo je izra-zil v imenu svoje stranke, kar predstavlja bistven prispevek k ohranjevanju sedanjega političnega okvira«. Kdo bo Longu nasledil? Večkrat se je slišalo ime Vizzinija, toda sam Pietro Longo je glede tega dejal, da je ainogo kandidatov. »Longov odstop, je izjavil podpredsednik vlade, demokristjan Forlani, je zelo odgovorno dejanje, ki je predvsem namenjeno odpravi posebnih in-strumentalizacij s prizorišča prever- janja med vladnimi strankami«. Zdi se dejansko, da se ritem preverjanja po ostavki ministra za proračun pospešuje in da se utrjuje perspektiva, da bo lahko Bettino Craxi predsednik vlade do jeseni. Včeraj se je Craxi sestal še z liberalnim tajnikom Zanonejem, sestal se je tudi politični urad KD, ki je prepustil predsedniku vlade odločitev o strukturi kabineta, če naj torej vlado preosnuje ali se omeji zgolj na imenovanje Lon-govega naslednika Kar zadeva ožje politične teme preverjanja pa je De Mita pojasnil, da je po zadnjem njegovem srečanju s Craxijem' prva točka programa krščanske demokracije vprašanje gospodarske politike, takoj nato pa zahteva po sestavi krajevnih uprav po vzorcu vladne koalicije povsod, kjer je to mogoče. Včeraj se je sestal tudi centralni komite KPI. Odstop Craxijeve vlade, kandidatura komunistične partije za NADALJEVANJE NA 2. STRANI VLADA ODOBRI DANES POMOČ LADJEDELNICAM RIM — Vlada bo na današnji seji predvidoma odobrila ukrepe za razvoj pomorskega gospodarstva. Gre, kot je bilo mogoče izvedeti, za tri zakonske osnutke, o vsebini katerih so se prejšnji teden dogovorili s predsedstvom vlade poslanci iz dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer je stanje zaradi pomanjkanja naročil tržiški ladjedelnici najbolj kritično. Ti zakonski osnutki predvidevajo skupno nakazilo 1.G00 milijard lir v treh letih. Gre za osnovni ukrep splošnega pomena, kateremu bo treba kasneje dodati še druge ukrepe, predvsem od strani ustanove IRI. Zahteva, ki jo tu postavljajo politične sile, je umik načrta Fincantieri, ker ta načrt predvideva samo krčenje, ne pa tehnološkega in proizvodnega razvoja, ki je nujno potreben, da bo ladjedelska industrija konkurenčna vsaj na italijanskem, če že ne na mednarodnem tržišču. Prav zaradi tega vsebuje eden od treh ukrepov, ki so na dnevnem redu današnje vladne seje, določila za spodbujanje raziskav na področju ladjedelništva. Zahteva po umiku načrta Fincantieri pa nikakor ne zadeva sedeža družbe Fincantieri, ki bo v Trstu, kot je bilo že določeno z ukrepom upravnega značaja. Gre seveda za zakonske osnutke, o katerih bo moral nato razpravljati parlament, sicer po hitrem postopku, kot so se že dogovorili na ravni političnih strank. Odobritev ukrepov od strani vlade pa je jamstvo, ki ga je zasebni brodar Clerici zahteval za naročilo treh ladij za prevoz premoga pri družbi Italcantieri. Ladje bodo prevažale premog za elektrarne, ki jih gradi družba ENEL. Parlament pa je včeraj odobril dva pomembna ukrepa o pomorskem gospodarstvu. V poslanski zbornici so odobrili zakon, ki podaljšuje prispevke za ladijska popravila, v senatu pa zakon o predčasni upokojitvi pristaniških delavcev. Skataretiko veleposlanik SFRJ v Rimu RIM — Ante Skataretiko je bil imenovan za novega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu; italijansko zunanje ministrstvo je včeraj na imenovanje uradno privolilo. Skataretiko bo zamenjal Marka Kosina, ki po štirih letih odhaja na drugo službeno mesto v Ljubljano. Kosin je prav predsinoč-njim priredil v prostorih jugoslovanske ambasade poslovilni sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki oblasti, med katerimi naj navedemo predsednika senata Cossigo, ministra Gra-nellija, podtajnika v zunanjem ministrstvu Fiorata ter številne poslance in senatorje, kot tudi predstavnike diplomatskega zbora. Ante Skataretiko je Hrvat, doma z Visa, kjer sc je rodil pred 56 leti. V Zagrebu je dokončal ekonomsko fakulteto, nakar se je zaposlil v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, bil je ataše za tisk na veleposlaništvu v Stockholmu, nato drugi sekretar stalnega jugoslovanskega predstavništva pri OECD ter, od leta 1966 do leta 1971, svetnik v ekonomskem predstavništvu Jugoslavije pri OZN. Leta 1971 je zapustil diplomatsko kariero in se posvetil gospodarskemu sektorju v Splitu, kjer je bil kasneje izvoljen za predsednika izvršnega sveta občine Split. Bil je, med drugim, tudi predsednik organizacijskega odbora splitskih sredozemskih iger. Od leta 1982 je podpredsednik izvršnega sveta Hrvaške. (bbr) Mondale izbral podpredsednico Predlog sklepov predsedstva za široko demokratično razpravo Kritična in samokritična ocena CK ZKJ NEW YORK — Vse je že priprav-•jeno za »convention« demokratske franke, ki bo prihodnji teden v San Franciscu. Vprašanje je, če bosta Hart in Jackson sodelovala z Mondalom, saj tečejo sedaj o tem znotraj stranke ostre polemike. Vsekakor pa je Mondale včeraj predstavil Geraldine Fer-rar°, ki bo, če bo sam izvoljen za Predsednika ZDA, podpredsednica dr- Devet mrtvih v letalski nesreči CATANIA — Devet mrtvih: to je “račun včerajšnjega strmoglavlje-Ja ameriškega vojaškega transportna letala C-141B. Letalo je strmoglavilo kmalu po zletu z vojaške baze pri SigoneUi. o lastni vlogi in izvajanju stabilizacije BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je sprejelo predlog sklepov 13. seje CK ZKJ o .uresničevanju vodilne vloge ZK ter krepitve njene idejne in akcijske enotnosti. Predlog sklepov bodo po dogovoru na 13. seji CK ZKJ poslali v vse osnovne organizacije in organe ZK. Vsepartijska razprava o vsebini tega dokumenta, prvikrat v zgodovini Zveze komunistov organizirana na tak način, naj bi prispevala h kritičnemu in samokritičnemu obravnavanju lastnega dela in vprašanj v zvezi z uresničevanjem vodilne vloge ZKJ v družbi. Na ta način bo mogoče neposredno slišati mnenje in predloge članov ZK v zvezi z reševanjem najpomembnejših vprašanj v družbi. Po' večmesečni razpravi bo CK ZKJ do konca leta na podlagi teh predlogov in pripomb sprejel končno besedilo sklepov. Stališča 12. kongresa ZKJ Ln dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, je rečeno v predlogu sklepov, se počasi uresničujejo, ker so zelo močni odpori monopolističnih sil proti uresni čevanju dogovorjene politike, da bi živeli od rezultatov svojega dela, kot tudi odpori nujnim spremembam v družbenogospodarskih odnosih. Potem ko naštevajo konkretne slabosti, s ka- terimi se družba in ZKJ spopadata, je v predlogu sklepov rečeno, da so razlike in nesoglasja v razumevanju nekaterih vsebinskih vprašanj, temeljev in pogojev družbenoekonomskih odnosov, na katerih temelji socialistično samoupravljanje. Težave pri graditvi stališč in odpravljanju razlik v precejšnji meri nastajajo tudi zaradi premajhnega vključevanja znanosti, pomanjkanja znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela ter demokratičnih razprav. Uresničevanje nalog iz programa stabilizacije ima tudi tukaj osrednje mesto, ker je to, kot poudarja predlog, priložnost za uveljavitev in preverjanje sposobnosti in idejnopolitične usmerjenosti vsakega posameznika ter podlaga za nujno diferenciacijo. Pri tem je treba ustvariti pogoje za razvoj in uveljavitev kadrov, ki bodo v tej bitki dobili priložnost, da se izkažejo z delom, da izrazijo svojo socialistično samoupravno u-smeritev in da potrdijo svoje možnosti in sposobnosti. Tam, kjer slabo poslujejo in negospodarno delajo z družbeno lastnino, je treba izbrati na vodilna mesta tiste kadre, ki bodo sposobni organizirati uspešno poslovanje in prispevati k hitrejšemu razvoju družbe ter razčistiti s tistimi, ki za to niso sposobni, poudarja predlog tega dokumenta. Tudi tokrat je poudarjena vloga Socialistične zveze, v kateri mora biti aktiven vsak komunist. Brez tega ZK ne more uresničiti vloge avantgarde delavskega razreda. Tudi enotnost ZKJ je pogoj in bistvena postavka enotnosti in stabilnosti jugoslovanske družbe v celoti. Upravičene so kritike na račun ZK, je rečeno v predlogu sklepov, ki se nanašajo na neenotnost, akcijsko nedoslednost, forumsko delo in izključno spoštovanje lastnih izhodišč in interesov. To nujno pelje k neenotnosti in soočanju pa tudi frakciona-štvu v ZK. Politični sovražniki vseh vrst in' idejni nasprotniki socialističnega samoupravljanja izkoriščajo slabosti in težave v družbi. Poskušajo zanikati zgodovinske, idejne, etične vrednote in cilje ter ponujajo različne konservativne, buržuoazne in dogmatske zamisli in politične koncepte na političnem ter na družbenogospodarskem področju. Njihova glavna vsebina je nacionalizem, proti kateremu se je treba v vseh okoljih boriti brezkompromisno in povsem konkretno, je še rečeno v predlogu sklepov CK ZKJ. (dd) PREDSTAVITEV V PROSTORIH SAZU PO DOLGI VRSTI REKORDOV »Slovensko pismo« Vidmarja v Ljubljani LJUBLJANA — V prostorih Slovenske akademije zna-t'°l^ *n umeLnosti n Ljubljani so včeraj predstavili na j s^ovni konferenci »Slovensko pismo« Josipa Vidmar-■ ' Konferenco je otvoril akademik Bratko Kreft, v s^nu založbe »Drava« iz Celovca in »Založništva trža-tiska« je Marko Kravos podčrtal, da gre za izbor Pisou, posvečenih slovenskemu nacionalnemu vprašaja Knjigo je orisal koroški novinar Peter Wieser, in j označil kot skrb za samobitnost slovenskega naroda. tri'1P ^idmor sam Po- je nato orisal knjigo, ki obsega Poglavja: razdobje boja proti srbskemu unitarizmu, kof’V°jni narodnoosvobodilni boj, skrb za povezavo raz-kn.ane0a narodnega telesa po osvoboditvi in zadnji, v Proi' Prvič objavljeni prispevek o enotnem kulturnem Kor'U' Pomembno delo je bilo že predstavljeno na gibkem, sedaj pa so ga predstavili v slovenskem ob,.