BLEJSKA FIBULA S KENTAVROM-LOKOSTRELCEM JOŽE KASTELIC N a ro d n i m u zej, L ju b lja n a S u n i A ries, T au ru s, G em ini, C an cer, Leo, Virgo, L ib ra q u e , Scorpiu s, Arcitenens, C a p e r, A m ph o ra, Pisces. I Y ketlaškodobni nekropoli »na Žalah« na Bledu so našli konec prejš­ njega stoletja bronasto okroglo fibulo z reliefno predstavljenim kentavrom- lokostrelcem, zdaj v Narodnem muzeju v Ljubljani, inv. št. S 590, prej R 2611 (sl. I).1 Groba in grobne celote ni mogoče več določiti, gotovo je le, da je bil pokop skeleten in vzhodno orientiran in da je ležal na vzpetini v vrstni nekropoli. Pri opisu fibule omenja Milliner posebej njen bisernato nažlebljen rob, nato pa meni, da gre za predstavo lova: dolgolasi lokostrelec napenja lok, ob njem pa je upodobljena žival z rogovi. Izdelek pa da je nespreten in barbarsko surov. Miillner je risbo sicer objavil v merilu 1 : 1 (sl. 2}, a v marsičem ne zadovoljuje: rob je preveč poudarjen, človeškemu obrazu je dano preveč individualnih potez z močnimi brki, na toraksu se zdi kot da je prikazana obleka, lok je zlasti v zgornjem delu preostro za­ šiljen. Zveze med moškim zgornjim trupom in živalskim spodnjim trupom Miillner ni opazil. Levo sprednjo nogo živali je imel za glavo, rep pa se mu je deformiral v eno — odvišno — zadnjo nogo. Y svoji pomembni sintezi o staroslovenskih grobovih je Walter Šmid na fibuli pravilno ugledal kentavra (sl. 3).1 2 Avtor ugotavlja, da drži ken­ taver v desni lok in ga napenja, z levico pa polaga strelico na tetivo. Na risbi, ki jo Šmid objavlja, pa podaja obratno in pravilno situacijo. Prehod iz človeškega v živalski lik mu je nejasen. Dobro pa poudarja nagubano stojno ploskev figure. Niti Miillner niti Šmid se nista spuščala v stil fibule in izredne kvali­ tete njene upodobitve nista videla. Tudi vsebinska plat ju ne zanima in ne sprašujeta se po izvoru motiva ali po provenienci izdelka. Y okvirni sintezi »Figuralna dediščina arheoloških dob v Sloveniji« je avtor te študije poskušal prvič postaviti fibulo kentavra v stilni prostor in 1 A. Miillner, Argo 3, 1894, 113, in T. X. 15. 2 W. Šmid, Carniola 1, 1908. 29, in T. III. 6: od tu reproducirana, npr. L. Nie- derle, Rukovet, Praha 1931, 163. 1 . Fibula s kentavrom-lokostrelcem — Fibula con centaiiro-Sagittario; Bled-Žale; Narodni muzej Ljubljana, inv. S 590 meri igre svetlobe in sence, je nejasna zlasti v partiji rok in loka in je tudi preveč zaobrnjena navzgor v desno, s čimer plastičnost prednje partije kentavra še izgubi. Povrnimo se torej še enkrat k predmetu samemu! Fibula ima v premeru 4 cm in je okrogla, dasi njen obod ni docela geometrično pravilen. Jedro 3 J. Kastelic, Likovni svet 1951, 200, in slika. 4 F. Stelè, Predromanski ornament iz Slivnice, Razprave SAZU, fil.- razred, II, Ljubljana 1944, 545—565. čas.3 Problem pa je bil tam komaj nakazan; fibula naj bi pripadala »karo­ linški državni umetnosti« (v smislu Steletove terminologije4 ) in naj bi se oslanjala na iluminirane rokopise karolinške dobe. Fibula datira po avtorju iz 9. ali 10. stoletja, motiv pa se pojavlja tudi še v romaniki. Tam repro­ ducirana fotografija prikazuje fibulo povečano, a ne izčrpa v zadostni fibule je železno, m esti na z a d n ji stran i, k je r je b ila ig la p ritrje n a in kam or se je z a p e n ja la , p a sta ko m aj še vidn i. Železno je d ro je z d a j v vodoravn i sm eri prelom ljen o. N a železno osnovo-jedro je p o v sem na robu n a p eta b ro n asta zg o rn ja plo ščica, k i je reliefn o ok rašen a v tolčeni tehniki. R ob reliefn e p lo sk v e je okrašen z nizom drobno b ise rastih žlebičev in je rah lo d v ign jen glede n a okroglo k an elu ro , ki teče z n o traj n je g a okoli in okoli, tak o d a je fig u ra d v ak rat o b ro b ljen a: s p lastičn im robom je podan o k v ir n avzven , n o tran ji žleb p a figu ro izolira in s tem še p o u d a rja . — F ig u ra k e n ta v ra je p rik az a n a v silovitem pok retu, k a r u stv a rja n ek akšn o dvojn ost u p o d o b itv e: člov ešk a g la v a in to rak s ter obe p re d n ji nogi — to vse je p r i­ k azan o en face. Lok ter p o k ret obeh rok gre v d esn o sm er, itifaličn o p o ­ u d a rje n k o rak p a celo nekam v levo. To im a za p o sled ico živahno torzijo p red n je p a rtije . A k cija stre lja n ja z lokom je še p o u d a rje n a s tem . d a je fig u ra v svojem gornjem d elu m očno n agn jen a n a z a j. D esn a ro k a je n e ­ n arav n o p o v ečan a in le sred n ji p rsti roke se d o tik a jo pttščice n a tetivi. L e v ica je p rik az a n a v sk ra jša v i, zap estje, d lan ter p rsti so> k o m aj vidn i. O b raz k e n ta v ra je z a ra d i m ajh n o sti povsem stiliziran , v e n d ar za sp o zn an je h ru šk a st in sp o d a j zožen. M ogočni la sje so b o lj g riv a ko t n av ad n i človeški la sje in d a je jo figu ri dem oničen izraz. K er so p rik a z a n i k o t v alo v ita p lo sk ev n a lev o stran proti rep u živ ali, n a izvrsten n ačin p o u d a r ja jo d irjan je k e n ­ ta v ra z leve na desno in n jeg o v zagon v stre lja n ju . Ž iv alsk i tru p je z a ra d i žive to rz ije in