

h. o o o -n

Učite se od mene, ki sem krotek
in iz srca ponižen!

O (9 Z^T^T

©_

_s\_o_/z_

_©> o

Skrbi za dušo!

MOLITVENA KNJIGA

ZA

POBOŽNE SLOVENCE.

Spisal

KAROL ČIGON,

duhovnik goriške nadškofije.
III. pomnožena izdaja.

Z dovoljenjem visokočastitega
goriškega nadškofijstva.


VIMPEKK I NOVI JORK.
KATOLIŠKA ZALOŽBA,
tiskarja knjig in umetnin.

J. STEINBRENER,
c. i kr. dvorni knjigotiskar.

O ( q ~

-zr\y^r

( 2009 )

_ S> O

Sveto Cerkev slavno vladajoči
sv. Oče papež

Leon XIII

so milostno podelili založniku te
knjižice s pismom 29. januarja
1889 ‘Viteški

križec reda sv. Silvestra

kot zasluženemu založniku dobrih
I 4  , «.

katoliških knjig.

&

>K

0 8. Xi. 1989

fj §1'O' ; 0

£41672

SKRBI ČLOVEK ZA DUŠO!

Vdobljeni cilj tvojega pozemelj-
skega popotvaaja so nebesa.

Zgrešeni cilj tvojega pozemelj-
skega popotvanja je pekel.

Skrb vseh skrbi naj ti bo skrb
za dušo!

1. Eno samo dušo imaš;  če to
zgubiš, druge več ne dobiš.

2. Ena sama smrtte čaka;  srečna
ali nesrečna, če srečna ne
bo, za te ni več pomoči.

. ■ G i  .4 —

3. Eno samo sodbo boš slišal;  ali
v večno veselje ali v večen
ogenj.

4. Ena sama večnost te zadene;
ali se boš večno veselil, ali
pa večno jokal.

5. Enega samega Boga imaš;  če
njemu ne služiš, si hudi¬
čev služabnik.

6. Eno te čaka;  ali večno dobro
ali večno slabo.

7. Kaj pomaga človeku, češi ves
svet pridobi, svojo dušo pa
zgubi?!

„Pri vseh svojih delali
spominjaj se štirih posled-

5  —

njih reči, in vekomaj ne
boš grešil." Sir. 7, 40.

Ljuba kristjanska duša! beri in
prebiraj rada in večkrat to knji¬
žico in premišljuj v srcu, kar boš
brala. Vzemi jo v roke, kader-
koli ti čas dopušča in gotovo se
ne boš kesala. Beri nekoliko iz
nje vsaj vsako nedeljo, zlasti en
ali drugi del na dan sv. spovedi.
To berilo ti bo pomagalo, da se
večnega pogubljenja rešiš in več¬
no veselje dosežeš.

Ne žabi, da:

Kratko je veselje, večno pa trpljenje!
Kratko trpljenje, večno pa veselje!

— 6

Jutranja n\olitev.

Ljubi kristjan! Začni vsaki dan z Bo¬
gom ! Hočeš živeti srečno in v milosti božji,
spomni se vsaki dan, da Bog je pervi, nik¬
dar toraj in nikoli nc opuščaj juterne mo¬
litve. Če več ne utegneš, zmoli vsaj sle¬
dečo molitvico, ktero nauči se na pamet,’
da jo boš opravljal brez knjige:

Ustanem v imenu križanega
Jezusa, ki meje s svojo drago
kervjo odrešil. Oce nebeški,
lepo te zahvalim, da si me to

— 7

noč obvaroval, prosim, obrani
me tudi današnji dan pred vsem
hudim na duši in na telesu.
Vse moje dejanje naj bo danes
k tvoji časti. O Marija, bodi
moja mati, in prosi za me.
Preljubi angelj, varuh moj, ti
meni danes na strani stoj, varuj
me, prosim te, v sveti raj pri¬
pelji me. Oče naš... Češčena
si Marija... Vera...

Kedar pa utegneš in ob nedeljah, moli
pa tako:

Bodi češčena in hvaljena
vekomaj o presveta Trojica!
Bog Oče, ki si me stvaril, Bog
Sin, ki si me odrešil, Bog sv.
Duh, ki si me posvetil. — Hvala

ti serčna, o dobrotljivi nebeški
Oče, da si me to noč pri živ¬
ljenji in pri zdravji ohranil in
vse hudo od mene odvernil. O
koliko ljudi je šlo to noč v več¬
nost, jaz pa sem še zdrav in
vesel! O kako dober si ti do
mene, jaz pa — ob, kaj bo z
mano? do tebe tako nehvale¬
žen !

O kolikokrat te jaz čez dan
razžalim, kolikokrat prelomim
tvoje svete zapovedi, a vendar
ti meni le gnade deliš in dobrote
dan na dan. Nehvaležno moje
serce hočeš z obilnostjo svojih
dobrot omečiti; ljubezen, ja
zgolj ljubezen mi skazuješ, da

bi me prisilil po vračati ljube¬
zen za ljubezen. — O ljubi moj
Oče nebeški! Prosim, prizanesi
mi! Vse te časti, vse ti hvalo
daja, nebo in zemlja, zatorej ti
iz celega serca zdaj terdno
obljubim poboljšanje in hvalež¬
nost. Danes, ko po tvoji dobroti
zopet nov dan začnem, terdno
sklenem, s tvojo gnado in po¬
močjo tvoje zapovedi zvesto
dopolnavati, se vsega greha
skerbno varovati, se vseh pri¬
ložnosti v greh in slabe tovar-
šije ogibati, vse svoje predpo¬
stavljene, posebno pa starše in
duhovnike, zvesto ubogati, vse
svoje dela in opravila pridno

10  —

in dobro opravljati, vse težave,
križe in zopernosti, ki mi jeh
boš morda danes pošiljal, v
dnini pokore voljno prenašati
in v pokoro za svoje grehe
sprejemati. Vse, vse tedaj tebi
danes darujem o ljubi Bog! Ti
si vse ljubezni vreden, toraj
tebi darujem svoje serce, tebi
darujem vse svoje misli, želje,
besede, djanja in nehanja, ja
vse dušne in telesne moči. Vse
hočem storiti le tebi v čast, le
po tvojem dopadjenji in po tvoji
sveti volji.