«em mestu s posebnim poudarkom in pred izbranim tefl!nftvom- kor vsekakor zasluži, saj gre za resni in ni veliki zagovor pravice do obstoja malega naroda. Dolar prebil zid 1.750 lir RIM — Ameriški dolar nadaljuje svojo nezadržno pot navzgor in podira rekord za rekordom: včeraj je tečaj »zelenega bankovca« zabeležil nov zgodovinski rekord v menjavi z italijansko valvto, in sicer 1.751,75 lire. Tako se je vrednost dolarja v manj kot 4 letih podvojila v razmerju z italijansko liro. Še oktobra 1980. leta je namreč veljal dolar 876,75 lire, avgusta 1981 je poskočil na 1.271 lir, novembra 1982 na 1.488 lir, eno leto potem na 1.606,75 lire, v začetku leta 1984 je že^veljal 1.702 liri, nakar so si sledili rekordni tečaji, zadnji 9. t.m. s 1.746,75 lire. Najvišje kotacije je dolar zabeležil včeraj tudi v razmerju z vsemi drugimi valutami, vzporedno se je pa italijanska lira ošibila v odnosu do nemške marke, francoskega franka in angleškega funta šterlinga. Socialisti le delno zadovoljni z izidom pogovorov z IRI NA 4. STRANI Precej buren prestopni rok v YU nogometu NA 10. STRANI Socialist Saccavini spet župan v Tržiču GORICA — V Tržiču so včeraj ponoči ponovno izvolili za župana Gina Saccavinija (PSI). Svetovalci tričlanske levičarske koalicije so izvolili ponovno vse tiste odbornike iz vrst KPI, PSI in PSDI, ki so bili s Sacca-vinijem v odboru od lanske jeseni. Letos spomladi so namreč morali župan, odborniki in svetovalci odstopiti. Na občino je prišel komisar, da je izpeljal volitve na enem volišču. Tam je namreč lani pomotoma volilo pet mornarjev, ki nimajo bivališča v tržiški občini. Volitve so ponovili, rezultat je bil ta, da so republikanci pridobili en sedež, izgubili so ga komunisti. Kljub temu je bila tristrankarska koalicija levice potrjena. Odpadla pa je podpora republikancev, ki so bili pripravljeni na vstop v odbor, dobili pa so drugačna navodila od pokrajinskega in vsedržavnega vodstva. Več časa je bila usoda tržiške občine v precepu. Demokristjani so namreč zahtevali, da se tudi v Tržiču, ki je po številu prebivalcev peta občina v Furlaniji -Julijski krajini, uveljavi koalicija podobna tisti, ki vlada v deželi in v vseh štirih pokrajinah. Tej zahtevi demokristjanov pa niso ugodili niti socialisti niti socialdemokrati. M. • Po Longovem Ob zaključku štiridnevnih uradnih stikov kanclerja ZRN NADALJEVANJE S 1. STRANI vlado, toda brez skrpucanih rešitev, dialog s socialisti, ki terja pa novih dejanj, začenši s potrditvijo levičarskih krajevnih uprav, noben poseben odnos s KD, s katero se je mogoče soočati o velikih institucionalnih temah. To je v bistvu smisel prvega političnega poročila Alessandra Natte, odkar je tajnik KPI. Zasedanje je bilo namenjeno predvsem oceni političnega položaja po evropskih volitvah. Za sejo CK je veljalo veliko pričakovanje, da bi se moglo razumeti kakšne rešitve namerava KPI predlagati za izhod iz krize političnih ravnotežij : če je KPI pripravljena, kot želijo nekateri tudi znotraj stranke, sprejeti tudi vmesne rešitve, na primer »drugačno vlado«. Na to vprašanje je bil odgovor jasen. Nata je izjavil, da že samo dej'-stvo, da se to vprašanje postavlja, dokazuje, da smo na koncu političnega ciklusa in da prava leva sredina nima nobene realne osnove. »Naj pa nihče ne misli, je dodal generalni tajnik komunistične partije, da bi mogla KPI spet doživljati izkušnje (kot je bila narodna enotnost z zunanjo podporo KPI vladi), ki so se zaključile in so neponovljive, da bi bila KPI pripravljena sprejemati malenkostne rešitve ali manevre s kratko sapo«. Kohlov obisk v Latinski Ameriki izhodišče za dialog med svetovnim Severom in Jugom BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je zelo zadovoljen s pogovori, ki jih je imel v Mehiki. To je izjavil včeraj pred odhodom v Bonn in dodal, da je bilo o številnih vprašanjih doseženo soglasje. Po štiridnevnem uradnem obisku v Mehiki se je Kohl včeraj še zadnjič, to je tretjič, sestal z mehiškim predsednikom Miguelom De La Madridom. Oba državnika.sta izjavila, da bi rada spodbudila dvostranske odnose. Kohl je že v sredo na tiskovni konferenci v Ciudad Mexicu dejal, da so njegovi pogovori z mehiškim predsednikom odprli nove perspektive zahodnonemški zunanji politiki. Latinska Amerika, Srednja Amerika in Mehika so naravni prijatelji in partnerji Nemcev. »Zato bomo v prihodnje vodili politiko razuma in politiko simpatij,« je dejal Kohl. Spet bo treba odkriti tradicionalno dobre odnose med Nemci in Latinsko Ameriko. Na vprašanje, ali je v Mehiki spremenil mnenje o ameriški politiki do Srednje Amerike, je kancler odgovoril, da se bo o svojih novih izkušnjah pogovoril s predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom, ki je njegov prijatelj, in upa, da »to ne bo ostalo povsem brez učinka«. Za prijatelje je značilno, da si povejo, kaj mislijo, ne pa kar bi rad drugi slišal. Kancler Kohl je tudi povedal, da se bodo — po vsej verjetnosti že 21. in 22. septembra letos — v Kostariki sestali zunanji ministri držav Srednje Amerike in članic skupine Contadora (Mehika, Kolumbija, Panama in Venezuela) z zunanjimi ministri EGS ter Španije in Portugalske. Helmut Kohl je bil prvi nemški kancler, ki je uradno obiskal Latinsko Ameriko, Argentino in Mehiko. Ob koncu njegovega obiska menijo bonski politični krogi, da bi bil kanclerjev obisk v Buenos Airesu in v Ciudad Mexicu lahko izhodišče za dolgoročen koncept zahodnonemške politike do tega dela sveta, za Kohla bi lahko obe ključni latinskoameriški državi postali pomemben partner v svetovnih političnih prizadevanjih držav za miroljubno reševanje sporov in spodbujanje demokratičnega pluralizma. V tem vidi Kohl tudi razumno uresničevanje zahodnonemških interesov. Kohl je ponudil pomoč Argentini in Mehiki tudi glede dolgov, ki tarejo obe državi in druge države Latinske Amerike. Povedal je, da ZRN sama ne more pomagati, a da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi razviti Zahod, to je svetovni Sever, pomagal v Latinski Ameriki svetovnemu Jugu. V Bonnu poudarjajo, da je breme dolgov. ki je največje prav v Latinski Ameriki, nevarno tudi za ZRN, saj Zahodni Nemci izvažajo tretjino svojih izdelkov, kar pomeni, da je tretjina njihovih delovnih mest odvisna od tega, ali bodo tujci imeli denar, s čimer bi kupovali blago »Ma-de in Germany«. Na široko zasnovano zahodnonemško politiko do Latinske Amerike in sodeč po Kohlovih izjavah, naj bi bila ta politika resnično na široko postavljena — dopolnjuje pobuda zunanjega ministra Hansa-Dietricha Genscherja o srečanju zunanjih ministrov v Kostariki in o krepitvi sodelovanja med EGS in latinskoameriškimi državami nasploh. Helmut Kohl je spoznal, da si države v Latinski Ameriki predvsem želijo več samostojnosti. Nočejo biti preveč odvisne ne od ene ne od druge supersile. Zlasti pa se ne bi rade vpletale v bjokovske spopade V tem smislu je ZRN postala pobudnica plodnejšega in vsebinsko bogatejšega dialoga med svetovnim Severom in svetovnim (latinskoameriškim) Jugom. Kaže, da tudi v Washingtonu zdaj bolje razumejo, da bd zahodnoevropske države lahko dosti prispevale pri odstranjevanju kriznih žarišč v Srednji Ameriki. Ali vsaj tako v Bonnu upajo. BOŽIDAR PAHOR Na sestanku odbora italijanske Zveze industrijcev 0 ekonomskih problemih so mnenja enotna, o političnih problemih ne RIM — Preverjanje znotraj Zveze industrijcev se je zaključilo z odobritvijo dokumenta, ki ga je predstavil predsednik Luigi Lucchini. Dokument, ki ga bo Confindu-stria predložila vladi, vsebuje sledeče zahteve: zajezitev inflacije (ki se bo, po mnenju zveze, znatno povečala leta 1985, ko bo prišlo do poviškov mezd in plač in bo prenehal učinek zamrznitve premične lestvice) ; zajezitev državnih izdatkov in državnega deficita (državni izdatki se morajo odstotno zvišati manj od inflacije); planiranje nove industrijske politike, kjer naj bi bili glavni cilji predvsem pospeševanje investicij, inovacija procesov in proizvodov ter mobilnost delovne sile in kapitalov (tu naj bi država to dosegla tako, da ne bi obdavčila reinvestiranih dobičkov in obdavčila v manjši meri v podjetja investirane kapi tale). To so v glavnem že znana stališča, ki jih v približno enaki obliki Zveza industrijcev zagovarja že dalj časa. Bolj zanimiva je bila zato debata, ki se je ob tem razvila. V glavnem so industrijci razpravljali o dveh argumentih: odnosu organizacije do KPI in torej tudi do vlade ter odnosu do sindikatov. Kar se prve točke tiče, velja omeniti, da se nekateri industrijci (med njimi predsednik Olivetti ja De Benedetti) ogrevajo za sodelovanje s stranko, ki predstavlja tretjino Italijanov, drugi (med njimi predsednik Petrolejske zveze Albonetti) pa so mnenja, da tako sodelovanje ni potrebno. Lucchini je spor nekoliko omilil, rekoč, da se mora Zveza industrijcev ukvarjati predvsem z ekonomskimi problemi, da pa bo mogoče govor o političnih zadevah v enem od prihodnjih sestankov. Kar se tiče odnosov s sindikati pa je Lucchini dejal, da se ne strinja z administratorjem Fiata Romiti jem, Iti jih je pred kratkim v intervjuju ostro napadal. Lucchini je mnenja, da mora Confindustria zavzeti do sindikatov lojalno stališče in da ne sme stopiti za poga-jalno mizo »z nožem med zobmi«. Dejal je tudi, da mora Zveza. industrijcev spoštovati dogovor o premični lestvici, ki ga je s sindikati sklenila leta 1975. Intersind nepopustljiv do vprašanja cene dela RIM — Mehanizem za plačevanje delovne sile in sistem pogodbenega dogovarjanja s sindikati je treba pre-osnovati še letos, a v ta namen je potrebno čimprej sprožiti ustrezna pogajanja s predstavniki sindikalne zveze. To je nekje srž poročila, ki ga je imel na včerajšnji letni skupščini organizacije državnih podjetij iz sklopa IRI in EFIM njen predsednik Agostino Paci in s katerim sta bistveno soglašala tudi navzoča ministra za delo De Michelis in za državne soudeležbo Darida. Vsebinsko nit posegov na skupščini Intersind je morda najbolje ocenil vsedržavni tajnik CISL Colombo, ko je rekel, da je pri vsem skupaj šlo le za ublaženo nizanje skrajno nepopustljivih tez, ki so značilne za zasebno de-lodajalstvo. Pri tem ni mislil toliko na Paci ja, ki je ob dokajšnjem poudarku odnosom s sindikati slednje krivil, da s svojo politiko potiskajo navzgor inflacijo, kolikor zlasti na De Michelisa. Ta je očital vodstvom državnih podjetij, da niso odpovedala dogovorov o draginjski dokladi s pripombo, da jih iz težav ne bo venomer reševala vlada. Minister je hkrati napadel, ne da bi ga imenoval, sindikat CGIL, oz. njegovo komunistično komponento, ker naj bi s stavkami in podobnim zavirala postopek gospodarske obnove. De Michelisu je odločno odgovoril tudi vsedržavni tajnik CGIL Militello: »Če se je treba čemu odpovedati, potem se je treba odpovedati dosedanji davčni politiki!