ak cije člo v ešk ega sp re d n je g a dela z a d a j dvign jen , sp re d a j p a sk o ra j k leca k tlom. N oge se dobro razv idn o k o n ču jejo v k o p ita. R ep je razčesan n a več kit, od k aterih se g a jo trije sp re d n ji p ram en i do tal, z a d n ja d v a p a sta k ra jša . M ed p re d n jim a in zad n jim a n o gam a živ ali je n a k a z a n a stojn a p lo sk ev z dvem a p la stičn im a gu b am a. — K e n tav e r torej p rih a ja z leve v d iru . da m u g riv asti la sje v ih ra jo u a z a j, v m om entu siln ega n ap on a p a se, ko je n ap el tetivo na loku , u sta v lja , d a sk o ra j klecn e v predn jem , še vedno itifaličn e m koraku. M om ent borbe teh n asp ro ti usm erjenih silnic p a im a za posledico siloviti tričetrtin sk i obrat figure. II F ib u la s kentavrom se kot predm et in po sv o ji stiln i govorici dobro p rile g a v ok vir k etlašk e k u ltu re. B o g ata pozno an tičn a ozirom a b izan tin sk a ok ro gla fib u la , ki jo je p o d ed o v al germ an sk i svet v dobi selitve n aro dov in za k atero je značilen ok ras z d ra g im i kam ni, v ilu zio n ističn i teh n iki optičn e m en jav e svetlih , gran u liran ih a li k ak o dru gače o k rašen ih kovinskih p lo sk ev z zam o lk lo žarečim i, n ep raviln o zaobljen im i d ra g u lji,5 v k etlašk em svetu ni n a šla več m esta. Že v grob iščih k esteljsk e k u ltu re n a sto p a spet čista kovi- n a sta ok ro gla fib u la z g ran u liran o , koncentrično ok rašen o p lo sk v ijo , p a tu di z im itiran o gran u lacijo .6 7 T u d i v grobiščih na B led u se dobe ta k e fib u le, in to še v k e tla šk i fa z i ( = »B led II«), npr. v otroškem grobu št. 18.T Y ke- 5 Še vedno fundamentalno A. Riegl, Die spätrömische Kunst-Industrie nach den Funden in Österreich-Ungarn I. Wien 1901. 139— 207. 6 J. K orošec, U vod v m aterialn o kulturo Slov an ov zgo d n jega sredn jega veka, L ju b lja n a 1932. 325. sl. 165. 7 J. Kastelic. Slovanska nekropola na Bledu 1948. Ljubljana 1950, sl. 1 3 . tlaški kulturi pa gre krasilna tehnika okroglih fibul podobno kot pri uhanih spet dvojno pot: viivane fibule dobe okras z jamičastim emajlom, za kar so nam priče tudi znane številne lepe in reprezentativne fibule iz Slovenije, čisto kovinske fibule pa dobe vgraviran ali pa tolčen okras z raznovrstno tematiko od čisto dekorativne do figuralne. Tudi v tej dobi zelo izstopa bisernato nažlebljen rob. ki postane nujen del tovrstnih pred­ metov, npr. v Köttlachu fibule z emajlom,8 9 na Bledu pa obe fibuli s plete­ nino iz groba 14 in groba 22.° Fibula s kentavrom se po svojih zunanjih stilno tehničnih elementih povsem logično vključuje v ketlaško kulturo alpskih Slovanov. Kaj pa nam govori njen motiv, motiv kentavra samega? Grška mito­ logija in upodabljajoča umetnost poznata kentavra kot divje gorsko bitje — le izjemoma dobrohotno, kakršen je kentaver Chiron, ki vzgaja Ahila — oboroženo s kijem, z drevesno vejo, s kamnom. Posebej ga upodablja z brado in z neurejenimi, včasih dolgimi lasmi. Sprva je sprednji del figure člo­ veški in le trup in zadnje noge so živalske, kot npr. na arhaični ploščici iz Kameira na Rodu. Kasnejša umetnost človeka in žival tesneje spoji, npr. v zrelo arhajskem timpanu Zeusovega templja v Olimpiji ali v klasičnih metopah na Partenonu ali pa na zahodnem frizu Tezeiona v Atenah. Boj kentavrov z Lapiti je najbolj priljubljen mòtiv. Itifalieni kentavri so zelo redki, kentavri z lokom prav tako.1 0 1 1 Kentaver z blejske fibule se motivno srečuje z nekaterimi potezami antičnih kentavrov. Njegovi dolgi grivasti lasje ga približujejo npr. ken­ tavrom z vaze François1 1 in tudi sicer arhajskim upodobitvam: vendar je še kasneje ta poteza kaj značilna na novcih Oreskijcev iz makedonske Peonije vzhodno od Dojranskega jezera ob Strumici.1 2 Itifaličnost blejskega kentavra ima svojo približno paralelo v arhajski figurici rogatega kentavra s Kipra.1 3 Izrazito človeške noge spredaj — še bolj izrazite kot na blejski fibuli — pa so značilne za arhajske reliefe iz Olympije (sl. 4)1 4 1 5 in iz že omenjenega Kameira na Rodu (sl. 5).1 3 Olimpijski kentaver je blejskemu zelo blizu po splošni drži trupa. Toda vse to so nebistvene stvari. Ne bomo sedaj zasledovali potovanja tega starega grškega motiva v evropski srednji vek. To bi nas namreč ne privedlo daleč. Saj je blejskega kentavra treba zvrstiti docela drugam. Njegova bistvena poteza je njegov atribut, namreč njegov lok. Kentaver 8 N. Ö. Landesmuseum Wien, inv. št. 8260, 8265 itd.: R. Pittioni, Der frühmit­ telalterliche Gräberfund von Köttlach (= Sonderschriften Österr. arch. Inst. XIV), Wien 1943, T. V, 3, in T. VI, 6. 9 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu 1948, Ljubljana 1950. sl. 17 in 13. 1 0 O kentavrih na splošno Bethe, s. v. Kentauren, RE XI, 1 (1921), 172—178; Roscher-Tümpel-Sauer, s. v. Kentauren, Roschers Lexikon gr.-r. Mythologie II, 1 (1890—1894). 1032—1088; L. de Roncliaud. s. v. Centauri, Daremberg-Saglio I, 2, 1010—1012; K. Schaufenburg s. v. Centauri, Enciclopedia dell’arte antica I (Roma 1959), 468—472. 