Pa kaj mi pomagajo vsi ti
moji dobri sklepi, če me ti, o
Bog! s svojo sveto gnado ne

II

podpiraš? Brez tvoje pomoči ne
morem nič; zatorej te prosim
ponižno, pomagaj mi v dopol¬
njenje vsega, kar sem sklenil.
Podpiraj mojo slabost, brani
me vseli sovražnikov moje duše:
bodi ti z menoj, ter daj mi moč
premagavati serčno vse skuš¬
njave, tebi v čast in moji duši
v zveličanje. — O nikar ne
pripusti, moj dobrotljivi ne¬
beški Oče! da bi te jaz danes
s kakim grehom razžalil in
tvojo gnado zgubil. Oče to
zgubim, zgubim tebe in če tebe
zgubim, žgubljeno je vse. Pa
ne, ne, ljubi Oče, ne daj se mi
ločiti od tebe! Tebi se pripo-

-- 12  —

.ročim in vsega izročim. Tebi
priporočim pa tudi vse svoje
predpostavljene, vse duhovske
in deželske oblastnike, vso
svojo žlalito, vse svoje prija¬
telje in sovražnike, vse bolne
in umirajoče in vse verne duše
v vicab. Vse priporočim tvoji
neskončni milosti, nebeški Oče.

O Marija, Marija prečista
Devica! prosi za me in za nas
vseli! O Marija, ti narmogočniša
pomočnica, prosi Boga, da bi
nas obvaroval danes in vselej
pred vso nesrečo na duši in na
telesu, da bi v noben greh ne
padli, temuč da bi z vsemi svo¬
jimi mislimi, besedami, djanjem

13

in nehanjem njegovo sveto
voljo spolnavali in večno krono
dosegli. — O moj preljubi an-
gelj varil, predragi spremlja-
valec solzne doline, prosim te,
varuj me, kakor si me varoval
do zdaj. Vodi, pelji me po pravi
poti, po poti, ki drži proti ne-
besam, ker tam je moj dom.
Opominjaj me v slabosti, na¬
peljuj me v dobro. Tvoj glas
hočem poslušati, saj vem, daje
glas božji, ki ne kliče drugam,
kakor v večno življenje. Amen.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Verujem...

— 14  —

Večerna n\olitev.

Kristjan moj! Kakor si z Bogom dan
začel, končaj ga tudi z Bogom! Dan šel je v
večnost, nikdar več ga nazaj ne bo. Za¬
livali se zanj Bogu in prosi ga odpušeenja
tega, kar si ga čez dan razžalil. Če več
ne utegneš, moli vsaj sledečo kratko mo¬
litvico :

Zahvalim te, Oče nebeški,
za dobrote, katere si mi danes
dal in me hudega obvaroval.
Prosim te, odpusti mi vse gre-

lie, s kterimi sem te danes raz¬
žalil. V tvoje roke zročim svojo
dušo in svoje telo. O Marija,
bodi moja mati, in ti moj patron
(ali patrona) sv... prosi za me.
Tvoj sveti angelj naj me va¬
ruje, da mi sovražnik kaj mo¬
gel ne bo. Tebi, o Jezus, živim,
Tebi, o Jezus, umerjeni,Tvoj
sem živ in mrtev.

Vsem vernim dušam, o Bog,
večni pokoj daj, večna luč jim
sveti naj, naj počivajo v miru.
Amen,-

Keclar utegneš moli pa tako:

O moj Bog, Oče nebeški! zo¬
pet sem dokončal en dan. Zopet

16

je en dan š§l v neskončno več¬
nost. O koliko ljudi je danes
svet zapustilo! Koliko njih za¬
dela je dušna ali telesna nes¬
reča ! Koliko njih jez nagdo in
neprevideno smrtjo šlo danes
s tega sveta, ki so nepriprav¬
ljeni stopili pred ostrega sod¬
nika ! -— O uboge duše, kje ste
ve zdaj? O OČe! Mene sipa
danes obvaroval vse nesreče,
si mi pustil zdravje in življenje;
čeravno sem grešnik, me ven¬
dar nisi še poklical pred svoj
sodnji stol, temveč še zmerom
mi prizanašaš! Vem, da ti no¬
češ smrti grešnika, temuč, da
se spreoberne, spokori in živi,

— 17  —

ali — oh kolikokrat sem že
zaslužil biti od tebe vekomaj
zaveržen. — O kako neskončno
si vendar dober in usmiljen!
Hvala bodi zato tebi in čast,
ja hvala večna! — Toda za-
naprej, ljubi Oče nebeški! jaz
sklenem, ti obljubim, tebe nič
več ne žaliti, ja, obljubim ti terd-
no, da hočem, se greha varo¬
vati. O sv. Duh, pomagaj mi,
i’azsvetli me in daj mi svojo
gnado, spoznati svoje slabosti,
da se zdaj, dokler sem živ, sam
ostro sodim, da tam pred tvojo
sodbo zaveržen ne bom.

Izprašuj zdaj malo svojo vest, ali si kaj
grešil čez dan z mislimi, besedami ali z

Skrbi za dušo i

2

18  —

djanjem. Pomisli, v kakih priložnostih si
danes bil, s kom si hodil, s kom delal,
kako si svoje molitve opravil itd. Na to
zdihni z zgrevanim srcom:

O dobrotljivi nebeški Oče!
glej zopet sem grešil zoper tebe,
več nisem vreden tvoj otrok
imenovan biti. Kako terdno sem
ti že večkrat obljnbil, da ne
bom več grešil, da bom le tebi
zvesto služil in tebe čez vse
ljubil, pa prelomil sem zopet,
kar sem tolikokrat obljubil. —-
O Grospod! imej z mano potrp¬
ljenje ; nikar me ne zaverzi,
odpusti mi vse moje grehe, s
kterimi sem te danes in ves čas
svojega življenja razžalil. Iz
srca jih obžalujem, ne toliko

19

zato, ker sem ž njimi nebesa
zgubil in pekel zaslužil, ampak
velikoyec, ker sem tebe, svo¬
jega nebeškega Očeta, ki si
sam na sebi vse ča^ti, hvale in
ljubezni vreden, ž njimi raz¬
žalil. Odpusti mi jih, o moj
Bog! to te prosim po neskonč¬
nem zasluženji Jezusa Kristusa,
našega usmiljenega Odrešenika.
Zdaj terdno sklenem s tvojo
gnado in pomočjo za naprej
vsega greha in tudi vseh pri¬
ložnosti v greh skrbno se va¬
rovati, da te več žalil ne bom,
ker si zgolj ljubezen in svetost.