« Paci je bil potrjen za predsednika Intersind. Obsojeni zaradi namernega stečaja Sindonovi sodelavci deležni hudih kazni MILAN — Včeraj dopoldne se je zaključil proces prve stopnje, na katerem so sodili sodelavcem znanega spletkarskega finančnika Micheleja Sindone, ki so bili vpleteni v namer-" nem stečaju Bance private italiane. Gre za denarni zavod, ki ga je sicilski finančnik ustanovil s tem, da je spojil Banco unione in Banco privato finanziario, in ki so ga prisilno upravno likvidirali leta 1974, ko je imel okrog 240 milijard lir nekritega dolga. Sodniki so izrekli razsodbo po desetih dneh posvetovanja. Obsodili sp 22 oseb na skupnih 122 let zaporne kazni in na poravnavo škode, ki gre v milijarde. Najhujše obsodbe sta bila deležna Carlo Bordoni, nekdanja Sindo- nejeva desna roka, ter finančnikov zet Pi er sandro Magnani. Prvi bi moral odsedeti v zaporu 12 let, vendar ga doslej še niso aretirali, drugi pa 8 let in 6 mesecev. Drugih dvajset obtožencev so obsodili na različne kazni od dveh do osem let ječe, poleg tega pa so oprostili dva zaradi nezadostnih dokazov in enega, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Tako javni tožilec Guido Viola, ki je zahteval strožje kazni, kot odvetniki obsojencev so že napovedali, da bodo vložili priziv. Medtem pa italijanske sodne oblasti še vedno čakajo na ekstradicijo Micheleja Sindone, ki je zaprt v Združenih državah Problemi ob avstrijski elektrarni Ziventendorf Komu prodajati jedrske odpadke: Sovjetom, Kitajski ali nikomur? DUNAJ — Sredi sedemdesetih let zgrajeni objekt Zwentendorf v Spodnji Avstriji — jedrska elektrarna, ki je veljala osem milijard šilingov, ponovno postaja predmet vročih razprav. Takoj po tistem namreč, ko je bila zgrajena, so Avstrijci z vsedržavnim referendumom preprečili njen pogon. Poglavitni razlog, ki je tedaj pripravil ljudi do glasovanja proti takšnemu načinu pridobivanja električne energije je bil: kam bomo z atomskimi odpadki, odpadki namreč, ki ostajajo od uranove rude, potrebne za pogon jedrskih elektrarn. Pred nekaj meseci in precej let po tistem pa se je iznenada ponudila Kitajska, da bi od Avstrije odkupovala tovrstni odpadni material, in da bi ga skrbno zakopavala v puščavo Gobbi. V zameno bi Kitajci dobavljali Avstriji uran. Kmalu po tej ponudbi, mimogrede — čudila se ji je večina Avstrijcev — pa je prišlo iz Sovjetske zveze: z veseljem bi odkupovali vaše atomske odpadke. Problem »Zwentendorf« torej začenja segati preko avstrijskih meja in dobiva mednarodnopolitične razsežnosti. Iz atomskih odpadkov, kakršni bi se kopičili ob pridobivanju energije v Zwentendorfu je namreč mogoče izdelovati jedrsko orožje. Če se vrnemo na avstrijska tla: socialistična, vladajoča in večinska stranka je za to, da se elektrarna požene, vendar je njena skromnejša polovica, svobodnjaška proti. Norbert Steger, podkancler in obenem trgovinski minister odločno zagovarja njihov »ne« in ga tudi utemeljuje z vprašanji problema prevoza odpadkov do Kitajske ali kamorkoli že v inozemstvo. Vodja socialistične frakcije v parlamentu Sepp Wille je v torek na tiskovni konferenci povedal, da bo parlament že na eni izmed svojih prvih sej v jeseni o tem razpravljal, seveda brez kakršnegakoli pritiska na •»trsnlfp BARBARA GORIČAR Francoski komunisti ostro kritizirajo vladno politiko v njenih šibkih točkah PARIZ — Aparat KPF je, kot vse kaže, po začetnih poizkusih novator skih in odkritih elementov, da bi začeli z notranjo samokritiko partije, vsaj prehodno obvladal položaj in s člani ožjega vodstva, zlasti politbirojem, prešel v protinapad. Rimske izjave odkritosrčnega komunističnega ministra Marcela Ri-gouda so bile označene za — neodgovorne . . . Pojavili so se celo očitki, da je pogrešil, saj je govoril kot kak oporečniški Henri Fitzbin .. . Tudi član politbiroja mladi Guy Her-mier je bil klican na odgovornost zaradi svojega članka v reviji Revolution, v katerem je samo brez ovinkov razgrnil razpravo o partiji. Demokratične pobude Piena Juquina pred samim zasedanjem centralnega komiteja so dobile nalepko Juquinov-ske skrajne desnice . . . Sicer pa se je sedanja protiofenzi va politbiroja obrnila tako zoper vladno politiko v vseh njenih šibkih točkah, kot zoper vse tiste, ki so znotraj ali zunaj kritizirali partijo. Predvsem so znova vzeli v zaščito generalnega sekretarja Georgesa Mar- chaisa in menili, da so bili napadi nanj »nedostojni«. Sicer pa je član politbiroja Paul Laurent v glasilu KPF Humanite »razkrinkal sramotno in škodljivo kampanjo, ki je imela namen, da nas odvrne od prave razprave in ki so jo navdihovali tisti, ki bi želeli razcepiti in oslabiti našo partijo.« Podobno je Laurent govoril tudi po televiziji in sodil. Tudi predsednik komunistične parlamentarne skupine v skupščini Andre Lajoinie je na več mestih razvil tezo, češ da je KPF pri volitvah izgubila glasove predvsem zaradi svoje povezave s socialisti v vladi. Ker bi politbiroju pri ohranjevanju njihovih lastnih položajev očitno v tem trenutku bolj od sproščene razprave zno- traj partije taktično ustrezal konflikt v vladi, so začeli znova sistematično valiti vso krivdo na socialiste. Predvsem naj bi bilo za slab volilni rezultat krivo to, da niso bile pred volilci izpolnjene Mitterrandove obljube iz leta 1981 . .. Medtem ko je Marchais pred evropskimi volitvami še vztrajal na tem, da KPF ostaja v vladi, ker je upal, da bo izboljšal svoj volilni rezultat in na tej osnovi postavil tudi zahtevo po večji komunistični udeležbi v vladi, poslej ob teh slabih volilnih rezultatih KPF ni več zainteresirana, da ostaja v vladi. Zanjo je bolj donosno, če iz dejanskih gospodarskih težav vlade skuša sebi med ljudmi kovati opozicijski kapital. Zato je zdaj možnost, da pride do preloma v vladi, spet precej večja kot je bila prej. še več — nekateri zlobni jeziki celo pravijo, da partija, če bi zdaj komunisti iz vlade izstopili, celo februarja svojega kongresa ne bi več potrebovala. Zato so se zdaj komunisti kritično lotili vsega. Predvsem gre za pripravo proračuna 1985 in Andre Lajoinie je že izjavil, da ni gotovo, če oodo komunistični poslanci za proračun v sedanji obliki glasovali, ampak da bodo videli, koliko bo vlada upoštevala njihove spreminjevalne predloge. Glavni ekonomist KPF Phillipe Herzog je v reviji Economie et Politique šel v svojih trditvah tako daleč, da je vlado obdolžil, češ da se v upravljanju podjetij podreja velikemu kapitalu. Prav tako so komunisti iz vrha zavzeli kritično stališče do obravnavane zagate v industriji Creuzot - Lovre, zahtevajoč enostavno nacionalizacijo. Tudi z bodočo davčno politiko vlade, ki želi olajšati industrijske dajatve, zato da bi vzpodbudila več konkurenčne sposobnosti, se KPF ne strinja. Še posebej pa je prišlo to do izraza zdaj, ob res veliki podražitvi bencina —' super se podraži za celih 22 centimov — kar je baje vlada morala narediti, ker so se zaradi evropskih postavk znižale pristojbine pri tobaku oziroma pri cigaretah. Vsekakor so se, ob protestih zoper ta nepopularni vladni ukrep znašli komunisti in > njimi tudi sindikat CGT v isti fronti z opozicijsko desnico. Kakorkoli že — včerajšnja prva stran Humaniteju napoveduje veliko protestno manifestacijo sindikata CGT, češ da je P°~ dražitev bencina znamenje slabega gospodarjenja in udarec zoper potrošnike, transport in celotno že itok zastajajočo francosko avtomobilsko industrijo. BOGDAN POGAČNIK Z zasedanja mešane komisije Seminar o vodni poti Tržič-Gorica-Ljubljana TRST — Na dvodnevnem zasedanju mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki jo predvideva videmski sporazum, so spet razpravljali o povezavi Tržič - Gorica - Ljubljana po notranjih vodah. Ta zamisel je bila prvič o-menjena v osimskih sporazumih, doslej pa ni bilo veliko storjenega, da bi se uresničila. Pred nekaj dnevi je 1RI v dokumentu, ki ga je izročil sindikalnemu predstavništvu naše dežele, omenil možnost, da bi družba Italstat (ki spada pod okrilje IRI) sodelovala pri ra- ziskovanju in v.g-unzaciji pobud, ki naj bi uresničile napotke osimskih sporazumov, predvsem kar se tiče vodnih povezav med državama. Sedaj pa se je mešana komisija odločila, da priredi mednarodni seminar, kjer naj bi ugotovili, ali so druge srednjeevropske države zainteresirane za ta projekt in ga pripravljene tudi delno finansirati. Trenutno je namreč največja ovira k realizaciji vodne poti Tržič - Ljubljana prav finančno kritje. Postojnska jama: 20 milijonov gostov POSTOJNA — Po skoraj vsakodnevnih plohah in dokaj hladnem vremenu so si postojnski turistični delavci v nedeljo kar oddahnili, saj je bil njihov trud med drugim poplačan tudi s soncem. Postojnska jama je sprejela v svoj objem dvajsetmilijontega obiskovalca, upoštevajoč štetje iz leta 1818, ko je domačin Luka Čeč odkril notranjost te kraške lepotice. Med 4.600 gosti, ki so si v nedeljo ogledali njene lepote, je bila tudi Hilda Archer iz Blackpoola v Vel. Britaniji. Prijetno presenečena je bila, ko je zvedela, da je dvajsetmilijonti obiskovalec jame. Mlada Tarn Volan-ten, gostja iz Jyvaskyla na Finskem je vstopila v jamo pred njo, za Angležinjo pa domačin Stanko Kovič iz Most. Vsi trije so prejeli plakete Postojnske jame, praktična darila Jame in Turističnega društva ter šopke cvetja. Hilda Archer je med drugim dejala, da je prijetno presenečena nad lepotami naše dežele, še posebej nad Postojnsko jamo. »Zaradi tega dogodka bom še prišla in pripeljala še koga s seboj,« je povedala. Mlada Finka Tarn Volanten pa je povedala, da je že od znancev, ki so bili v Jugoslaviji, zvedela, da je to lepa dežela. Tokrat je na počitnicah v Portorožu in je izkoristila nedeljski ogled za obisk jame. Pristavila je, da bo ob povratku domov tudi prijateljem in znancem imela kaj povedati. Naše gore list Stanko Kovič pa je povedal: »V jami sem bil pred tridesetimi leti kot šolarček. Slišal sem za današnje slavje in si rekel: pojdi in poglej! Nisem si mislil, da me bo doletela taka sreča. Še bom prišel.