1 1 V drugem pasu. sektor B: reprodukcija Roscher, 1 . c., 1059, Fig. 1 . 1 2 J. N. Svoronos, Journal international d’archéologie numismatique 19, 1918/9, 57 idr. in T. V, 17—24; Catal. BM Macedonia, str. 147—149. 1 3 Roscher, o. c., 1075, Fig. 9 (iz AA 1889. 88). 1 4 Olympia IV, 38; G. Rodenwaldt. Die Kunst der Antike (= Propyläen Kunst­ geschichte III). Berlin 19272 . 163. 1 5 Daremberg-Saglio. o. c., 1011. fig. 1 2 8 5 (iz RA. n. s. 4. 1 861. 466 i. đ.). strelja z lokom, medtem ko grški kentavri divjajo z vejami in gorjačami. To je torej starodavni kaldejski Lokostrelec, Arcitenens, Sagittarius, ki se prvič pojavi v babilonski umetnosti nekaj pred letom 1000 pr. n. š. kot simbol, kot nebesno1 znamenje zodiakalnega kroga (sl. 6).1 6 To je mrki. divji gospodar novembra-decembra, dokler sonce ne stopi ob zimskem obratu v živahno, upa polno znamenje kozliča.1 6 1 7 Helenistično-rimska antika in srednji vek sta stara astrološka verovanja Vzhoda ponovno povzdignila do veljave in jih sprejela za svoja. Stari babilonski simbol se je medtem udo­ mačil v Egiptu in prispel v rimsko cesarsko dobo. Tako lahko smatramo lokostrelca na planisferi iz Dendere iz časa Kleopatre ali Avgusta za arhetip, iz katerega vodi pot v rimskodobne in srednjeveške astrološke predstave lokostrelca (sl. 7).1 8 Na novcih cesarske dobe, predvsem na kolo­ nialnih nbvcih, nastopa hodisi zodiak v celoti, bodisi posamezni njegovi znaki.1 9 Avgustov horoskop je stal v znaku kozla, Tiberijev pa v znaku tehtnice. Na Hadrianovem medaljonu je na reverzu prikazan Trajan sam ali Jupiter, obdan z znaki zodiaka.2 0 Na znamenitem medaljonu-niketeriju (okrog leta 240) iz najdbe v Abukirju je na Aleksandrovem ščitu upodobljen del zodiaka.2 1 Lokostrelec sam pa se pojavlja na reverzu aleksandrinske tetradrahme Antonina Pija, 138—161 (sl. 8).2 2 Dobimo ga še na kolonialnih novcih v Mezopotamiji, in sicer v Rhesaini od Karakale do Etruska in v Singani od Severa Aleksandra do Filipa.2 3 2 4 V Panoniji je sagittarius upo­ dobljen na reverzu Gallienovega antoniniana iz Siscije (IV. emisija) z na­ pisom APOLLINI CON AVG in z znakom kovnice Sl(scia) (sl. 9).2 1 Krščanstvo je pregnalo demone v stranske in spodnje prostore kozmosa, ni pa jih uničilo. Treba je samo pogledati rokopise, na katerih zvezo z iko­ nografijo ketlaškodobne torevtike sem že imel svoječasno1 priložnost opo­ zoriti.2 5 V ilustracijah znamenitega koledarja Furija Dionizija Filocala iz 1 6 Kaldejski relief G. Perrot-Ch. Chipiez, Histoire de Part dans l’antiquité III (Paris 1885), 603 i. d. in fig. 412. — O zodiaku na splošno npr. F. Cumont, s. v. Zodiacus, Daremberg-Saglio V, 1046—1062. 1 7 Dejanske zodiakalne konstelacije sonca danes zaradi precesije ekvinokcijev ne sovpadajo več z datumi, kot jih je izračunala grška astronomija v 4. stoletju pr. n. š. — saj se začenja danes konstelacija lokostrelca šele približno 17. decembra in traja do približno Ì8. januarja ter se bo vrnila v november/december šele po približno 25.670 letih — toda v astrološki literaturi in vsakdanji rabi je mišljen zodiakalni znak. ki konstantno vlada v določenem mesečnem razdobju, in ne de­ janska astronomska zodiakalna konstelacija sonca, ki se menjava; prim. P. L. Ema- rmelli-P. Toesca. s. v. Zodiaco, Enciclopedia Italiana XXXV (Roma 1937), 970—972. 1 8 Planisfera iz Dendere v fotografiji npr. Enciclopedia Italiana XXXV, 970, v risbi pa pri Cumontu, 1 . c.. 1049. fig. 7589. 1 9 K. Regling, s. v. Zodiacus v: Fr. Schrötter. Wörterbuch der Münzkunde, Berlin 1930, 759— 760. 2 0 F. Gnecchi, I medaglioni romani III (Milano 1912), str. 2t. št. 105, T. 147, 3. 2 1 Schrötter, 1 . c., T. 6, 103. 2 2 Schrötter, 1 . c., T. 6. 92. 2 3 B. V. Head. Historia mimorum. Oxford 1911. 815—816. 2 4 A. Alföldi, Siscia 1 , Numizmatikai Közlönv 26/27, 1927/1928. str. 18, št. 19 in T. IV, 22. — Sagittarius na sigilati Rheinzabern, H. Ricken-Ch. Fischer, Die Bil­ derschüsseln der römischen Töpfer von Rheinzabern. Textband. Bonn 1963, 57, sl. M 108. 2 5 J. Kastelic. Staroslovenski Kranj v: 900 let Kranja, Kranj 1960, 48. in sl. 4 c (str. 45). leta 3542 6 ima v Peirescovi (u. 1637) kopiji izgubljenega rokopisa L iz 9. sto­ letja k e n t a v er - 1 o k ost r e 1 ec krila (sl. 10) kot jili ima v vatikanskem rokopisu S (Pal. lat. 1370) iz leta 1472 (sl. 11). Drugače ima sagittarius okoli vratu zapeto kožo divje živali, ki mu vihra po trupu.2 7 lak je lik v rokopisu Voss. lat. qto 79, £ . 