Dobrotljivi in mili Oče! pro¬
sim te obvaruj me to noč vse

20  —

nesreče na duši in na telesu!
ohrani mi, če je tvoja sveta vo¬
lja, zdravje in življenje. Če pa
si sklenil, da še to noč pred tvoj
sodnji stol stopim — naj se
zgodi tvoja sveta volja le samo
to te v imenu Jezusa Kristusa
ponižno prosim, A^zemi me s
tega sveta v svoji sveti gnadi,
da od tebe vekomaj ločen ne
bom. Oh, kaj bi bilo z mano,
kaj bi mi bilo začeti, ko bi bil
vekomaj od tebe ločen! O več¬
nost, večnost! O nikar ne pri¬
pusti te neizrečene nesreče! ni¬
kar me ne pokliči nepriprav¬
ljenega s tega sveta! Daj mi
to gnado, da poprej svojo dušo

21

operem s cisto spovedjo in s
presvetim Rešuj em Telesom pre¬
viden pred tvojo sodbo stopim.
Tvoj, tvoj, Oče nebeški, želim
biti živ in mrtev.

O Marija, Marija narveči po¬
močnica za Bogom! bodi moja
dobrotljiva mati, varuj me to
noč, kakor varje skrbna mati
svojega otroka. Bodi z mano,
prosi za me Boga, da vse sla¬
bosti in nevarnosti te noči od
mene odverne in me v svoji
gnadi ohrani. Marija, jaz tebe
ljubim iz celega srca, prosim,
ne zapusti me!

Sveti angelj varh in vsi svet¬
niki božji in svetnice, prosite

22  —

za me Boga, da pridem po zad¬
njem večeru tega sveta v vašo
družbo, in da z vami vred Boga
vekomaj hvalim. Amen.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Verujem...

23  —

PERVI DEL.

Smrt.

Imela sta oče in mati edino
hčer. Bila je lepa in blaga deklica.
Vse se je za njo oziralo. Ali — v
cvetju let potrka ji bolezen na
vrata. Ne daleč za boleznijo ta-
pala je smrt. O moj Bog! začela
je zdihavati: kaj jaz da bom u-
mrla!? taka mlada! —

Ali — ni bilo drugače. Duhov¬
nik pride, da bi jo spravil z Bo¬
gom. Preden jo obhajajo, ukaže
poklicati k postelji vse prijateljice
svoje in tim reče z ginljivim gla¬
som: preljube in prisrčne moje
tovaršice in prijateljice! želela

24

sem še enkrat vas viditi in z va¬
mi govoriti, preden umrjem, da
vam dopovem, kako minljive so
vse posvetne reči. O ko bi tudi
ve druge bile na tej poti, kakor
sem zdaj jaz, pač bi spoznale, ka¬
ko vse na svetu je goljfivo, praz¬
no, nečimerno, razun Boga lju¬
biti in le njemu samemu služiti.
Bodite pametne in modre, va¬
rujte se zapeljivega sveta in bo¬
dite na smrt vedno pripravljene.

V zadnje z vami govorim, za¬
to : z Bogom! z Bogom! Molite za
me!“ — Na to sprejme sv. popot¬
nico in kmalu potem zdihne.

To slovo imele so njene tovar-
šice in prijateljice vedno v spo¬
minu.

Ne žabi tega tudi ti, kristjanska
duša!

— 25  —

Je ni resnice tako gotove, pa
tudi tako pripravne človeka pre¬
tresti in mu oči odpreti, kakor
ta, da mora vse umreti. „Ljudem
je odločeno enkrat umreti  /“ pravi sv.
pismo. Za vse najde se še zdra¬
vila, ali proti smrti gani zdravila.
Kakor valovi bistre vode po
gladkem potoku, tako tečejo člo¬
veku leta, dnevi in ure dalje, in
kakor jeseni list za listom z drevja
pada, tako padamo eden za dru¬
gim v črno zemljo, tudi mi. Mladi
in stari, bogati in ubogi, visoki
in nizki, otroci in starši; ta za
jetiko, uni za plučnico; eden za
merzlico, drugi za vodenico itd...
iti treba, kedar se nitka življenja
vterže.

Oh koliko ljudi je že bilo pred
nami na svetu, in zdaj vseh tistih,
ni več nobenega!

26  -

Kje so? Kam so šli? — Umrli
so! — Smrt, ki nobenemu ne pri¬
zanese, jih je pobrala. Ko bi nas,
kar nas zdaj živi, kedo čez 100
let iskal, bi tudi izmed nas nobe¬
nega več, ali malokaterega našel.

„Prali si in y prali pojtleš!“

Ni ga človeka na svetu, da bi
temu ušel. Vendar le malokedaj
in neradi na to mislimo, čeravno
dobro vemo, da ta je gotova. Ce
nas na smrt spominja kaka ža¬
lostna novica, nagla neprevidena
smrt prijatelja, znanca ali dobrot¬
nika: če nas na smrt spominjajo
zvonovi, ko s tužnim glasom oz-
nanujejo smrt soseda; če nam
Bog vzame očeta ali mater, brate,
sestre ali otroke, oh tedaj — vsi
v žalost vtopljeni, začnemo pre-
mišljavati in pravimo: „0 moj

27

Bog, tako pojdemo enkrat tudi
mi!“ „Danes ta, jutre mi!“, ali
— žalostne take misli kmalu zgi¬
nejo in ne preteče teden dni, in
vse je pozabljeno. In vendar nas
ravno smrt uči, kako prazno in
neb mer no je vse posvetno in
kako kmalu mine. Vsakemu člo¬
veku tedaj je pač potrebno več¬
krat na smrt misliti, ker nobena
reč ni tako gotova, kakor smrt,
in morda bližej ko mislimo, ja
celo morda že pred vratmi.

Vsakdo si želi srečno umreti,
ter dobro ve, če bo srečna zadnja
ura, bo srečna cela večnost, to
je: če človek umrje v milosti
božji, bo vekomaj srečen, če pa
umrje v božjem sovraštvu, bo
vekomaj od Boga zaveržen. Da
se pa smrti ne bomo preveč bali,
treba pogostoma na njo misliti.