« V bogatem kulturno - zabavnem programu, ki je potekal ves dan, so sodelovali folklorna skupina Zvezda iz Beograda, pihalna godba Vrhnika, postojnski moški pevski zbor, glasbena skupina Venera, Erazem in Randez vous, za humor pa je poskrbel Andrej Jelačin s Tonijevo karjolo. Za pet do šesttisočglavo množico, ki se je ta dan že dopoldne zbrala na veseličnem prostoru, so gostinski delavci dobro poskrbeli. Vol na ražnju, ki se je cvrl od zgodnjih jutranjih ur, je bil hitro razprodan, v promet pa so šle dobro tudi trije ribje specialitete in o-stalo dobrote. LOJZE BAJC V Piranu mednarodni bienale keramike PIRAN — že tretjič zapovrstjo so v piranski Mestni galeriji otvorili mednarodni bienale keramike. Tokrat so se odločili za srečanje sodobnih jugoslovanskih in madžarskih keramikov. V juliju in avgustu si bomo lahko ogledali nove tendence in dosežke zadnjih dveh let pri 20 madžarskih in 22 jugoslovanskih ustvarjalcih. Kljub izredni raznovrstnosti so opazne razlike med domačimi in tujimi umetniki-najdemo jih tako v različnih načinih obdelave materiala, v sporočilnosti, v barvah. Medtem ko pri jugoslovanskih keramikih prevladuje predvsem simbolika, nadrealnost ter najrazličnejše ilustracije na poezijo, okolje, v katerem živimo, pa se madžarski ustvarjalci odlikujejo v izvirnosti eksperimentiranja pri obdelavi materiala, posvečajo se skulpturam in abstrakciji. V razgovoru nam je vodilna selektorica Svetlana Isakovič, sicer višji kustos v Muzeju uporabne umetno- sti v Beogradu, povedala: »Keramični bienale ne pomeni samo konfrontacije naših in tujih keramikov, temveč je tudi srečanje dveh različnih narodov, dveh različnih kultur in tradicij. Vsa ta različnost se odraža tudi v nastajajoči umetnosti. Krasen primer te drugačnosti so prav keramični izdelki sami. Jugoslovanski ustvarjalci dajejo veliko večji poudarek barvi, kolarju — vso to temperamentno barvitost srečamo prav pri majoliki. Za Madžare pa bi lahko dejala, da so malce bolj »zadržani«. Pri njih je veliko bolj intenzivna oblikovnost, oblikovna plat, kot material pa v največji meri izbirajo porcelan in keramiko. Kot najzanimivejše domače ustvarjalce bi predvsem izpostavila Zagrebčana Hanibala Saivara, beograjskega keramika Ljubišo Mišiča ter Ljubljančana Karla Plemenitaša, pri Madžarih pa Ildika Polgarja, naj-impozantnejšega Imra Schrammela ter Laszla Feketeja.« LILJANA IVANEK ešen izvoz vina KOPER — V okviru Tozda Timav vino izvažajo iz koprske kleti in kleti v Sežani. Kraševcem, ki letos k ani jo izvoziti 800 hektolitrov (na zalogi pa imajo še enkrat več tega vina) terantona, so se letos odprla tudi vrata ameriškega trga. Sicer pa teranton pijejo tudi v Zvezni republiki Nemčiji, obeta pa se jim prodor na tržišče Velike Britanije. V' sežanski kleti se večkrat ustavijo tujci oziroma skupine z avtobusi, ki pridejo in pokupijo po 50 do 100 litrov terana ob obisku v kleti. Znatno večji izvoz kot Kraševci, ki so letos izvozili četrtino planirane količine, načrtujejo v koprski vinski kleti. Letošnji plan koprske kleti je izvoz 4 tisoč hektolitrov ustekleničenega vina in odprtega vina. Do konca maja so prodali 1.500 hektolitrov vina. Pri izvozu ustekleničenih vin so na prvem mestu Združene države Amerike, sledijo pa jim kupci v Zvezni republiki Nemčiji. Največ odprtega vina, kar je zelo zanimivo, izvozijo v Italijo. Iz koprske kleti na tuje prodajajo merlot, cabernet, sauvignon, pinot chardonnay, malvazijo in refošk. Prihodnje leto naj bi izvozili okrog 5.000 hektolitrov vina. DUŠAN GRČA Avstralski minister obiskal italijansko skupnost na Koprskem KOPER — Včeraj dopoldne je obiskal italijansko narodnostno skupnost v Kopru ugleden gost, in sicer avstralski minister za etnične skupnosti dr. Gary Sheppard, ki se že dalj časa mudi v Sloveniji. Minister se je sestal s predsedniki krajevnih italijanskih skupnosti. Prikazali so mu zgodovino in sedanje delovanje Unije Italijanov iz Istre in z Krite, ki prav v teh dneh proslavlja 4(Metnico svoje ustanovitve. Pri tem 80 avstralskemu gostu osvetlili tudi P°men stikov med italijansko nar odiano skupnostjo v Jugoslaviji in Kadjo, kakor tudi prijateljskih vezi s gensko narodnostno skupnostjo v I- E. O. KPI za drugačno kmetijsko politiko VIDEM — Svetovalska skupina KPI dri-rini skupščini bo priredila danes ... 10-30 v tukajšnjem hotelu Astoria uskovno konferenco o temi: Predlogi a novo kmetijsko politiko in za drugačno zakonodajo na področju kmetijskih dejavnosti. tiskovni konferenci, ki ji bo Predsedoval načelnik komunistične jriovalske skupine v deželnem svetu Pascolati bo osnovno poročilo azvil svetovalec Gastone Andrian. Komunisti vabijo na tiskovno konfe-nco kmetijske, zadružniške in razne tanovske organizacije ter sindikaliste. Oktobra v Koelnu »teden F-JK« 34tST — Deželni odbornik pn , »-‘“cuoi urno imenovanegi 18 J®* " Julijske krajine«, 1 • ao 27. oktobra prav v Koel Ore za pobudo, kakršne po r 1 Pa tudi em ~ r^e-ta se je Uti je dala manifestaciji v Rižarni prisotnost predsednika Ustavnega sodišča prof. Leopolda Elie, medtem ko so podporo manifestaciji izrazili številni predstavniki oblasti, organizacij in javnih ustanov, župani, zastopniki borčevskih organizacij, predvsem pa predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti. Po včerajšnjem sestanku je predsednik pokrajine Marchio, ki predseduje tudi Odboru za obrambo vrednot odporništva, izročil slikarju Lojzetu Spacalu spominsko zlato kolajno v znak priznanja za delež, ki ga je slovenski umetnik imel pri pripravi razstave ob 40-letnici Rižarne. Spacal je tudi podaril Občini 21 svojih del, posvečenih odporništvu, ki jih bodo trajno namestili v muzeju Rižarne. Ob včerajšnji tiskovni konferenci »Kljub velikim težavam opravlja INPS važno socialno poslanstvo« Včeraj je bila na pokrajinskem sedežu Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS) v Trstu tiskovna konferenca, na kateri sta spregovorila predsednik pokrajinskega odbora INPS Mario Criscenti in ravnatelj tržaškega sedeža Aniello Piccolo. Vodilna funkcionarja te nosilne vsedržavne ustanove za socialno varstvo sta v širokih obrisih opisala splošno delovanje tržaškega sedeža, po njunih besedah pa je bil glavni namen tiskovne konference »prikazati resničen o-braz te ustanove, ki se v zadnjem obdobju kvari predvsem zaradi neupravičenih pritožb, ki letijo na ustanovo ter ustvarjajo lažno sliko celotnega stanja INPS«. Ustanova INPS v vsej Italiji mesečno izdaja kakih 13 milijonov naj različnejših prispevkov za socialno varstvo, od katerih imajo levji delež seveda pokojnine odvisnih delavcev, V tržaški pokrajini pa dobiva prispe vek INPS približno 107 tisoč oseb. Prvi govornik tiskovne konference Criscenti jè poudaril, da tržaški sedež, čeprav ima velike težave zaradi skrčenja osebja (229 uslužbencev name sto predvidenih 267, kar je celih 15 odstotkov manj) že dolga leta redno izdaja plačila vsak mesec, kar se po Italiji ne dogaja vedno. Velika težava, ki vedno negativno vpliva na to ustanovo in na njeno funkcionalnost pa je neverjetna birokratska zapletenost, ki je posledica predvsem preobilice zakonov, ki kar sproti nastajajo kot na tekočem traku, pa čeprav so v večini primerov nepotrebni. Absurd pri teh zakonih, ki se v mnogih primerih sploh ne morejo izvajati je ta, da se le-ti naslanjajo spet na druge zakone, ti pa na prejšnje, tako da tu nastaja negativen začaran birokratski krog. Spet nadaljnja težava, s katero se srečuje vsedržavni inštitut kot je INPS, je omejena pristojnost krajevnih sedežev. Le-ti so v vsem in povsem odvisni od centralnega sedeža v Rimu, ki z elektronskim računalnikom pripravlja vse prispevke. Če se v te vrine kaka napaka, pa jo mora rešiti krajevni sedež. Poleg tega pa trenutno krizno gospodarsko obdobje negativno vpliva na ustanovo, saj mora ta sama nadzorovati pravilnost prispevkov, ki jih dobiva od posameznih tvrdk in ustanov, ki so svojo socialno varnost poverili ustanovi INPS. V svojem posegu je ravnatelj tržaškega sedeža INPS Aniello Piccolo predvsem poudaril važnost te ustanove, ki v celi državi »pripravlja me-i' x m'-i ionov plačil« ter dodal, da se da voditi tako velik aparat le z veliko sistematizacijo dela, ki jo vsak krajevni sedež uredi interno. Tako so v Trstu pred kratkim uredili elektronsko računanje vseh podatkov in dajatev, »čeprav je daljnoročno načrtovanje pri nas nemogoče, saj se naša zakonodaja stalno spreminja«. Ravnatelj je tiskovno konferenco zaključil s spodbudno mislijo o tržaških upokojencih in prejemnikih prispevkov INPS, češ da ti aktivno sledijo tej problematiki, ki je zelo zapletena. Saj pravzaprav morajo, da si vsaj prihranijo neprijetna presenečenja ob prejemanju svoje že itak skromne mesečne plače, (dj) • Prof. Sergio Farinello bo vodil skupino italijanskih in angleških znanstvenikov, ki bodo izvedli posebno raziskavo o vlogi tehnologije v sodobni industriji. Raziskavo je naročil Center za znanstveno raziskovanje, ki i-ma sedež na Padričah. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji izvirih (boljunih) se Tipična boljunska k’iuona je razvil Boljunec Ob treh Boljunec V Bol juncu, boljùnski, Boljiinčani in Boljunčanke (tudi Boljunšce), ital. Bagnoli della Rosandra, 1971: 907 prebivalcev, 1981: 980 preb., občina in pošta Dolina —- 1,5 km, Trst — 8 km. Nadmorska višina 72 m. V jedru gručasto naselje se od ustja znamenitega kraškega kanjona Glinščice razloženo širi v flišno oziroma naplavljeno ravnino. Nad Boljuncem je v dolini zaselek Gornji konec. Po pričevanjih in dosedanjih ugotovitvah naj bi prvotno naselje nastalo na južnem delu griča Čelo z imenom Brda in pripadajočim zaselkom Brdina. Zaradi oskrbe z vodo naj bi se kasneje prebivalci preselili v ravnino, kjer so bili trije dobri izviri (ujci). Ime kraja torej izvira iz besede buljùn i(zvir), ne pa iz poimenovanja Bolji unec, ki je verjetno iz druge polovice prejšnjega stoletja. Preko naselja vodi pokrajinska cesta, ki ga povezuje z Zabrež-cem na severu in Dolino na jugu. Slednja je bila nekdaj glavna prometna žila med Istro in Kranjsko. Nova cesta povezuje Boljunec z bližnjo tovarno in Trstom na zahodu. Deli naselja so: Na gorici (trg in središče). Za boljunec. Gornji konec, Na jami, Na ra vani, Gàbmje, Na bregu, Kor-ška ulica. Na potóku, Màverska ulica, v Pàkovcu, Jàklje. Naselje je pravzaprav stisnjeno med pobočji Sv. Mihela (225 m) na severu, ki je dobil ime po nekdanji cer- kvici in Malega vrha (439 m) oziroma Vrha Griže (456 m) na jugovzhodu. Na zahodu se nad Boljuncem dviga Čelo (120 m), jugozahodno pa Ko-romačnik (110 m), ki naj bi dobil ime po grofu Koromaču, ki se je baje sredi 13. stoletja tja umaknil ter zgradil na njem grad in malo cerkvico sv. Roka. Ravne predele sta izoblikovala potoka Glinščica in njen pritok Salomonski potok, ki se pred izlivom preimenuje v Potočič, kakor se Glinščica v svojem spodnjem toku preimenuje v Reko. V ta vodotok se v bližini naselja steka večje število izvirov. Pri izviru na Jami pa je bila urejena pralnica in korito za napajanje živine. Kraj oskrbuje pokrajinski vodovod. Vse do leta 1957 so v Glinščici enkrat letno še lovili rake ln jegulje. Kmetijske površine so bile večinoma na jugozahodu : Globočak, Brščak, Piodpotók, Tu pole, Kal in Lozice. Tu so bili vinogradi z oljčnimi nasadi. To dejavnost je prizadela razlastitev 100 ha zemlje ob gradnji tovarne, a tudi sicer je celotno nekdanje kmetijsko območje vključeno v tržaško industrijsko cono. Leta 1968 so z razlastitvijo porušili 15 bivališč in izgladili del Koromačnika. Po zadnji vojni in raz- lastitvah so se zato vinogradi in olj. čni nasadi ohranili in deloma revita-lizirali na severozahodu v Zaboljuncu, Ogradah in Brajdah. Letno pridelujejo nad 300 hi vina. Bližnje vzpetine porašča borov gozdič. Dokaj razvita mlečna živinoreja je že v prvem povojnem desetletju močno upadla. Krave (ok. 10 glav) imata danes le še dve družini. Od divjadi je nekaj srn in fazanov. v Naselje se postopoma širi proti jugozahodu Na jamo, kjer je precej novih nadstropnih bivališč. Stare obnovljene hiše so v osrednjem delu Na gorici, med temi jih ima nekaj še ka-lone (kTuon). Gospodarskih poslopij je malo. Posebno razvito pa je bilo svoj čas mlinarstvo. V okolici naselja je bilo ob Glinščici kar 12 mlinov (ljudsko malen, maini) od skupnih 27 v vsej dolini od Botača do izliva. Med temi se je tu ohranil le Štrajnov malen. Zadnji mlin je prenehal delovati leta 1979. Ob vodi so nastale še žage, služila pa je tudi kovačem in pericam. Slednje so bile z mlekaricami v predvojnem času najpogostejši ženski poklic, saj je skoraj v vsaki družini kaka ženska prala premožnejšim Tržačanom. Skupna pralnica je bila urejena na Jami, kjer se v Glinščico stekajo trije izviri. Od 1977 obratuje v kraju prenovljena občinska torklja, ki masti okrog 125 q oljk letno in je Verjetno najsevernejša v Evropi. V tem času so v okolici obnovili nekatere oljčne nasade, pridelek pa gre večinoma v domačo porabo, le delno ga prodajo tudi v osmicah. Nad Jamo se odpira boljunski kamnolom, ki je obratoval v obdobju 1930 - 78. Sicer je kamnoseštvo v naselju še starejše in izvira iz časov, ko so gradili železniško progo Trst - Kozina - Pula, za katero so vaščani z volovi vozili gramoz. Slednjega so vozili tudi v Trst, lomili pa so ga v Gornjem koncu in vzdolž Griže. Pod Grab-čevo steno je bil zasebni kamnolom, kjer so lomili velike bloke za valobra-ne. Zaradi bližine nekdaj pomembne ceste je cvetelo furmanstvo in krčmar-stvo. Danes je večina aktivnih zaposlena v Trstu, zlasti v pristanišču, in v bližnji tovarni Grandi motori (po 1968), ki izdeluje ladijske motorje. Tu je zaposlenih ok. 3000 oseb. V naselju je nad deset trgovin, ki uspejo kriti osnovne potrebe in oskrbujejo tudi bližnje manjše kraje, banka, lekarna, tri gostilne in bar. Od obrtnikov so tu prisotni mizarji, zidarji, kamnosek, fotograf, prevoznik, estetistka, frizerka, brivec, krojač, kemična čistilnica, gradbeno podjetje. (Nadaljevanje jutri) Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, ki si bodo tu sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika all SLORI- Izdelan načrt za stadion na Krasu Se en račun brez krčmarja Komaj smo včeraj zabeležili nekatere zaključke nedavnega posveta Kmečke zveze o problematiki varstva naravnega okolja in ugotovili, kako veljavni urbanistični instrumenti uvajajo pasivno, v izključni funkciji mesta pojmovano zaščito Krasa, že smo istočasno dobili novo potrditev take težnje. Po načrtih o grad nji velikih skladišč Delavskih zadrug in središča za prodajo na debelo Trieste Gross, je sredi tedna kot strela z jasnega prišla vest o novem megalomanskem načrtu za nogometni stadion. Vse lepo in prav, o tem se v Trstu že dolgo govori, a glej ga zlomka, zanj naj ne bi bilo ustreznejšega prostora, kot ga lahko najdemo na našem ljubljenem Krasu. Kaj burja, kaj mraz, vsemu je najti tehnične rešitve, ne glede na to, če so dražje, kot bi bila morebitna sanacija kakega propadajočega prostora v industrijski coni. Na tihem, ob vsej potrebni diskretnosti, je pet strokovnjakov bolj ali manj zvenečih imen po naročilu tržaškega nogometnega kluba Triestina, leto dni delalo načrt za mega-stadion, ki naj bi zrasel v središču trikotnika med Gabrovcem, Prosekom in Briščki. Zgradili naj bi ga v umetni vdolbini, da bi ga zavarovali pred burjo in mrazom, sprejel naj bi 42 tisoč obiskovalcev in zasedel na desetine hektarjev površine. Okoli njega so predvidena parkirišča, površine namenjene raznim »footingom«, *pic-nicom«, vsem mogočim igriščem, Naš delovni Ščen izgubil bo sen — rodil se je Blaž, končal se je špas. Lučki in Marjanu čestita redakcija P.d. družabno - rekreacijskim dejavnostim, glasbenim in gastronomskim prireditvam itd. Skratka, zrasel naj bi športni kompleks, kakršnega si Tržačani že dolgo žele, ki bi bil ukrojen na kožo in po okusu »ljubiteljev Krašam — izraz, ki domačinom vsakokrat, ko ga zaslišijo, vzbudi upravičene sume. Mesto potrebuje to in ono, beremo v včerajšnjem Piccola in Meridianu, ki kot po naključju namenjata istočasno vsak svoj izčrpen in dokumen tiran članek o zamisli predsednika Triestine De Riùja. Tudi Trst potrebuje svoj prostor za »spektakel*, piše Meridiano, če mu po vzoruFurla-nov ali Neapeljčanov ne uspe kupiti kakega Žica ali Maradone, bo svojih 20 milijard zapravil vsaj tako, da jih bo mogel zvabiti v svojo areno. Da ne govorimo o »skromnih« sanjah, da bi nov stadion (zgrajen bi bil lahko v pičlih dveh letih) lahko postal celo prizorišče svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990! Plohoma se Meridiano sicer sprašuje, kakšen odmev bo zamisel našla pri zgoniških občinskih upraviteljih, ki so pristojni za izdajo gradbenega dovoljenja, čeprav je lastnik zemljišča Tržaška občina; toda, odgovor je na dlani: zadovoljni bi morali biti, če bo na sedaj zapuščenem ozemlju zrasel športni park! še več, poleg Dežele in olimpijske zveze CONI, naj bi tudi občina primaknila kako Uro za tako očitno korist, ki se ji obeta. Kaj bodo k temu porekli jusarski upravičenci, kaj vsi tisti, ki se s svojimi žulji bore za drugačno, dejavno in torej edino prihodnost Krasa? Če bi načrtovane stadionske milijarde namenili razvoju kmetijstva, če bi Tržačani svojo ljubezen do Krasa pokazali tudi tedaj, ko ga je treba počistiti, bi na njem našli prostor vsi, ki se srečujejo na njegovih ste-.zah: kmetje, domačini, izletniki in športniki, skratka, služil bi mestu in samemu sebi hkrati. (vb) V okviru Poletnih prireditev '84 v repentahrski občini Razstava Mirka Guština: požrtvovalen primer samorastniške umetniške obrti Z otvoritve Guštinove razstave v Kraški hiši. Guštin je drugi z leve V repentahrski občini so Poletne prireditve v polnem teku. V sredo je bila v Kraški hiši otvoritev razstave lesnih izdelkov domačina Mirka Guština, včeraj zvečer pa je amaterska gledališka skupina Jaka Štoka s Pro-seka-Kontovela uprizorila Tavčarjevo igro Pariz je pač Pariz. V sredo se je na dvorišču Kraške hiše zbralo polno ljudi, predvsem domačinov, ki so s svojo prisotnostjo hoteli primemo nagraditi ustvarjalnost in požrtvovalnost svojega iznajdljivega sovaščana. V imenu organizatorjev Poletnih prireditev je prisotne pozdravila predsednica KD Kraški dom Sonja Lazar-Kralj. Pod balkonom Kraške hiše sta se nato zvrstila logaški flavtist Matjaž Albreht in domači kitarist Franko Guštin, ki sta v duu zaigrala Sonato št. 4 v C-duru J. S. Bacha ter Entr'Act francoskega skladatelja Jacquesa 1 berta. Mlada izvajalca sta navezala prijateljske stike ob pobratenju občine Repentabor z občino Logatec. Enaindvajsetletni Matjaž Albreht obiskuje drugi letnik Glasbene akademije v Ljubljani. Posebno se zanima za jazz, zato tudi pravkar obiskuje tečaj za jazz-izvajalce v Grožnjami. Domačega razstavljalca Mirka Guština je predstavil umetnostni kritik Milko Bambič. Guštinove lesne izdelke je uvrstil v območje umetnostne obrti. Poudaril je, da V razstavljenih delih opaža neko primarno silo, ki vodi ustvarjalčevo spretno roko pri