52 v° v Leydeiiu (sl. 12). Zdaj nam je jasnejša kentavrova griva na blejski fibuli — to je verjetno kontaminacija pravih las in žival­ skega ogrinjala kentavrovega. Smer na desno ustreza rokopisu L hronografa iz leta 354, ki pa astronomsko ni pravilna, dasi je najbolj razširjena.2 8 Že omenjeni leydenski rokopis vsebuje latinski prevod Aratove astronomske pesnitve. Isto vsebino ima karolinški rokopis iz 9. stoletja — po izgubljeni predlogi iz 4. stoletja - — v Britanskem muzeju (Harley ms. 647), kjer vidimo fol. 12 kentavra-lokostrelca, obrnjenega na levo, a brez loka, še čisto v kla­ sični antični predstavi z bakbičnim tirzom v levici in z uplenjenim zajčkom v desni (sl. 13).2 9 * Majhni, že vsake astralne simbolike prosti kentavri-loko- strelci se pojavljajo med ostalimi fantastičnimi bitji kot dekoracija zgor­ njega roba evangeljskih prizorov v Manerijevi bibliji iz zadnje četrtine 12. stoletja, Paris, Bibliothèque Sainte-Geneviève, ms. 10, fol. 127 v° (sl. 14).3 9 Prav tako dekorativna je reliefna figura kentavra-lokostrelca v polkrožnem vencu na zahodnem portalu Studenice v Srbiji iz konca 12. stoletja (sl. 15).3 1 Lokostrelca na konju, torej realnega konjenika, ne fantastično figuro pa si končno oglejmo na freski v kripti oglejske bazilike iz začetka 13. stoletja (sl. 16) — to še posebej zato, ker so stilne zveze med freskami te kripte in med srbsko-makedonsko umetnostjo nenavadno tesne in očitne.3 2 Lahko ga vidimo tudi na stranici slonokoščene kasete 11. stoletja iz Carigrada v za­ kladnici katedrale Troyes (sl. 17).3 3 Opozoriti moram še na neko idejno osnovo za priljubljenost motiva konja in jezdeca, ki sicer nima direktne zveze z motivom kentavra-loko­ strelca, a je vseeno podzavestna prisotnost te ideje v upodobitvah zgodnjega srednjega veka očitna. Konj je htonično bitje, giblje se v prostoru na meji 2 6 Splošno glej H. Stem, Le calendrier de 554. Étude sur son texte et sur ses illustrations (= institut Français d’Archéologie de Beyrouth-Bibliothèque archéo­ logique et historique LV), Paris 1955. — O srednjeveških astroloških rokopisih glej še F. Saxl. Verzeichnis astrologischer und mythologischer illustrierter Handschriften. I : Sber. Heidelberg, phil.-hist. Kl.. 1915: I I : ibidem 1925—1926. 2 7 Stern, o. c., 26, 198—199; krila: pl. X I I . 2: X X I . 9: koža: pl. X X X V I I , 2. 2 8 Stern, o. c., 30. 2 9 B arvn i posnetek: C. N ordenfalk. v: Le haut m oyen âge, ed. Skira. Genève 1957, 91. 3 9 B arvn i posnetek: C. N ordenfalk, v: L a peinture rom ane, ed. Skira. Genève 1958. 174. — Za fantastiko kasnejšega srednjega veka glej npr. J: Baltrušaitis, Le moyen-âge fantastique, Antiquités et exotismes dans l’art gothique (= Collection Henri Focillon III), Paris 1955. 3 1 A. Deroko. Monumentalna i dekorativna arhitektura u srednjevekovnoj Srbiji — Drugo izdanje. Beograd 1962. si. 58 in si. 129. druga figura od sredine na levo. — Sagittarius še v srbskem rokopisu Kozine Indikopleusta iz 17, stoletja list 202r, V. Molè, Spomenik, 2. r. 58 (Beograd 1922). 77 in T. 44. 3 2 L. Magnani. Gli affreschi della basilica di Aquileia. Torino I960. 1 5 . fig. 6 (črno): A. Grabar, v: La peinture romane, ed. Skira. Genève 1958. 51 (v barvi). 3 3 L. Magnani, o. c„ 15, fig. 7; D. Talbot Rice, Kunst aus Byzanz. (Hirmer), München 1959. T. 152—153; R. Ghirshman. Iran — Parther und Sasaniden (Uni- versum der Kunst). München 1962. sl. 420 in 422. barvno. dveh svetov, on je zaščitnik mrtvih in živih,3 4 kot je nebesno znamenje Lokostrelca mejno in ključno znamenje pred zimskim sončnim obratom. Jezdec na konju z dvignjenimi rokami ali s sulico v roki predstavlja v po­ ganskem svetu konjeniško heroizacijo, konj je v tem primeru apotropaično bitje, jahač pa izbranec in varovanec božanstva. Prazgodovinska predstava se je spojila na ta način v zgodnjem srednjem veku s pozno antičnimi predstavami grške, rimske in orientalsko-helenrstične mitologije in se je končno — kristianizirala.3 5 Blejskega kentavra-lokostrelca smo torej razložili motivno iz pozno- antične astrologije, ne iz grške mitologije. Za arhetip v cesarski dobi nam je služil znak Lokostrelca iz Deridere v Egiptu, v zgodnjem srednjem veku pa smo mu našli paralele v astroloških kodeksih. Stilno smo fibulo brez težave uvrstiti v ketlaški kulturni krog karolinško-otonske umetnosti sred­ nje Evrope. Ostane nam sedaj še vprašanje točnejše absolutne datacije in konkretne provenience predmeta. Ill K absolutni dataciji se bomo približali po indirektni poti. ^ izkopa­ vanjih na blejskem Gradu (na sedlu) leta 1960 je kustos Andrej Valič našel v grobu 86 okroglo bronasto fibulo s predstavo dveh očitno svetniških figur, saj imata okoli glave svetniški nimb (sl. 18).3 6 Ena, desna oseba je en face in ima v levici mučeniški venec, v desni pa drži neko ploščato posodo ali skrinjico. Desna oseba, katere poteze so manj izrazito obdelane, dviguje levico k osebi na levi (ne za blagoslov, ker bi to storila z desnico), v desni roki pa ima prav tak venec kot druga oseba. Kaj nam predstavlja ta blejska fibula? Na pomoč nam pride darilna listina cesarja Henrika II. z dne 10. aprila 1004, izdana v Tridenti!,3 7 s katero Henrik II. podeljuje säbenski, tj. briksenški škofiji in njeni cerkvi sv. Ingenuina in Kasijana posestvo Bled. Isti vladar podeljuje v Regensburgu 22. maja 1011 isti cerkvi sv. Kasi­ jana in Ingenuina — - tu je vrstni red imen zamenjan — blejski Grad.3 8 3 9 Ingenuin je živel v 6. stoletju, umrl okoli 605. in bil prvi škof v Säbenu (Convento di Sabiona) pri mestecu Klausen (Chiusa), kjer je bil prvotni sedež briksenske škofije. Sprva pristaš treh poglavij — kot nekaj starejši Eufrazij iz Poreča — se je kasneje verjetno po zvezah z langobardskim dvorom, kjer je odločilno vlogo imela tedaj kraljica Teodolinda, zbližal z Rimom. Ker so ga zelo preganjali arijanski Langobardi in poganski Bajuvari in Slovani, se časti kot mučenec. Njegov praznik je 5. februarja.3 0 V nekdanji kapeli na blejskem Gradu se je Ingenuin častil skupaj z Al- 3 4 É. Salin, La civilisation mérovingienne IV (Paris 1959). 