• 28

Zdaj, zdaj, dokler je čas, moramo
skrbeti za srečno smrt. Delati
moramo, dokler je dan in dokler
se vidi, ker prišla bo noč, ko
delati več ne bo moč, ker bo te¬
ma. Skrbi za zveličanje ne sme¬
mo odnašati za prihodnji čas, ker
ne vemo, če ga učakamo. Čas
hiti naprej kakor voda in kedar
mine, ga nikdar več nazaj ne bo.
„Pride čas, pravi sv, Avguštin,
ko časa več ne bo.“ Dan mine za
dnevom in če človek nič dobrega
ne stori, je dan zgubljen za vse¬
lej. Juterni dan pa je v božjih
rokah.

Kdor najpotrebnišo skrb, skrb
za dušo odklada od časa do časa
in le na starost odnaša, mu bo
čas kakor tiča iz roke ušel, pre¬
hitela ga bo smrt in nikdar več
mu ne bo mogoče popraviti, kar

29

je zamudil. Dnevi življenja zgi¬
nejo hitro in skrito nam je njih
število. Kakor tat skrivaj pride
in pokrade, ravno tako pride
smrt, kedar si je človek narmanj
zvest in uzame mu življenje. V-
sakdanja skušnja uči, kako ne¬
varno je zanašati se na prihod¬
nji čas in skrb za zveličanje od-
kladati na starost, ker z lastnimi
očmi vidimo kako malo jih sta¬
rost učaka. Izmed 100 ljudi jih
umrje 50 pred desetim letom. Od
desetega do dvajsetega leta jih
umrje dvajset, od dvajsetega
do tridesetega leta jih umrje de¬
set, itd. Izmed 100 jih tedaj čez
šestdeset let le šest preživi.

Kdo se zamore tedaj zanašati
na starost? In tudi 70, 80 ali 100
let, če jih kdo učaka, kaj je to
proti večnosti? Vprašajmo tiste,

30

ki so veliko starost doživeli, kaj
se jim zdi, ali so že dolgo na sve¬
tu? In odgovorili nam bodo: „Zdi
se nam, da smo tu še le par dni,
sami ne vemo, kako so nam leta
prešle; pretekle so kakor sanje.“
Ja, celo življenje je kakor vče¬
rajšnji dan. Po vsej pravici ime¬
nuje tedaj sv. pismo naše življe¬
nje senco, ki hitro zgine, rožo,
ki danes še lepo cvete, jutre u-
sahne, dim, ki se komaj prikaže,
pa še zgine, roso na veji, katero
strese vsaki veterc. „Clovek od
žene rojen malo časa živi, beži
kakor senca in nikoli stanoviten
ne ostane." ,,Kratki so dneva člo¬
veka." rekel je Job.

Vsi umrjemo, kedaj? tega ne
vemo. „Sin človekov (Jezus Kri¬
stus) ko prišel ob uri, za Mero ne
vest e. “  Mat. 24,44. Silno potrebno

31

je tedaj misliti na smrt in sicer
vsim ljudem: pravičnim in hu¬
dobnim. Potrebno je to pravič¬
nim, ker to premišljevanje opo¬
minja jih na njih revščino.
„Prah si in v prah pojdeš!“ Ved¬
no premišljevanje smrti ohrani
pravičnega v stanovitnosti, v pra¬
vičnosti in svetosti. Če človek
nikoli na smrt ne misli, ko bi še
tako pravičen bil, opeša mu
kmalu njegova pobožnost in sve¬
tost, ker začne srce navezavati
na posvetne reči, na ta svet, na
minljivost. Ravno to je svetnike
stanovitne delalo, zato pa so
revščino, zaničevanje in pregan¬
janje voljno terpeli ter se smrti
nič ne bali. Premišljevanje smrti
je potrebno drugič grešniku, ker
to ga gane in mu pokaže, kako
neumen je, da v pregrešnih, praz-

— 32  —

nih in minljivih rečeh svoje sreče
išče. Ako bi človek imel tudi
bogastvo celega sveta, kaj bi mu
to pomagalo, ker v kratkem času
ga mora vendarle zapustiti; če
pa duše svoje obogatil ni z do¬
brimi delami, bo vekomaj nes¬
rečen.

„Kaj pomaga človeku, ko bi si
ves svet pridobit, svojo dušo pa
pogubil ? 11  pravi Jezus.

Kako potrebno je smrt pred
očmi imeti in za prihodnje živ¬
ljenje skrbeti, je dobro spoznal
pogubljeni bogatin v peklenskim
brezdnu, kije očeta Abrahama
prosil, da bi koga izmed mrtvih
nasvet poslal opominjat njegove
brate, da bi za prihodnje bolj

33  —

skrbeli in ne prišli v tako strašne
nrartre. Gotovo je in ostane, d&
misel na neisprosljivo smrt orne
čitudi narbolj trdovratnega greš
nika, če ima le kako iskro še pra
ve vere v sebi, ker vidi, da gro
zovito strašna nesreča ga čaka
če v smrtnem grehu in v sla
bosti umrje. Ta misel mu odpre
oči, kaj dela in kam pojde. — 0
neumen in nespameten človek
ki tje v en dan živi in norčije
uganja! Revež ne ve kaj dela, kei
ne vidi pred seboj nevarnosti
v ečnega pogublj enj a. Ali—stresti
ga mora, ko hitro začne smrt
resno premišljevati. Da, da, tista
bela žena s koso je strašna!

Srečen, presrečen človek, ki
smrt pred očmi ima! Srečen,
presrečen, ki si z dobrimi delami
pripravlja pot na uni svet, kajti

Skrbi za d n So ! s

- 34

le kar je dobrega, ponese tje.
Zato kliče sv. Duh:

„Pri vseh svojih delah spominjaj
se štirih poslednjih reči, in ve¬
komaj ne boš grešil!“

Spomni se tedaj kristjan! da
pride en dan, ki bo zadnji in zate
druzega ne bo!

Spomni se, da pride ena ura,
ki bo zadnja in nobene več ne
boš slišal!