iznajdljivem oblikovanju lesa, zato so tudi nekatere razstavljene stvaritve enkratne. Izrecno je podčrtal, da če bi mogel Mirko Guštin v mlajših le- tih uživati tolikšno svobodo dela, kot jo ima danes, bi gotovo dosegel kiparsko mojstrskost v oblikovanju lesa. Danes ob 19. uri bo v Kraški hiši otvoritev občinske razstave vin. Ob tej priložnosti bo nastopil Logaški oktet. Od 20.30 dalje bo na repenskem trgu ples z ansamblom Aries. Skupinska razstava DZL in fotografska razstava Saška Ote v Kraškem muzeju ter razstava lesnih izdelkov Mirka Guština v Kraški galeriji bodo odprte vsak dan, razen ponedeljka in torka, od 19. do 21. ure, v nedeljo zjutraj od 10. do 13. ure ter popoldne od 16. do 20. ure. Začetek gradbenih del za nov sedež mestnih redarjev Tržaška občina je z licitacijo dodelila gradbena deia za preosnovo drugega nadstropja stavbe v Miramar-skem drevoredu pri občinskem parkirišču ki bo v bodoče postala sedež mestnih redarjev, gradbeni tvrdki Savino. Sedež se trenutno nahaja v razpadajoči zgradbi v Ul. Madonna del mare, ki že mnogo časa ni več funkcionalna. Gradbena preosnova bo predvidoma s taka 387 milijonov lir. a ; Lučke in Ščena garaža dobila je malega Blaža naj mu bo blažen svet kliče mu stric Kabaret Filmski večer Sergeja Verča v KD Rovte - Kolonkovec Kulturno društvo Rovte - Kolonko-yec kljub poletnemu počitniškemu vzdušju še ni prekinilo svoje dejavnosti. Pred dnevi je spet priredilo zanimiv večer, ki je pritegnil za poletne pojme kar precej občinstva. Uost večera je 'bil Sergej Verč, ki se je začel zadnje čase vse aktivneje Ukvarjati s filmskim umetniškim medi jem. Občinstvu iz Rovt in s Ko-tonkovca je postregel z nekaterimi kratkometražnimi filmi, ki so bili že deležni priznanj in jih je tudi publika z zanimanjem sprejela. Naslov Ulmskega večera je bil »Ameriške razglednice« po kratkometražcu, ki ga le Posnel med potovanjem po Zdravih državah. Poleg tega pa je prikazal kratek in zanimiv film o božič-Uih in novoletnih praznikih v Trstu, Posebno zanimanje pa je vzbudilo Predvajanje filma, ki je bil nekakšen kolaž najbolj značilnih trenutkov tr-zaškega političnega življenja, od otročke manifestacije do manifestacije za o ase narodnostne pravice, pa tudi neofašističnih protislovenskih shodov. Občina išče delovno silo Sa anketiranje n Tržaška občina išče osebe, ki bi ekaj dni na mesec z vprašalnimi po-,anU anketirale tržaške družine o po osniškem stanju v našem mestu. In-oresenti lahko dvignejo izvod razglasa >n obrazec za prošnjo v statističnem j**delku tržaške občine — Trg Grana-un 2, 5. nadstropje. Obrazce pa mo-ajo interesenti oddati najkasneje do v*- Ure dne 31. julija. , Na današnji seji tržaškega občin-Kega sveta bodo med drugim raz-Pravljaij o odnosih med občino in In A? (ustanova, ki koordinira dejanje trgovcev pri uporabi razsvet-Ijemh napisov). ^ìudo ranjena Priletna ženska ni^a urološki oddelek katinarske bol-snf1^0- 80 včeraj nekaj po 18. uri u? s pridržano prognozo 87-letno yPukojenko Giuseppino Pachor por. je h *Z Cordaroli 2. Ženska se del t 0 rani*a v glavo in v spodnji (j| trebuha, ko jo je med prečkanjem Commerciale v višini Ul. Corda- celo Povozil z motornim kolesom Car- Spadaro. In nenadoma nam je prevroče Letošnje poletje je dokaj čudno. Dolgo časa se ni in ni hotelo prikazati, tako eia smo za trenutek podvomili v koledarsko stvarnost. Te dni pa je »eksplodiralo«. Nekaj podatkov? Včerajšnja najvišja temperatura se je sukala okoli 30 stopinj (točneje 29,9°), če pa pogledamo, da je bi.a temperatura okoli 18. ure še vedno skoraj 29 stopinj lahko torej sklepamo, da je bil včeraj zrak kakih osem ali devet ur pri tridesetih stopinjah. Kaj pa morje? Skoraj »župa« — 24,4 stopinje. Vse ljudi, ki so se leno pomikali po mestnem asfaltu je kar dušilo, saj je bila vlaga preko 70-odstotna. Na nebu pa niti najmanjšega oblačka. Kje iskati uteho? Skočiti v morje in se tam »ofrišati?« Tudi to je ena varianta. Druga varianta, »skočiti« npr. v Furlanijo ne drži. Tudi tam je bila sopara na robu »obupa«. Povsod okoli trideset stopinj. Škoda, da ne moremo storiti kot gambi (na sliki), ki željno pričakujejo trenutka, ko se bodo kopali v... mestnih vodnjakih, (dj) Komunisti o trenutnem stanju v KZE Predsedstvo komunistične skupine v Tržaški krajevni zdrastveni enoti je izdalo tiskovno poročilo, v katerem analizira nastali položaj po izvolitvi Giovannija Scarpe za predsednika KZE namesto Giuseppa Pangherja. Komunisti pozitivno ocenjujejo Pangherjev odstop po javni obtožbi komunistov o nepravilni uporabi finančnega sklada pol milijarde lir za preosnovo tržaške glavne bolnišnice. Predstavniki komunistične skupine v KZE še dodajajo, da res novi predsednik Scarpa ni kompromitiran v nejasnih upravnih zadevah kot njegov predhodnik, vendar da pa spada v isto politično administrativno smer, katero so komunisti ostro obsodili. Komunistična skupina nadalje zahteva uradni odgovor na zahtevo po ustanovitvi preiskovalne komisije, ki naj razčisti ozadje finančnega primanjkljaja, ki je že sprožil toliko polemik. Drevi v svetoivanskem rajonskem svetu javna skupščina o delovanju kamnoloma Na sedežu svetoivanskega rajonskega sveta pri Bošketu bo danes ob 19.30 srečanje med člani konzulte in prebivalci rajona, ki jih je pred dnevi neprijetno presenetila vest, da bo kamnolom Faccartoni lahko deloval še dve leti, ker je dežela podaljšala družbi SICAT rok, v katerem bo morala urediti okolje kamnoloma. Svetoivančani se bojijo, da bodo morali še nadaljnji dve leti prenašati eksplozije min in s temi povezane tresljaje in oblake prahu. Sama družba SICAT je sicer pojasnila, da delovanje kamnoloma sploh ni škodljivo, ampak se odvija po vseh predpisih o varnosti okolja — v tej zvezi je celo zagrozila s sodno prijavo za vse, ki bi si upali trditi nasprotno — kar pa seveda ni odpravilo zaskrbljenosti prebivalcev Sv. Ivana. Prav zato je pričakovati, da bo današnja skupščina množično obiskana, pa tudi dokaj razburkana. Konec julija bo na Gradu srečanje mladih z glasbo »Promo 84« ali »Poletni glasbeni večer« je veliko srečanje mladih z glasbo, ki bo 30. julija na Gradu sv. Justa. Prireditev, ki jo letos prvič organizirata Paolo Crociato in Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova, bo nedvomno privabila veliko število gledalcev predvsem pa mladih, katerim je ta glasbeni večer tudi namenjen. V dvournem pestrem in raznoličnem programu se bo zvrstilo nad dvajset krajevnih in vsedržavnih pevcev in glasbenih skupin. V prvi vrsti gre o-meniti bivšega pevca in basista razpuščene skupine »Orme« Alda Taglia-pietro, našega rojaka Tomija Baldas-sija, ki si uspešno utira pot v glasbenem svetu, tržaškega kantavtorja Gina D’Elisa, skupine »Witz Orchestra«, »Imput Level«, Frizzi Comini e Tonaz-zi in disko pevko Viviene Vee. Glasbeni večer bo vodila znana napovedovalka zasebne televizijske postaje Barbara Godina. Program bodo popestrili gostje s športnega in umetniškega področja, med katerimi priljubljena disc-jockey Lina Cozzarolo in ženska košarkarska ekipa »Ledison«. Na manifestaciji bo imela domača publika priložnost slediti nastopom domačih avtorjev, ki le redko nastopajo v Trstu zaradi pomanjkanje ustreznih prostorov. Vstopnina znaša 5.000 lir, celotni zaslužek pa bo namenjen ustanovi za raziskovanje rakastih obolenj. Ponoči izginili anteni zasebne radijske postaje Nekdo ima očitno na muhi zasebno radijsko postajo »Radio Trieste Evarv-gelica«, ki ima sedež na Stopnišču Giganti 1. Njen pobudnik, 28-letni študent Stefano Laudato, je predvčerajšnjim namreč prijavil policiji izginitev dveh paraboličnih anten, prek katerih je postaja oddajala v eter. Ena je bila postavljena na vrtu sedeža, druga pa pri Ferlugih. Tatovi so bili na delu v noči od torka na sredo. Preiskavo vodijo tudi karabinjerji z Opčin. Samomor zdravnika Črna kronika je včeraj beležila ponoven primer samomora. V svojem stanovanju v Ul. Marconi 16 si je vzel življenje 70-letni zdravnik Mauro Au-sterlitz, ki je bil, po pričevanju njegove oskrbnice, že dalj časa živčno bolan, tako da se je zdravil kar pri treh specialistih. Včeraj zjutraj se je oskrbnica znašla pred zaprtimi vrati in je zato poklicala gasilce. Ko so ob prisotnosti policije vdrli skozi vrata, so odkrili, da se je Austerlitz obesil v stranišču. Preden je uresničil usodno odločitev, je zapisal na listek nekaj nerazumljivih stavkov, • Vzdolž pločnika na Trgu Unità pred št. 8 so uredili označen parkirni prostor namenjen prizadetim osebam. Med 8. in 20. uro je najdaljši možni časovni postanek dve uri in pol. • V ponedeljek, 16. t.m., bo na Trgu Unità prvi od vrste poletnih koncertov občinske godbe Giuseppe Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. Koncerte prireja Letoviščarska ustanova. i Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni ' bolezni v 71. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče Alojz Kalin (SLAVKO) Pogreb bo jutri, 14. julija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine. Žalujoči: žena Danila in sin Vinko ter drugo sorodstvo. Trst, 13. julija 1984 13. 7. 1973 * 13. 7. 