149 i. d. 3 5 Na osnovi kot É. Salin, o. c.. 284—294. ki pa misli nekoliko drugače. 3 6 Še ne objavljeno, rokopis (»Staroslovansko grobišče na blejskem G radu ) predan za objavo v »Situli«, R azp rav ah N arodnega m u zeja v L ju bljan i. Za objavo te fibule in za ljubeznivo dovoljenje, da smem že sed aj pritegniti m aterial tega grobišča k interpretaciji, se kustosu A ndreju V aliču p ra v toplo zahvaljujem . 3 7 F. Kos, Gradivo III. št. 1 7 . 3 8 F. Kos. Gradivo III. št. 28. 3 9 J. E. Zorè. Življenje svetnikov 1 (2. Celovec 1919). 256—25S. — O. Wimmer. Handbuch der Namen und Heiligen. Innsbruck 1959ž. s. v. Ingenuin. str. 265. — Acta Sanctorum. Februarius, Tomus I (Parisiis 1865). 675—681. buinom kot tildi v briksenški stolni cerkvi sami, kjer se jitna je pridružil še sv. Martin. V Sloveniji sta na področju nekdanje briksenške posesti Ingenuin in Albuin še patrona cerkve na Koroški Beli, na Bledu samem pa je župna cerkev posvečena Martinu.4 0 Albuin, briksenški škof. okrog 975 do 5. februarja 1006, je prenesel okoli 990 sedež škofije iz Säbena v Briksen (Bressanone). Toda Albuin ni mučenec in v darilnih listinah se kot svetnik pojavlja šele kasneje, saj je leta 1004 še živel, patron briksenške škofije skupaj z Ingenuinom pa je šele od leta 1141.4 1 Druga oseba na blejski fibuli more biti torej samo Kasijan, po hagiografskih virih oznanjevalec krščanske vere v antični Sabioni, kasnejšem Säbenu, v 3. stoletju; pozneje je odšel v Imolo, tam deloval kot profesor in umrl tam mučeniške smrti, verjetno pod Dioklecijanom 304 ali pa tudi pod Julijanom 362. Njegov praznik je 13. avgusta.4 2 Naša teza o fibuli Ingenuina in Kasijana dobiva absolutno potrdilo z drugo okroglo fibulo iz istega grobišča (grob 26), na kateri je upodobljen »agnus Dei«. To pa je ravno simbol, ki se najprej pojavlja na novcih briksenških škofov, verjetno že za časa škofa Poppa ali Popona (1039—1046), in ki postane kasneje grb briksenške škofije in mesta.4 3 Fibula s podobama Ingenuina in Kasijana je torej mogla priti na Bled samo po letu 1004 ali celo 1011 in je treba kot čas njenega nastanka določiti začetek 11. stoletja, kot stilno smer pa zgodnjeromansko torevtiko zahodno- alpskega področja. Za nekropolo na blejskem Gradu je značilno, da so grobovi sicer vrstni in vzhodno orientirani, a vendarle položeni zelo na gosto in drug preko drugega. Oba grobova z »briksenškima« fibulama sta v najvišji od treh plasti nekropole.4 4 Iz tega sledi, da lahko datiramo to nekropolo v čas nekaj desetletij pred letom 1004 in nekaj desetletij po tem letu, torej npr. od 975 do 1025. — Enako strukturalno sliko »nametanih« grobov daje tudi v letu 1962 odkrita nekropola na blejskem Otoku, ki sta jo za arheološki dokumentacijski Center v Narodnem muzeju v Ljubljani izkopavala kustos Narodnega muzeja v Ljubljani Vinko Šribar in kustos Mestnega muzeja v Kranju Andrej Valič.4 5 Čeprav so najdbe ketlaške (tj. pripadajo skupini »Bled II«), je njihovo ožjo datacijo za sedaj nemogoče določiti. Toda popolnoma enak način zakopavanja na Otoku in na Gradu nam daje pra­ vico, da tudi to nekropolo datiramo na prehod iz desetega v enajsto stoletje. — Drugačna je v tem pogledu nekropola na Pristavi na Bledu, ne le sku­ pina 7. stoletja (tj. skupina »Bled I«), ampak tudi ketlaška skupina sama 4 0 Koroška Bela župnija šele 1788, glej M . Miklavčič, GMDS 25/26, 1944/1945, 49. — Za cerkvene patrocinije v Sloveniji A. Stegenšek. Dekanija gornjegrajska (= Cerkveni spomeniki lavantinske škofije I), Maribor. 185—218. 4 1 f. E. Zorč, o. c., 238; F. Kos, Gradivo lil. Imenik krajev in oseb, s. v. Albuin, Bled, Brixen. Ingenuin, Kasijan. — O. Wimmer, o. c., s. v. Albuin, str. 102. — Acta Sanctorum, Februarius, Tomus I (Parisiis 1863), 719. 4 2 M. T orkar, Življenje svetnikov in svetnic božjih II2 . Celovec 1908. 266. — O. W im m er, o. c., s. v. K assian , str. 301— 302. — A cta Sanctorum , A ugusti Tom us III (P arisiis 1867) 16—23. — Za Sabiono glej še R. N oll. Frühes Christentum in Österreich, Wien 1954. 127. 4 3 Corpus Nummorum Italicorum VI (Milano 1922). 59. in T. IV, 1—2. 4 4 A. Valič, Staroslovansko grobišče na blejskem G radu (rokopis), stratigraf- ska k arta. 4 5 Prvo poročilo s sliko: D elo 11. ju lija 1962. str. 10. (tj. skupina »Bled II«).4 6 Tu so grotbovi’ skrbno razvrščeni drug ob drugem in o mešanju plasti ter ponovnih zakopih skoraj ni sledu. Ta struktura pa daje že sama po sebi. brez arheoloških pridatkov, vtis nekropole, urejene iz drugačne miselnosti, kot jo čutimo pri nekropolah na Otoku in na Gradu, in zahteva zanju drugo časovno opredelitev, ki sem jo že svoječasno okvirno postavil v čas od Tasila do Albuma, od 772 do 1004.4 7 Relativno je torej nekropola na Pristavi v svojih osnovnih potezah starejša od nekropol na Otoku in Gradu. — Podatki za nekropolo na Žalah, v kateri je bila najdena fibula s kentavrom-lokostrelcem, h kateremu se zdaj zopet vračamo, so žal zelo skopi. Vendar pa Miillner takole poroča: »Opazili so, da so poleg skeletov, ki so bili v nemotenem položaju, ležale tudi križem premutane kosti starejših skeletov, tako da je bilo videti kot da bi bili starejši grobovi kasneje odpiram in pokopavana vanje kasnejša trupla.