Spomni se, da en dan ti bo
solnce v zadnje prisijalo, tema se
ti bo pred očmi naredila, prišel bo
večer tvojega življenja in podati
se boš moral, hote ali nehotč, na
neznano pot v večnost.

Spomni se, in večkrat premiš¬
ljuj, kako ti bo takrat pri srcu,

— 35  —

ko boš v postelji ležeč vidil znam-
nja, da smrt ni več daleč.

Spomni se, da takrat te bodo
zapustili tudi tvoji najljubši pri¬
jatelji in prijateljice, s katerimi
si v življenji veselo živel, ja zbe¬
žali bodo od tebe. Tisti, ki bodo
ostali pri tvoji postelji, ti tudi nič
pomagati ne bodo mogli! Bogu
te bodo priporočavali, zdihavali,
z ramami stiskali, se pogledavali
in si šepetali eden druzemu:
kmalu bo šel; ej, nebo dolgo več
vlekel ne.

Spomni se in premisli, kako
bo takrat, ko bo konec tvojega
življenja se približal, ko bo mrt¬
vaški pot stopal ti po obrazu, oči
prihajale motne, ko ti bodo vsi
udje odpovedali, ko boš začel

težko dihati in se bo sreč v tebi

a*

36

treslo! Od velikih težav in brh¬
kosti, od strahu pred božjo sod¬
bo in večnostjo potil boš merzel
pot. In tedaj — prišla bo tista
zadnja ura in minuta, ko bo živ¬
ljenje se ustavilo in duša ločila
se bo od telesa. — „Umrl je;“
„Umrlaje,“ ni je več! Žalostno
bo zvon se oglasil in povedal so¬
sedam, ta in ta šel je v večnost,
te in te ni več.

Tedaj eden ali drugi potoči
morda za tabo kako solzo, ali —
ko hitro boš zakopan, se te bo
malokedo več spomnil. O tedaj
boš spregledal in spoznal, kako
neumno si delal, da sile posvetno
srečo iskal, večno pa v nemar
puščal. Vse posvetno zginilo bo
spred tvojih oči, kakor zginejo
sanje, kedar se človek zbudi. Ko
hitro zapreš telesne oči, odprejo

— 33

se ti dušne, in s temi boš vidil,
da na svetu ni druzega ko neči-
mernost, goljufija, žalost in brit-
kost.

Ker tedaj dobro vemo, da bo
smrt tudi nam, morda v kratkem
času, napovedana, in da bomo
tudi mi v večnost poklicani, to¬
rej ne odnašajmo pripravljati se
na to, da se nam ne zgodi kakor
unim neumnim devicam, ki so
prepozno prišle trkat na ženino¬
ve vrata in zato morale slišati
strašno žalosten odgovor: „Vas
ne poznam!“  (Mat. 25.)

Poslušaj kristjanska duša!

Cesarju Karolu V. služil je
svoje dni služabnik ves čas svo¬
jega življenja. Čez leta in leta
obišče ga bolezen, in vrže v pos¬
teljo, za njo potrka mu tudi smrt

— 38  —

na vrata, češ: hlapec dragi, treba
iti, pojdi! Cesar tedaj obišče svo¬
jega vedno zvestega služabnika
in ga najde v narveči nevarnosti,
— bil je pri koncu. „Povej mi,“
nagovori ga cesar, s kom bi ti
postregel?" „Prosi me, kar hočeš
in ne boj se, da ti odrečem." —
„Moj gospod in dobrotnik" reče
bolnik, „v tem stanu ne vem, kaj
bi druzega prosil, kakor le eno
samo reč, prosim te, podaljšaj
mi življenje le za en četrt ure!"

„Ja, to je v božjih rokah," od¬
govori cesar, „tega ne moreni,
prosi kaj druzega, kar ti lahko
dam." „0 gorje meni! gorje me¬
ni ! začne na to upiti bolnik: 50
let sem temu gospodu služil, in
zdaj mi življenja še za četrt ure
ne more podaljšati. Ko bi jaz bil
svojemu Gosnodu Bogu tako

39

zvesto služil, on bi mi zdaj ne dal
le četrt ure, ampak celo srečno
večnost!" To izgovori, se nagne
v stran in — zdihne svojo du¬
šo .

Si slišal, ti nemarnež, ki za
dušo nič ne skrbiš, ki morda 30,
40, 50, 60 let in še več po zemlji
že hodiš pa — satanu, posvetne¬
mu in peklenskemu gospodu slu¬
žiš in trebuh, denar za Boga
imaš! ?

O Marija, o Marija Devica, kaj
bo z tabo!?

Brat, sestra, skrbi za dušo!

40  —

Pesem,

kako se kolnik s smrtjo in angelj s
indicem kori.

1. Bolnik.

Jaz ubogi bolnih zdihujem,

Ker se tebe smrt bojim;

Moje blago premišljujem,
Kako lahko jaz še živim;
Denarja, blaga imam dosti ,
Založen sem z vsemi rečmi,

Pa dah’ moral zdaj umreti,

K meni se bližaš. Kdo si ti?

2. Smrt.

Jaz sem „smrt“ imenovana,
Te pridem danes obiskat’,

K tebi od Boga poslana,

Ti pojdeš rajtengo dajat’,
Zdaj moraš skupaj spraviti,

41

Tvoje dobro in hudo,
čisto rajtengo dajati,

Boš mogel tvojmu Bogu.

3. Bolnik.

Beži proč! strah me sprehaja,
Gromi pot po men' leti,

Ves život mi trepetaja,

Al nimaš drugih ljudi?
Zakaj ti zdaj po me prideš,
Men' še umreti treba ni;
Starih, revnih ti ne vidiš,
Mene pa, sem mladih lcosti?

4. Smrt.

Ti moraš moj život pogledati,
Ba ni druzga ko kosti,

Me morem nobenega uslišati,
Nemam ušes in ne oči ;

Moja kosa v zraku plava,
liazločka clo nič ne stori ,

— 42  —

Bogatili ali revna glava,

Vsem enako preč odleti.

5. Bolnik.

Čeravno na postelji taram,

V ti bolezni kjer ležim,
Vendar za te smrt ne maram ,
Bogat sem, lahko živim.

Glej ti moje premoženje,
Bnarja in druge reči,
Bajtenge so že storjene,
Vmreti še meni treba ni.