1984 Ob 11. obletnici prerane izgube Zdravka Verse se ga z bolečino v srcih spominjajo SVOJCI Prosek, 13. julija 1984 Ob izgubi drage mame oz. none Frančiške Majcen vd. Strnad izreka ŠD Breg občuteno sožalje Egidiju in Ivu Strnadu ter svojcem. V teku so priprave za proslavljanje 2000-letnice nabrežinskih kamnolomov Pogovor z inž. Rizzijem, predstavnikom Zveze induslrijcev, ki je med pobudniki proslav Že dva tisoč let je poteklo, odkar je dleto prvič odjeknilo na tržaškem Krasu in so težko natovorjeni vozovi nosili marmornate bloke v Oglej, kjer je nastajalo najpomembnejše rimsko mesto v severovzhodni Italiji. Da bi primerno proslavila to pomembno obletnico, se je že pred več meseci zganila devinsko - nabrežinska občinska uprava in o tem je razpravljal tudi občinski svet, ki je imenoval posebno komisijo za pripravo in izvedbo raznih pobud s tem v zvezi, o čemer bomo še poročali. Priprav pa so se lotile tudi nekatere druge organizacije. Skratka, v načrtu je vrsta pobud, ki naj bi jih izvedli prihodnje leto in ki naj bi dale novega zagona kamnoseški dejavnosti v naši pokrajini. Eden od pobudnikov je inž. Rizzi, lastnik podjetja Marmifera Gorlato, ki upravlja kamnolom v Nabrežini in ima v posesti tudi sedaj zapuščen kamnolom v re-pentabrski občini. Inž. Rizzi je rade volje pristal na intervju, ki je zadeval njemu najljubšo temo — kamnoseštvo . .. Kako, da ste se odločili, da proslavite 2.000-letnico kraških kamnolomov? Stanje naših kamnolomov ni najbolj rožnato: ta obletnica naj bi bila zato priložnost, da ponovno uveljavimo na domačem in tujem tržišču kraški marmor, ki se odlično »vede« že 20 stoletij. Kakšne pobude so v načrtu? O tem bo sklepal posebni odbor, verjetno bo šlo za umetniške natečaje (velike in male skulpture v marmorju), skupinske oglede kamnolomov itd. Kje ste našli dokaze, da so kraški kamnolomi stari že 2.000 let? Oglej je bil ustanovljen okrog leta 180 pred Kristusom, Rimljani pa so zasedli Trst od leta 50 do leta 30 pred Kristusom. V tem obdobju so tudi pričeli u-porabljati pri izgradnji Ogleja marmor (prej so uporabljali les in opeko), ki je prihajal s Krasa. Za to imamo dvoje dokazov: razne predmete (amfore, spomenike, obeležja), ki jih hranijo v Ogleju in spadajo v to ob- dobje, in tudi ostanke neke rimske vile blizu piezome-tričnega stolpa, ki naj bi po mnenju izvedencev bila dom upravitelja nabrežinskih kamnolomov. Po rimskem obdobju so kamnolome zapustili... Da, ponovno so jih pričeli izkoriščati šele Benečani v Slednjem veku. Nato so izkoriščanje kamnolomov spet opustili vse do 19. stoletja, ko so pod Avstrijo doživeli velik razmah : mnogo palač na Dunaju, v Budimpešti in v Gradcu je zgrajenih iz knaškega kamna. Tudi Južna železnica je botrovala razmahu kraške-gn marmorja . . . Da, to je bila prava odrešitev za komnolome, saj so tako odpravili vse plasti materiala, ki leži nad žlahtnejšim marmorjem. Trasa železnice je bila odlično speljana, saj teče ravno ob robu glavne žile, ki se vije Od Nabrežine do Križa. Žal pa so na tem območju zgradili vrsto poslopij, ko pa bi tu lahko pridobivali marmor. Ležišča v Nabrežini so namreč praktično neizčrpna. Kljub vsemu pa se mladi neradi odločajo za delo v kamnolomu . .. Delo je nedvomno težko, čeprav je danes mnogo manj kot nekdaj, ker so v veliko pomoč stroji. Menim, da bo v prihodnjo delo v kamnolomu bolj delo tehnika, kot pa navadnega delavca. Je torej tehnološko stanje kraških kamnolomov na visoki ravni? Nivo tehnologije je na neki srednji ravni. Vedno večja mehanizacija pa je, ob pomanjkanju delovne sile, predpogoj za sam obstanek kamnolomov. Je zakonodaja naklonjena razvoju kamnoseštva? Manjka okvirni zakon, dežela pa ima zakon, ki naj bi v kratkem stopil v veljavo in je prav dober. Upam le, da bodo upoštevali, da pripada kar 70 od sto proizvodnje marmorja v deželi kraškim kamnolomom. Kakšni so odnosi med Slovenci in Italijani, ld delajo v kamnolomih? Odnosi so prav dobri, saj ni nikoli bilo posebnih trenj. To, kar nas druži, je predvsem delo. (mo) Organizacija prostega časa za otroke osnovni cilj organizacije CREA V stari delavnici v Ulici Brandesia pri Sv. Ivanu je zadnje mesece precej živahno, saj se tu redno srečuje skupina animatorjev in socialnih operaterjev, ki prenavljajo in prilagajajo sedež svoje nove organizacije. V teh prostorih deluje namreč skupina CREA (Centro ricerche educazione attiva), ki so ukvarja z eksperimentacijo in z aktivnim delom na vzgojnem področju. Organizacijp sestavljajo animatorji, študenti, starši in pedagoški delavci, ki se zanimajo za vzgojno delo ter za različne dejavnosti v okviru prostega časa in socialnega skrbstva. Vsi imajo precej izkušenj na tem področju, saj so se v okviru nestalnih delovnih razmerij ali v okviru prostovoljnega dela že ukvarjali z otroki, s handikapiranimi ter z ostarelimi. Organizacija CREA je sicer še precej mlada, saj je nastala šele v začetku letošnjega leta, dejansko pa gre le za preimenovanje ter spremembo statuta in ciljev bivše sorodne tržaške organizacije za prosti čas CTL (Centro per il tempo libero). CTL je pričel v Trstu delovati že pred sedmimi leti, in sicer na pobudo prostovoljnega dela skupine mladih, ki se je zgledovala po sorodni izkušnji v Firencah. Namen centra je bila animacija ter organizacija prostega časa za otroke, delovala pa je pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine v prostorih šole »G. Palutan« v Ulici Cantù. Tu so mladi animatorji v sodelovanju s starši in nekaterimi pokrajinskimi socialnimi delavkami skrbeli za skupino bandi-kapiranih otrok, prirejali laboratorije in druge pošolske dejavnosti ter animacijo in igre za mladino. V sodelovanju z miljsko občino ter s centrom CTL iz Firenc so člani tržaške organizacije priredili tudi nekaj uspešnih letovanj v Miljah ter v Bordano, širšemu tržaškemu občinstvu pa so znani zaradi uspešne predstave o tržaški stvarnosti, s katero so nastopili tudi V slovenskem Kulturnem domu. Po daljšem obdobju krize in po številnih negotovostih, so se člani tržaškega CTL odločili za ustanovitev združenja CREA. Novi center pomeni zanje predvsem kvalitetni skok ter željo po specializaciji, strokovnosti ter po nadaljevanju profesionalnega dela na že omenjenih področjih. Animatorji in o- peraterji centra, med katerimi je tudi nekaj Slovencev, imajo namreč za sabo bogato izkušnjo na področju animacije ter organizacije prostega^ časa, strokovno formacijo pa so pri-' dobili na številnih tečajih psihomoto-rike, animacije, mimike, ter glasbenih in likovnih tehnik, ki so jih redno obiskovali ter pozneje tudi sami prirejali. Kaj pa o načrtih? Skupina CREA je že stopila v stik s predstavniki javnih uprav ter različnih ustanov, konkretno pa ima že v načrtu tesnejše sodelovanje z miljsko in nabrežinsko občinsko upravo glede priprave poletnih centrov ter strokovnega usposabljanja tamkajšnjih animatorjev in pedagoških delavcev. V tem mesecu bo v sodelovanju s sorodno organizacijo CROPS iz Firenc steklo letovanje v dveh izmenah v kraju Cesenatico. Slovenski odsek centra CREA je med drugim stopil v stik tudi s slovensko psiho - pedagoško službo, v sodelovanju s katero bo priredil tečaj animacije ter likovnih, glasbenih in izraznih tehnik za spremljevalce in starše han-dikapiranih otrok. (sp) Včeraj je MASSIMO RASENI opravil izpit v Perugii za zveznega trenerja A 1 lige. Najmlajšemu italijanskemu tre nerju vseh časov čestitajo brat Gabrijel, mati Valerija in oče Paolo. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine. V Prosvetnem domu na Opčinah je od 18. do 20. ure odprta razstava lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki 1. letnika tečaja za mizarje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Do 20. julija je v galeriji Rossori, Korzo Italia 9, odprta razstava slikarke Sabrine Mattiassi. gledališča VERDI Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. Jutri, 14. julija, ob 20.30 tretja predstava operete »Vittoria e il suo ussaro« P. Abrahama. Dirigent Oskar Danon, režiser Giorgio Pressburger. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 60050 in 631948). V nedeljo, 15. julija, ob 18. uri četrta predstava. CANKARJEV DOM Mala dvorana še danes, 13. julija: Poletna violinska šola. Sprejemna dvorana Do 20. t.m.: Pregledana razstava oblikovalca in slikarja Tomaža Kržišnika. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 13. julija, ob 21. uri: M. Bul-gakov «Don Kihot» v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Predpremiera za red premiera in izven v Kanalu. Nastopa celoten igralski ansambel PDG ter gostje. CIRKUS MOIRA ORFEI V športni palači v Trstu Na panoramski stezi atrakcije iz 16 držav. Vsak dan po dve predstavi, ob 17. uri in ob 21.30. Predprodaja vstopnic pri potovalni agenciji UTAT v Galeriji Pretti, tel. 65700. kino Ariston 21.30 »Ai confini della realtà«. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Eden Zaprto zaradi popravil. Fenice Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 »Momenti erotici particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Porno rapporti delle svedesi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »II tunnel dell’orrore«. Za vsakogar. Grattacielo 17.00 — 22.15 »I sopravvissuti della città morta«. Mignon 16.30 — 22.15 »Bambi«. Risanka. Aurora 17.00 — 22.00 »Operazione sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Lumiere 17.00 — 22.00 »L’ultima sfida di Bruco Lo64> Alcione 17.00 — 22.00 »Bullitt«. Steve Me Qeen. Radio 15.30 — 21.30 »Sherasade«. Prepovedan mladini pod 18. letom. A---------------------------------------- Novopečenemu doktorju ekonomije BORISU SIEGI iskreno čestita Mladinski odbor SKGZ KZ izpolnjuje prošnje za škodo zaradi suše Poročali smo že o deželnem odloku, ki določa območja naše dežele, na katerih imajo obdelovalci (tudi part-time) pravico do odškodnine zaradi lanskoletne suše med 6. junijem in 11. oktobrom. Rok za predložitev prošnje na deželno kmetijsko nadzomištvo zapade prve dni septembra; Kmečka zveza bo nudila informacije in izpolnjevala prošnje med 11.30 in 13.30 v naslednjih vaseh; — danes, 13. julija, v Zgoniku (sedež ŠK Kras) — jutri, 14. julija v Repniču (gostilna Batič). Med 16. in 22. julijem pa bodo predstavniki Kmečke zveze izpolnjevali prošnje v devinsko - nabrež inski občini. čestitke DORJANA FIDEL je povila ljubko deklico. TPPZ »P. Tomažič« čestita staršema in želi JASMINI vse najboljše. Našemu BORISU čestitamo za opravljeni diplomski izpit na ekonomski fakulteti. Robert Birsa in žena, Nadja, Katja, Erik in Rafko. Danes praznuje 5. rojstni dan ELENA iz Ricmanj. Vse najboljše in da bi bila vedno tako pridna in vesela ji želijo mama, očka, nona in nono. Ansambel TPPZ »P. Tomažič« čestita rednemu članu DUILIU ŠVARI za 70-letnico in mu želi Se na mnoga zdrava in srečna leta. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na VAŠKO SAGRO »POD ŽREBČEVIM« JUTRI, 14. julija — ob 16. uri odprtje kioskov V NEDELJO, 15. julija — ob 13. uri odprtje kioskov — ob 18. uri koncert godbe iz Ricmanj V PONEDELJEK, 16. julija — ob 16. uri odprtje kioskov Vse tri večere od 20. do 24. ure PLES a ansamblom PLATANA iz Kopra. Domače vino in specialitete na žaru. SMUČARSKI KLUB DEVIN priredi v PRAPROTU KLUBSKI PRAZNIK s pokušnjo vin nabrežinske občine JUTRI, 14. julija — ob 14. uri odprtje kioskov — ob 15. uri tekmovanje v briškoli — ob 15.30 slikarski ex tempore — ob 18. uri demonstrativni nastop namiznoteniške ekipe KRASA — ob 20.30 ples z ansam-b'om TAIMS NEDELJA, 15. julija — ob 9.30 mednarodno tekmovanje na skirolkah za 6. pokal GRMADA — ob 10. uri odprtje kioskov — ob 15. uri nagrajevanje ex tempore in briškole — ob 18.30 nastop folklorne skupine — ob 20.30 ples z ansamblom THE LORDS POSKRBLJENO ZA PRISTEN DOMAČ PRIGRIZEK. Krajevni odsek ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA iz KRIŽA vabi na otvoritev razstave O DEPORTACIJAH V NACIFAŠISTIČNA TABORIŠČA ki bo v soboto, 14. t.m., ob 20. uri v Domu »Albert Sirk« v KRIŽU. Na otvoritev razstave je vabljena predvsem mladina. Razstava bo odprta do četrtka, 18. t.m., od 16. ure dalje. včeraj-danes Danes, PETEK, 13. julija DRAGAN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 21.40 in zatone ob 5.18. Jutri, SOBOTA, 14. julija SVOBODA Vreme včeraj: temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1017,6 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 24,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giorgio Benussi, Letizia Iviani, Roberto Genovese, Martina Bogatez, Deborah Bruno, Giulia Perro-ne, Annie Fegitz. UMRLI SO: 71-letni Luigi Kalin, 83-letna Maria Cemotta por. Ruzzier, 85-letna Erminia Sossa vd. Busletta, 56-letna Francesca Moschetta por. Curri, 72-letni Giovanni Zorn, 67-letni Adriano Slobec, 78-letna Gina Merciai vd. Ciuffi, 93-letna Rosalia Kaindl vd. Calbiani, 85-letni Giorgio Barbieri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761,. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica 12. 7. 1984 Ameriški dolar................ 1.740,— Kanadski dolar.............. 1.300.— Švicarski frank................. 724,— Danska krona................ 166.— Norveška krona ............. 211.— Švedska krona................... 208.— Holandski fiorini........... 542.— Francoski frank............. 198.— Belgijski frank................. 27.50 Funt šterling............... 2.260.— Irski šterling.............. 1.860.— Nemška marka................ 612.— Avstrijski šiling................ 87.— Portugalski eskudo.......... 11.— Japonski jen................ 6.— Španska pezeta ...... 10.— Avstralski dolar.............. 1.400,— Grška drahma ....... 15.— Debeli dinar.................... 11.50 Drobni dinar.................... 11.50 M BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. /V TF1UT - Ul U:A 1 ’FILZI IO - (35? BVddB izleti SPDT obvešča izletnike na Marmelado, da je odhod jutri, 14. t.m., ob 15. uri izpred sodnijske palače. razna obvestila Center za zdravljenje umskih bolezni pri Sv. Ivanu vabi na SVETOIVANSKI POLETNI PRAZNIK, ki bo 14. in 15. julija v svetoivanskem parku (ex psihiatrična bolnica - Ul. S. Cilino). Jutri, 14. julija, popoldne odprtje kioskov, ob 20. uri nastop glasbenih skupin »Chi sei, che vuoi«, »Back side« in »O’ Can-gaceiro«; v nedeljo, 15. t.rp., ob 20. uri nastop folklornega ansambla »Bellezze naturah«. Združenje Italija-ZSSR, Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158), prireja od ponedeljka, 16., do petka, 27. t.m., kratek tečaj ruskega jezika v večernih urah. število tečajnikov bo omejeno. Informacije dobite vsak dan na sedežu združenja od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 12. ure. Mladinski sekciji Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice ter sekcija SSk za Rojan, Greto in Barkovlje prirejajo v nedeljo, 15. julija, NAŠ PRAZNIK V BARKOVLJAH. Prireditev bo na sedežu Slovenskega kulturnega društva Barkovlje (Ul. Cerreto 12) z vhodom na Ulici Bonafata. V primeru slabega vremena bo praznik v društveni dvorani. Kioske z barkovljanskimi specialitetami (»kara-mali«, »fanclji z dušo«, domače vino idr.) bodo odprli ob 17. uri. Ob 19. uri bo kulturni spored. Govorila bosta prof. Jurij Slokar in Ivo Jevnikar. Od 20. ure dalje bo igral za ples ansambel Zvezde z Opčin. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Bolju-nec 349, tel. 228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt zaradi letnega dopusta od 5. 8. do 3. 9. NA OPČINAH »Pri Kvrtičevih« točijo odlično belo in črno vino. ODDAM travo na velikem travniku. Tel. na št. 211-068. PRODAM Renault 5 v dobrem stanju. . Tel. 228-390. HIŠO V DOLINI z dvoriščem in vrtom, potrebno popravil, prodam. Tel. na št. 228-390. PRODAM nov še nerabljen nemško-slo-venski slovar. Tel. 567-248. PRODAM FIAT 131/1300, letnik '75, s plačanim prometnim davkom, zmerna cena. Tel. 567-248. TOMOS - motorno kolo z garancijo prth dam po zelo ugodni ceni. Telefonirati na št. 763-965 do 9. ure ah od 17. do 19. ure. PRODAM FIAT 131 Supermirafiori/1600 TC, letnik 1979, v dobrem stanju. Telefonirati v delovnem času na št. 820-912 ah od 18. ure dalje na .št. 232-114 »PRI CÓLJETEVIH POD JAVO« v Sa-matorci je odprta osmica. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul 44 On/^inp - TVef OSMICO je odprl Claudio Bambi v Pre-benegu. Toči belo in črno vino. PRODAM brejo junico. Telefonirati na št. 229-192 ob urah kosila in večerje. PRODAM najboljša dela slovenskih slikarjev. Tel. na 040/727-654 ob urah obedov. PRODAM Ford Sierra popolnoma nov. letnik ’84. Tel. 040/727-654 ob urah obedov. OSMICO je odprl Boris Pangerc v Dolini št. 116. Toči domače belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči dobro belo in črno domačo kapljico. Poskrbljeno tudi za prigrizek. GOSTILNA AL PALOMBARO, Bazoviška cesta 56 - Trst, sporoča, da ponovno deluje v prenovljenih jprostorih in se priporoča za obisk. MARKET PRALNIH PRAŠKOV - Opčine, Narodna uhca 28 (pri openskem tramvaju), nadaljuje prodajo po izredno ugodnih cenah. Ob 40-lelnici pohoda v Beneško Slovenijo Akcija za postavitev spomenika na kraju junaškega prehoda Soče Letos februarja je poteklo 40 let od zgodovinskega drugega pohoda brigad 30. divizije v Beneško Slovenijo. V počastitev tega dogodka, ki je predstavljal eno od najpomembnejših operativnih akcij velikega obsega na Primorskem, so skupnost borcev 30. divizije in domicilni odbori brigad (Gregorčičeve, Bazoviške in Kosovelove ter Triestine) skleniti postaviti na kraju prehoda Soče mogočen spomenik, posvečen padlim borcem na tem pohodu in vsem, ki so se ga udeležiti, mimoidoče po dolini Soče pa naj bi opozarjal kaj sc je na tem kraju dogajalo pred 40 leti. Izdelava idejnega o-snutka spomenika (na sliki) je bila zaupana akademskemu kiparju Negovali Nemcu. Spomenik dolg 3,5 m, visok na eni strani 2,20 m in na drugi 1,80 m ter širok 1,20 m, bo ponazarjal spust brigad z Banjške planote in njihovo vzpenjanje proti Ligu in Kam-breškem ter dalje proti Benečiji na drugi strani, na sredini v useku pa bodo trije pasovi simbolično predstavljati cesto, Sočo in progo, ki so jih morale brigade prekoračiti. ' Seveda bo realizacija takšnega spo- menika zahtevala precejšnja finančna sredstva, ki jih bo treba zbrati. Akcija sama je onstran meje že stekla in zajela vse domicilne enote, bivše udeležence pohoda, ki jih je živih še kakih 1700 (od 2500) in vse prebivalstvo. Ker pa živi na naši strani meje po približnih ocenah še kakih 200 borcev -udeležencev pohoda v okviru zlasti Kosovelove in Bazoviške brigade, je prav, da pri akciji sodelujemo tudi na naši strani. V ta namen se je v preteklih dneh sestal na Opčinah pododbor domicila 18. in 19. brigade in še drugi tovariši in razpravljali o tem, kako bi se tudi mi zamejci vključili v nabiralno akcijo tako individualno, kot preko raznih podjetij, ki bi prispevala oglase v posebno zgodovinsko publikacijo,. ki bo izšla ob odkritju spomenika. Poverjeniki za zbiranje prispevkov bodo dobiti v ta namen posebne bloke, podobno, kot je bilo že za kakšno drugo priložnost, kot na primer za zbiranje sredstev za zgraditev šole - spomenika v Cerknem itd. Prepričani smo, da se bo naša zavedna javnost darežljivo odzvala tej pomenljivi pobudi, (j.k.) v kinodvoranah AI CONFINI DELLA REALTA’ — »Twilight Zone — The Movie« 1983. Nezavestna cona — Film. Režija: John Landis, Steven Spielberg, Joe Dante, George Miller. Scenarij : J. Landis (Uvod in 1. zgodba), George C. John-®un, Richard Matheson in Josh Rogan (’•)> R. Matheson (3. in 4.). Fotografija: Stevan Lamer (Uv. in 1.), Alien Uavaiu (2. in 4.), John Bora (3.). Montaža: Malcolm Campbell (Uv. in L), Michael Kahn (2.), Tina Kirsch (3-), Howard Smith (4.). Glasba: Jer-Goldsmith. Igrajo: Dan Aykroyd (Uv.), Vie Morrow (1.), Scatman Lrothers (2.), Kathleen Quinlan in Jeremy Licth (3.), John Lithgow (4.). Produkcija: J. Landis, S. Spielberg za arncr Bros. V tržaškem Aristonu, da-nes 'n jutri, 13. - 14. julija, ob 21.30. »Creadensi« nostalgično pojejo, po avtomobilskem ■ radijskem sprejemni-*U' v zahajajoče sonce, v 60. leta. ijjočna voznika se v igri spominjata serij svoje mladosti, kot tudi one, Kl. daje naslov filmu. To je bil niz Originalnih TV filmov o parapsihologih pojavih, ki so se porodili iz domišljije talentiranega TV producentu Roda Berlinga in ki so bili izredno Priljubljeni, v Ameriki in po svetu, luko Landis otvarja s srhljivim triom, ki meji na groteskno in komično, svojem tipičnem slogu (Slok in A-eriški volkodlak v Londonu), skupin-Ki »poklon« in spominjanje na televi-• Jska 50. in 60. leta, na »vzgojo ču-j^v