«4 8 Iz tega podatka skoraj sledi nujnost, da tudi nekropolo na Žalah po njenem osnovnem ka­ rakterju zvrstimo med pozne nekropole tipa Otok in Grad. S tem pa smo tudi fibulo s kentavrom z Žal morali uvrstiti v horizont »briksenških« fibul z Gradu in smo dobili zanjo tudi absolutno datacijo »okoli leta 1000«. T oda bolj verjetno je fibula nekaj starejša od »briksenških«, ker je njen stil upodobitve vsekakor manj romanski kot pa pri fibuli Ingenuina in Ka- sijana in bi jo bilo torej treba datirati v 10. stoletje samo. K temu nas navaja tudi druga — brakteatna — fibula iz istega grobišča, ki bi jo po paraleli iz okolice Mainza morali tudi uvrstiti »pred letom 1000« bolj kakor pa »okoli leta 1000«.4 9 IV Ostane nam še vprašanje provenience fibide s kentavrom. Tu moremo stvari za sedaj samo domnevati. Tako rekoč izključiti moramo možnost, da bi bila fibula izdelana na Bledu ali pa v kakem drugem ketlaškem centru. Bavarska provenienca bi bila možna. Toda v 10. stoletju dominira s svojo predromaniko in začetki romanike otonska umetnost Porenja s središči otonske državne oblasti, kakršen je bil npr. Aachen ali Mainz. Izredna kvaliteta fibule bi morda kazala na središča porenske umetne obrti. Možni pa so tudi koneksi s severno Italijo, z Lombardijo in Milanom. Neposrednih paralel bi ne mogel navesti. Opozoriti pa je mogoče na nekaj stilnih potez v raznih smereh: figura evangelista Marka na slono­ koščeni puščici v milanski katedrali5 0 ima podobno obravnavano pokrivalo na glavi in isto držo v profilu kot leva figura na fibuli Ingenuina in Ka- sijana z gradu na Bledu. Toda tudi severno od Alp kaže podobne, dasi 4 6 J. Kastelic-B. Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu, Arheološko in antro­ pološko poročilo za leto 1948 (= SAZU, I. r.. Dela 2), Ljubljana 1950; j. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, Poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951 (= SAZU, I. r., Dela 13, Arheol. 9). Ljubljana I960: J. Werner, Die Langobarden in Panno­ nien (= Bayr. Akad., Phil.-hist. Kl.. Abh. N. F. 55 A). München 1962, 127—129. 4 7 J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu 1948, 46— 49. 4 8 A. Müllner, Argo 3, 1894. 115. 4 9 A. Miillner. 1 . c., 115 i. d.: W. Šmid, Carniola 1 . 1908. 29—52, T. III. 7—8: L. Lindenschmidt. Handbuch der deutschen Altertumskunde I, Braunschweig 1880. T. XXII, 3-4. 5 0 P. Toesca, Storia dell’arte iialiana I. Torino 1927, fig. 272 in str. 455. nekoliko bolj razvite elemente figura evangelista Mateja z ambona Hen­ rika II. v Aachentt.5 1 Voluminozna masa kentavrovega trupa spominja na obdelavo statuete panira iz Straubinga (sl. 19).5 2 Podobnih približnih so­ časnih analogij bi mogli navajati še več. Toda za sedaj je bolje, da se ome­ jimo na ugotovitev provenience v širšem okviru, ki je otonska in verjetno porenska ali bavarska, a mogla bi biti tudi severnoitalijanska. In še nek stilni aspekt blejske fibule s kentavrom-lokostrelcem je treba vsaj omeniti! V mislih imam torzijo človeške partije in prednjega dela živalskega trupa. Ta je umetniško zelo kvalitetno izvedena in se dviga nad običajne stereotipne obrate živalskih ali pa tudi fantastičnih figur ketlaške in druge sočasne srednjeveške umetne obrti. To ni docela tista » attitu d e retro sp ectiv e«, v kateri večkrat nastopajo pantri in druga bitja na ketla- ških fibulah in uhanih in ki bi jo lahko zasledovali kot stilni prijem raznih umetniških smeri daleč nazaj v prazgodovino, v same začetke človekovega umetnostnega snovanja.5 3 5 4 Preletimo samo nekaj postaj! Če gremo v retro­ gradno smer. sega črta tega motiva od ketlaške okrogle fibule z levom, ki obrača glavo nazaj,3 4 in zahodnoslovanskih figur iz Gubena5 5 nazaj v ger­ mansko preseljevanje5 6 5 7 in nato v obrobni svet Rima in barbarov na Do­ navi.3 7 pa nazaj preko antike v kretsko-mikenski svet5 8 in v Prednjo Azijo, kjer je motiv kot doma,5 9 in še nazaj v prazgodovinsko Evropo tja do samega nastanka figuralne umetnosti, v paleolitske jame Lascaux, Trois Frères itd.6 0 Tako smo začeli svojo pot v karolinško-otonskem svetu starih Slovencev, ustavili pa smo se v prastari epohi, ki jo tako odlično proučuje spoštovani jubilant, kateremu je posvečena ta študija. 5 1 M. Hautmann. Die Kunst des frühen Mittelalters (= Propyläen Kunstge­ schichte VI). Berlin 19292 . 340. 5 2 J.Baum. Die Malerei und Plastik des Mittelalters II .(= Handbuch der Kunst­ wissenschaft). Wildpark-Potsdam 1930. 111. 3 3 Izraz »attitude retrospective« je no Breuilu uveljavil M. Hoernes. Urge­ schichte der bildenden Kunst in Europa. Wien 19253 . 139 i. d. in zlasti 590— 592. K problemu za zgodnji srednji vek glej zlasti J. Kretzschmar. Das vierfüssige Tier in der Kunst der germanischen Friihzeit. IPEK 15/16. 