6. Smrt.

Ti nore! premoženje tvoje,
Moraš zapustiti nocoj,
Premisli življenje tvoje,

Ne poneseš nič seboj.

Les skrbjo si skupaj spravljal,
S tvojim blagom se štimaš,
Vendar ubogim ne pomagaš,
Vbogajme ti nič ne daš.

43  —

7. Bolnik.

Smrt! le pusti me živeti,
Dam ti srebra al zlata,
Poberi druge prej po sveti,
Katere tare lakota ;

Zanesi moji mladosti,

Pust’ me uživat’ še ta svet,
Rad bi živ do starosti,

Meni ni še zdaj za umret.

8. Smrl.

Ta beseda je meni neznana,
Ko bi dal meni tudi cel svet,
Jaz sim od Doga poslana,
Glej moj log je že napet.

Vse srebro in zlato tvoje,
Meni, vse to nič ne velja,
Jaz spolnim povelje svoje,

Ti moraš iti z sveta.

O. Bolnik.

Ja, ali dohtar mi obeta,
Pravi: da ni še tak hudo,

— 44

Da bi mogel iti -z sveta;
Pomagal mi bo še lahko,
Za zlato meni vse opravi,
Tega pa jaz dost’ imam,
Da me on le še ozdravi ,
Jaz mu vse zato rad dam.

10. Smrt.

Prazno je domišljevanje ,
Vse ti ne pomaga nič,
Poberem kralje, cesarje,
Imajo tud ’ dosti blaga;

Bi se rad' tud' odkupili ,

Al meni se odkupit ni ,

So se mi vsi pokorni strili,
Tako se moraš tudi ti.

11. Bolnik.

Ker le drugač ne more biti,
V božjo voljo se podam,

Če me že hočeš umoriti,

— 45  —

Me živeti pust še en dan;

Da bi jaz se še spokoril,

Saj to hitro steklo bo,

Ker sem dosti greha storil,

V svojem življenji že tako.

12. Hudič na to:

Ti bi moral pripravljen biti,
Za smrt vsako noč in dan,

Ne le zdaj pokoro striti,

Ko je že tvoj zadnji dan;

D sni ropar jo je storil,

Pa to se ne bere več,

Da b' se kter’ ob smrti spokoril,
Ti si zdaj moj, pak je preč.

13. Itoluik.

Angelj varil pristopi k meni,
Prosi za me moj patron,

Da gredo skušnjave strani,
Da jaz zapeljan ne bom.

— 46  —

Prosi za me ljuba mati,
Svoj ga Sina Jezusa,

Da b' mi hotel pomagati,

In odgnat' skušnjave vsa.

14. Hudič.

Ti zdaj vse na pomoč kličeš,
Ker nisi vedel prej za nje ,
Zdaj pri njih pomoči iščeš,
Zastonj so misli tvoje,

Ti moraš zdaj z mano iti.
Tam kjer jaz prebival bom,
Z mano moral boš goreti,

V peklu bo tvoj večni Ion.

15. Angelj.

To dušo ti močno strašiš
In jo k sebi dobit želiš,

Njo vendar imet ’ ne moreš,
Svojo sodbo ti zgubiš;

Bog jo hoče meni dati,

— 47 -

Od nje ne grem proč poprej,
Jaz sam jo hočem peljati,
Boga uživat velcomcj.

1<>. Hudič.

V voherniji je živela,

Zbirala skupaj blago,
Boprinašala slaba dela,

Kar je zoperno Bogu,
Prešestvo in nečistost,

Za pričo sem jaz teh reči,
Duša pa je men’ gotova,

Tožbe treba druge ni.

17. Angelj.

Skoz miloščine delejne,

Skoz dobro poboljšanje,

Skoz pokoro in trpljenje,

Skoz terdno naprejvzetje,
Zbrisala je vse pregrehe;

Kjo bom djal na desno stran ,

— 48

Uživat pojde večno veselje,

Tam v nebesih z Jezusam.

1$. Hudič.

Po krivem blago skupaj spravljal,
Obresti velike je jemal,

Namest dab’ bil ubogim dajal,
Pa je njih še rad goljfal,

Te revve je le zatiral,

Sam sebe pa povišval,

[z rev in sirot se norca delal ,

On gotovo bo meni pal-

19. Angclj.

Gez vse je pokoro storil,

Krivice vse povernil,

Skoz pokoro se prerodil ,

Vse je lepo poravnal.

Poglej njega belo lice,

Pak se je greval močno,

Točil spokorne solzice,

Skoz to bo v nebesa prišel

— 49 —

SO. Hudič.

0 ti sodnih brez vse milosti,

Ti si mi to dušo vzel,

Strila je greha prav dosti,

Pa si jo zdaj men’ otel;

Milost vidim ta je velika,

Da nje res zastopiti ni,

Da tako velikega grešnika,
Spraviš še v nebeški raj.

31. Duša.

O ljubi Jezus zdaj grem s tabo,
O usmiljeni sodnik moj!

O ker si meni dal milost , s tabo
Iti, da bom na večno tvoj;

Zdaj pri tebi bom prebival,

Z vsemi tvojimi izvoljenimi,

V nebesih tebe bom užival,

V ti presrečni večnosti.

Skrbi za dušo!

4

— 50  —

Smrt grešnika.

„Smrt grešnikov je strašna."

Ps. 33 , ?2.

V samotni kerčmi jeli in pili
so pozno v noč neki kupčevalci,
prodajalci in mešetarji. Vračali
so se iz semnja. Vino jim kmali
omami možgane, da marsikaj
praznega in tudi pregrešnega kle¬
petajo. Med smehom, ropotom in
krikom, pridejo tudi na to, kaj bo
s človeško dušo po smrti. Naj
drznejši med pivci pravi: „To so
le sleparije, s katerimi nas mo¬
tijo, da duša po smrti telesa še
živi. Jaz te neumnosti nič ne ver¬
ujem in svojo dušo za en bokal
vina na prodaj postavim. Kdo jo
kupi?“

Sl —

Tej prestrašni ponudbi sever-
toglavi pijanci grdo zakrohotajo.