1941/1942. 86—99. 5 4 Muzej Beljak: E. H. Zimmermann-(A. Riegl). Kunstgewerbe des frühen Mit­ telalters (= Die spätrömische Kunst-Industrie nach den Funden in Österreich- Ungarn II). Wien 1923. T. XXVIII. 6. 5 5 ]. Werner. Einige Tierdarstellungen des 10. Jahrhunderts aus slawischem Gebiet, Sudeta 5, 1929. 1 5 6 '—164. 5 8 Izberem po Hoeriiesu figurice iz Vallöbyja na Danskem, ki jih objavlja B. Salin. Die altgermanische Thierörnamentik. Stockholm 1904, 180, Fig. 421. 5 7 Znamenita keramična črepinja s figuro nazaj obrnjene živali iz 2. stoletja. Prikazv pri Olomoucu, Muzej Brno: E. Beninger-H. Freysing, Die germanischen Bodenfunde in Mähren (= Anstalt für sudetendeutsche Heimatsforschung. Vorge­ schichtliche Abteilung 4). Reichenberg 1954. 55. in T. II. 8: J. Poulik. Kunst der Vorzeit in der Tschechoslowakei, Prag 1956, Abb. 145. 5 8 Na primer zlata čaša II iz Vaphio: Sp. Marinatos. Kreta und das mykenische Hellas, phot. Hirmer. München 1959, 185. 5 9 Na primer Kunstschätze aus Iran. Ausstellung Kunsthaus Zürich 27. V. bis 5. VIII. 1962, barvna tabla na čelu in T. 28. T. 51. T. 52 (pravi obrat). 6 0 Na primer »perspective tordue« bizona v dnu Lascauxa: G. Bataille. La peinture préhistorique— Lascaux ou la naissance de l’art, ed. Skira. Genève 1955. 111—115. Problem v celotnem okviru paleolitske umetnosti je zdaj izvrstno obrav­ naval A. Leroi-Gourlian. Préhistoire v: Histoire de Tart I. dir. de P. Devambez (= Encyclopédie de la Pléiade 12). Paris 1961. 1— 92. Toda vrnimo se še enkrat, in to poslednjič, k blejskemu kentavru- lokostrelcu! Y čem je zajeta pomembnost tega predmeta? Prvič v dejstvu razmeroma zelo zanesljive datacije, ki jo prinaša v ketlaški material Bleda, pa tudi Slovenije in Vzhodnih Alp na splošno — 10. stoletje. Drugič v ugo­ tovitvi, da umetno obrtne torevtike ketlaške kulture in tako tudi Slovencev ne smerno izolirati in s tem degradirati na golo arheološko pričevanje nji­ hovega življenja, temveč da jo je treba proučevati s celotnega vidika tedanje duhovne in materialne kulture velikega sveta, zlasti srednje Evrope in Italije. Y tem pogledu bo posebno važno in potrebno, da k temu študiju pritegnemo iluminirane rokopise. Tretjič — in to je morebiti najvažnejše — pa blejska fibula znova dokazuje visoko družbeno stopnjo blejskih starih Slovencev v karolinško-otonski dobi. Svobodnjaki in plemiči blejskih da­ rilnih listin v začetku 11. stoletja, kot so bili Prisnoslav, Godeslav, Bojno- slav ali Nepokor, so mogli oziroma bi po vsej logiki utegnili nositi tako fibule s predstavami svetnikov briksenške krščanske fevdalizacije — sem jih je silil ves tok dogodkov in razmer — kakor tudi fibule z mediteran­ skimi. astrološkimi predstavami divjega, polživalskega Lokostrelca, čigar fantastika bi jih mogla spominjati tudi na njihove lastne poganske, svo­ bodne, a takrat že davno pretekle čase. R IA SSU N TO L a fibula con cen tau ro-sagittario di B led I Fra il ricco materiale archeologico scavato verso la fine del secolo scorso a Bled, in una delle necropoli dell’Alto Medio evo, detta »na Žalah«, fu trovata anche una fibula di bronzo di forma tonda. Yi è raffigurato un centauro-sagittario. La fibula si conserva ora nel Museo Nazionale di Ljubljana sotto il No. Inv. S 590. prima R 2611 (fig. I).1 * Nè la tomba nè il suo corredo non possono più essere precisati. Miillner pensava si trattasse di una fibula sulla quale è rappresentato un cacciatore-arciere inseguendo un animale che gli precede correndo; l’aveva anche pubblicata in questo senso (fig. 2). Era Schmid il primo che vi aveva identificato il centauro (fig. 3).2 ma il suo acquerello lascia ancora a desiderare. Comunque, la fibula richiede e merita una trattazione dettagliata. Il diametro della fibula è di 4.1 cm; sopra la sua anima di ferro è tesa una lastrolina di bronzo ornata a sbalzo. È orlata di finissimi incavi periati intorno ai quali scorre, all’interno, una scannellatura concentrica. Vi è raffigurato, da sinistra, un centauro che a tutta corsa si slancia verso destra tendendo l’arco. I capelli gli svolazzano dietro come una criniera. Nel procinto di tirare, egli si è volto a destra così che è eseguita la torsione della parte anteriore. Le sue zampe anteriori rassomi­ gliano quasi del tutto gambe d’uomo. Il carattere itifallico del centauro è spicca­ tissimo. A forza del suo slancio impetuoso e la torsione, il centauro pare aver barcollato ingiù verso destra. Sono caratteristiche di questa fibula l’agitazione movimentata della figura, la contaminazione non completamente eseguita delle parti antropomorfa e quella posteriore zoomorfa nonché la forte torsione della parte antropomorfa. * I numeri si riferiscono alle note del testo sloveno. n È ben vero che, quanto alla sua figuralità, la fibula con centauro resta isolata nel quadro delle fibule tonde dell’epoca di Köttlach sebbene essa si adatti bene a questa cultura che conosce due specie di fibule tonde, cioè: fibule fuse ornate di smalto foracchiato e fibule lavorate a rilievo sbalzato decorate esclusivamente nella tecnica metallica.6 Il motivo del centauro