Kar stopi ravno tisti hip v hišo
mož visoke postave, oblečen ko
kupec. Na uprašanje, kaj da ima¬
jo, da se tako smejejo, oglasi se
malopridnež ;ki je svojo dušo na
prodaj postavil, ter pravi: „A,jaz
svojo dušo prodajam za bokal
vina.“

„Čudim se, odgovori tujec, —
no, jaz jo kupim. Le vina gor!“

Vnovič žačno piti. Norčujejo
se in smejejo; najbolj pa razsaja
prodajalec svoje duše. Ura teče
za uro. Pozno v noč reče kupec:
»Čas je, da se ločimo. Poprej pa
vam dam eno razsodbo: Ako
kedo konja kupi, ali mu ne gre
tudi ujzda, na katero je konj pri-
vezan?“ Vsi pritrdijo, da ujzda
tiče s kupljenim konjem. 4 ,

Prodajalec duše obledi ko rju¬
ha in se strese na vsem životu.

Tujec, ki je bil satan sam, za¬
renči: „Pravje, kupil sem dušo
tega človeka za tolikov bokalov
vina, tedaj je moje tudi telo, na
katero je duša navezana.“

In satan se vzdigne, prodajalca
duše zgrabi, in ni jih bilo več
viditi.

O gorje, gorje neumnemu greš¬
niku! Za slabim življenjem, sledi
slaba smrt; kakor se živi, tako
se umrje. Smrt grešnika je straš¬
na: strašna zato, ker ga najde
večjidel nepripravljenega, kakor
je najšel nepripravljenega evan¬
geljski gospodar svojega hlapca.

Bog ima z grešnikom potrpljen¬
je, mu prizanaša, ga čaka, kliče,
vabi kakor dobri oče svojega ot¬
roka, ker on ne želi smrti greš-

53

nika, ampak da bi se spokoril in
zveličal. Če pa grešnik ne porajta
za to in trdovraten ostane, bo
jeza božja čeznj prigermela, prišla
bo smrt, ki bo nagloma konec
storila njegovemu življenju in
strašna tedaj bo njegova zadnja
ura. Večkrat da Bog narhudobnej-
šemu grešniku bogastvo, zdravje
in ga tudi varje nadlog da bi se
zdramil, spoznal svoje življenje,
popustil svoje hudobije in se k
njemu vernih Pa gorje mu, če je
Kogu nehvaležen! če, namesto
da bi ga hvalil, častil in spoznal,
pa ga žali z grdimi hudobijami
in ostudnimi pregrehami, ker
"smiljenje božje ima svoje meje.
Ne reci: „ Grešil sem, saj se mini
nič hudega zgodilo, saj sem še
tnkaj, ker Nar viši je potrpežljiv. “
i oda Bog—potrpi, čaka le en čas.

— 54  —

Le bodi tedaj neumen, le spa¬
kuj se človek, le nori neumnd
dekle, le tekaj po semnjah, le po¬
metaj brejarje, le vlači se z fan-
tami v ponočni temi, le lovi se z
drugim spolom, le bodi trdno-
vraten, trdovratna do opominov
in svarjenju, le smejaj se, ali, ali
— en dan pride in Bog zapove¬
dal bo svojemu hlapcu, to je
smrti, da naj nerodovitno drevo
vseče, nespokornega grešnika,
razbrzdano dekle, malopridnega
očeta, nečimerno mater na uni
svet pošlje. — Oh! takrat boš
zvedel in boš zvedla, kako straš¬
na je ločitev hudobne in nemarne
duše z tega sveta. Grozovita je
smrt človeka, ki celi čas svojega
življenja ni maral za božje vabilo,
ki je božje dobrote zaničaval, vse
opomine od sebe odvračal, za

— 55  —

nauke nič porajtal ni in ki se je
svarjenju duhovnikov le rugal in
posmehaval. Strašen konec bo
imelo njegovo življenje in začelo
bo njegovo večno, pa neskončno
nesrečno življenje.

Brez vse priprave iti bo moral
v večnost, katera, če je nesrečna,
se nikdar več popraviti ne da. O
kak strah ga tedaj spreleti! „Hi¬
tro po duhovnika! hitro po du¬
hovnika !“ bo klical, pa težko,
težko ga bo več dosegel. Strašno
je v tej zadevi žuganje samega
večnega Boga:

n  Klical sem vas, pa vi ste se
»mi ustavljali, svojo roko sem
n  stegaval proti vam, pa še ozrli
» se niste na njo. Vse moje svete
»  ste zavergli in moje svarjenje v
» nemar pustili, zato se bom va¬
ji šemu pogubljenju smejal in vas

— 56  —

„ osramotil, kedar vas bo nadloga
„ na naglo obšla in bo pogubljen-
„ je kakor vihar pridrlo. Ko bo-
„ do te britkosti in težave vas
„ zadele, bote v me klicali, pa vas
„ ne bom uslišal. “ Prip. 1. „ Straš¬
ne so sodbe božje. “

Dnevi človeškega življenja so
pred Bogom sešteti, ali — hudo¬
ben človek si sam sebi tiste
skrajša in smrt pokliče pred ča¬
som. Sv. pismo pravi: „ Hudobnež
umrje preden se dopolnijo njegovi
dnevi. 11  Job. 25. ., Krmzeljni in golj-
fvi ljudje ne bodo doživeli polovico
svoje starosti.“  Psalm. 54, 24. „Ne
bodi v hudobijah trdovraten in ne
bodi neumen, da ne umrješ pred svo¬
jim časom.  Pridg. 7, 18. Vse to
govori sam večni Bog.

Ali slišiš ti ponočni zijalec, ti
prevzetnež, vlačugar, grdi zapelji-

— 57

vec, ti nevkrotljivi plesalec!? ali
čuješ neumno dekle!?

Ne vpij tako ne, ti mladenič
in ne ropotaj toliko s tvojim je¬
zikom! Ali morda bela žena tudi
tebe lahko ne zgrabi kar hitro?!

Kaj se toliko šopiriš, krohotaš
ti dekle, ti gospica?! Bog poma¬
gaj, kaj pa si? jutre ali pojuter-
nem boš morda že na parah,
duša pa v strašni večnosti, ki
konca nema. Potem?! kaj bo s
tvojo lepoto, z nečimerno obleko,
z kodrastimi lasmi, s katerimi
fante motiš?