è die origine classico-antica: è tipico, tuttavia, per il centauro antico di tener nelle mani la mazza o la frasca; il centauro all’arco non è che eccezione. Nella fase antica come si vede per esempio sulla lastrolina d’Olim- pia (fig. 4)1 4 oppure a Kameiros-Rodi (fig. 5)1 5 è molto evidente il distacco fra le parti umana e animale; più tardi, nelle rappresentazioni classiche di centauri (per lo più nel combatimento coi Lapiti, come p. es. sul timpano del tempio di Zeus a Olimpia, sulle metope di Partenone o sul fregio di Teseion ad Atene) questa duplicità sparì del tutto congiungendosi artisticamente. La fibula di Bled, tuttavia, non deduce il suo motivo dalla figuralità antica del centauro, rappresenta bensì un altro motivo, il motivo, cidè, del segno zodiacale del Sagittario (arcitenens. sagittarius). La più antica raffigurazione del sagittario ci si è conservata nell’arte babilonese intorno al 1000 a. C. (fig. 6).1 6 Transportato in Egitto, il motivo vi si conservò per lungo tempo così che, dai primi tempi del Impero romano, conosciamo un esempio in Dendera (fig. 7).1 8 Quest’esempio può essere considerato come archetipo delle raffigurazioni archeologiche del sagittario antiche e medioevali. Anche le monete imperiali romane conoscono questo motivo (fig. 8, 9).2 2 — 2 4 L’antichità romano-ellenistica e il Medio evo hanno rivalorizzato e accettato le vecchie credenze astrologiche dell’Oriente. Il cristianesimo aveva con­ finato i demoni negli spazi laterali e inferi del cosmo senza distruggerli. Più evi­ denti connessioni ci si trovano nei manoscritti medioevali. Nel calendario di Furio Dionisio Filocalo dal 354 pervenutoci nella copia di Peiresc (m. 1657) eseguita a base del manoscritto «L» del secolo IX che è stato perduto, il centauro-Sagittario è provvisto di ali (fig. IO):2 6 nello stesso modo è rappresentato anche nel mano­ scritto Vaticano Pal. lat. 1370 dal 1472 (fig. 11). Altrove, il Sagittario ha appesa in­ torno al collo la pelle d’un animale feroce che gli svolazza addosso2 7 come p. es. nel manoscritto Voss lat. qto 791 , fol. 52 v9 a Leida (fig. 12). Può darsi che la criniera sulla fibula col centauro di Bled sia derivata dalla contaminazione della chioma vera e propria e della pelle-copertura del centauro. Possiamo attrarre a proposito diversi altri manoscritti come quello delle «Aratea» dall’epoca carolingia (sec. IX). conservato nel Museo Britannico e copiato su un esemplare perduto del IV secolo. British Museum Harley ms. 647, fol. 12, dov’è raffigurato il centauro ancora senza l’arco, tenendo nella sinistra il tirso bacchico e un leprotto catturato nella destra, ma già come segno zodiacale (fig. 15).2 9 Più tardi il simbolismo astrale va poco a poco perdendosi e le figure diventano meramente decorative come p. es. nella Bibbia di Manerio dall’ultimo quarto del secolo XII, Paris, Bibliothèque Sainte- Geneviève, ms. 10, fol. 127 r° (fig. 14).3 0 Sul portale occidentale della chiesa mona­ steriale di Studenica nella Serbia (fine del XII see.) il centauro-Sagittario è ugual­ mente decorativo (fig. 15).3 1 Di quest’epoca ci sono conosciute numerose figure equestri con cavalieri, talvolta girati indietro, che tirano all’arco. Tali esempi non vanno direttamente nel contesto della fibula col centauro di Bled, sono importanti tuttavia perchè strettamente legati ad essa per la stessa idea apotropaiea della rela­ zione mitica fra il cavallo e l’uomo. Il primo rappresenta l’animale ctonico al limite di due m ondi, del mondo dei vivi e di quello dei morti. E sso p orta addosso il c a v a ­ liere che è in questo caso l’eletto e il protetto della divinità. A potropaici l’u na e l’altro: la figu ra del cavaliere così che il segno zodiacale del Sagittario che è il segno lim ite e chiave prim a del solstizio d’inverno. Le rappresentazioni greco- rom ane e ellenistico-orientali della b a ssa antichità che, in un certo senso, si colle­ gano a quelle preistoriche, corrono parallelam ente contam inandosi nel Medio evo e — cristianizzandosi. Come esem pi di tali cavalieri possiam o citare l’affresco del cavaliere a ll’arco nella cripta della b asilica d’A quileia d ai principi del secolo X l l l (fig. 16)3 2 e la figu ra sulla cassetta d ’avorio (sec. XI) da C ostantinopoli conservato nella tesoreria della cattedrale di T royes (fig. 17).3 3 D a l punto di vista motivino il centauro-Sagittario di B led può esser spiegato d all’a stro lo gia della b assa A ntichità e non d alla m itologia greca. Come archetipo per l’ep oca dellTm pero Rom ano ci ha servito il segno del Sagittario di D endera in Egitto al quale, nell’Alto Medio evo, abbiam o trovato p arallele nei codici astro ­ logici. D a l punto di vista stilistico, la fibu la l’abbiam o in serita senza d ifficoltà nel cerchio culturale di K öttlach com e uno dei centri dell’arte carolingio-ottonica centroeuropea. Ili Interessante sebbene alquanto difficile è il poter datare la fibula. Nel senso ampio della parola le necropoli dell’epoca di Köttlach a Bled vanno dalla fine del secolo V ili fino agli inizi del secolo XI. La necropoli