Kaj si toliko v posvetno za¬
mišljen ti oče, kaj si tako zamiš¬
ljena mati!? In duša? in Bog? le
malo časa preteče in gorje vama
unkraj groba!

s KaJcoršno življenje, talca smrt. “
Kdor nerodno živi, večidel ne-

58  —

rodno tudi umrje in nesrečno. In
— ali si zamoreš bralec predragi,
strašnejše in žalostnejše smrti
misliti kakor je ta, če mora člo¬
vek v sredi svojih hudobij, v gr¬
dih pregrehah vtopljen, naglo
svet zapustiti in iti v večnost,
brez da bi na pokoro ali pobolj-
šanje le misliti čas imel?!

„Bom, bom,“ pravi grešnik
„Tacih, ki so vedno govorili:
bom, bom, pravi sv. Bernard, je
polen pekel.“ Saj bom, bom drugi
dan, bom na stare dni, saj že po¬
pravim vse, pravi grešni človek.

Neumnež! Bo pa čas za to? —
Hudoben človek dobro ve, da bo
moral umreti, vendar se k smrti
noče pripravljati in noče se pri¬
zadeti, da bi svoje krivice pred
smrtjo popravil. Marsikedo pra¬
vi: „ja, koliko je drugih, ki so
•

— 59  —

veliko hudobnejši ko jaz, pa se
jim nič hudega ne zgodi, Bog jih
vendar pusti živeti in še dobro
jim gre„ O  kristjanska duša! ki
odlašaš to preimenitno opravilo,
opravilo vseh opravil, na stare
dni, vari se, da ti kedo drugi raj-
tenge ne prečrta! Močno, hudo
se goljfaš, ko to opravilo odrivaš,
pa še juternega dne ne veš če
učakaš. Kaj ne ves, da nocoj se
v posteljo vležeš zdrav in vesel,
jutre pa te morda mrtvega naj¬
dejo? Ali ne pomisliš, da bo mor¬
da še nocoj Bog tvojo dušo tirjal
od tebe? Ali nisi se brala, da
okoli sto tisuč ljudi umrje vsaki
dan, in med temi jih čez 30.000
gre tje nagle in neprevidene
smrti ?!

Ce Bog enega ali druzega hu¬
dobneža, kakor praviš, živeti

— 60  —

pusti, vsled tega ne zanašaj se, da
bo Bog tudi s tabo potrpljenje
imel, ki trdovratno v grehu živiš
Ne sodi! Bog bo sodil.

Necega dne šel je naš ljub'
Zveličar iz Betanije v Jeruzalem-
Na poti grede vidi figovo drevo-
Se mu približa ter pogleda, če
ima kaj sadu, pa druzega ne naj¬
de, kakor le perje. Na to se dobri
Jezus razserdi in prekolne drevo-
da se je pri tej priči posušilo. Kaj
nas uči s tem ljubi Jezus? ,. Jezus
je hotel, pravi sv. Avguštin, s
tem nerodovitnim drevesom, ka¬
terega je preklel, dati vsem greš¬
nikom resen opomin, kako se bo
tudi on nad njimi razserdil, če ne
bo najšel pri njih sadu prave po¬
kore. Kdor svoje poboljšanje od
dnč do dne, od mesca do mesca-
od leta do leta odklada in vedno

Gl

misli, da ni še tisti čas prišel, da
bi bilo treba pokoro delati in na
smrt misliti, on je nerodovitno
drevo. Bog se bo nad njim raz-
serdil; ne bo gledal, kakšen čas
je, jesen ali spomlad, poletje ali
zima, ampak brez usmiljenja ga
bo zapovedal vseči. Pride smrt s
svojo koso in ga pobere, ko še
mislil ne bo. In konec bo vsega
in za vselej. Več ne bo imel časa
donašati sadu resnične pokore.

Neumnež! Vsekan boš kakor
nerodovitno drevo in veržen v
večen ogenj. O neumna moja pa¬
met! porečeš; o neumna glava!
pa — prepozno bo. — O uboga
duša, zakaj nisi bila preskrblje¬
na z dobrimi deli? Prazna si
Prišla, kaj prazna greš v več¬
nost?!.

O jaz neumni človek! porečeš:

62  —

Oh kolikokrat me je Bog k sebi
vabil in klical! 20, 40, 50, 60, 70
let me je Bog čakal, in vendar
ga nisem slušal. On me je tako
rekoč silil k njemu se obrniti,
ker me je obiskaval s nadlogami
in težavami, jaz pa za vse to so
še zmenil nisem. Obljube sem
sicer delal, pa nobene dopolnil.
In — zdaj moram' v večnost, nik¬
dar me nazaj več ne bo, nikdar
tega več ne popravim, kar sem
zamudil! Kamor drevo pade, tam
obleži. O jaz ubogi, nesrečni člo¬
vek, kam se hočem podati, kam
obrniti, kam djati, kje prijatelja
iskati ?

Ali slišiš, kaj te čaka, ti ne¬
umno, razbrzdano dekle, ki si
morda že vso sramožljivost zgu¬
bilo in tvoje devištvo po plesiš-
čah na prodaj nosiš?!

Go

Zastonj bo zgovarjanje, zastonj
prošnje: vse bo jasno, vse od¬
krito kaj si delala, kod si hodila,
s kom si se pečala. Groza te bo
obšla, strah in trepet te bo spre¬
letel nad številom hudobij, kate¬
re si vse le za šalo, za majhno
reč imela!

Kolikokrat si se pregrešila z
mislimi! Dolgo, dolgo si nespo¬
dobne, nesramne misli v svojem
srcu gojila in redila, pa nikoli se
jih nisi spovedala. Mislila si, da
če greha v djanji ne storiš, same
misli greh niso. Kolikokrat si se
Pregrešila s svojim hudobnim je¬
zikom? Bližnjega si opravljala,
ga raznašala, mu poštenje jemala
inv greh pripravljala. Vse to si
za nič imela. Kolikokrat si jezo,
sovraštvo in maščevanje kuhala
nad tvojim bližnjim! Vse to ti

64

pride takrat pred oči, in napol¬
nilo te bo z groznim strahom.

Čuj 1 kaj se zgodilo na Laškem.

Trdovraten bogatin v neki
vasi se ni zmenil ne za Boga ne
za svojo dušo. Brez vse skrbi,
kaj bo enkrat, živi dalje. Kar po¬
trka bolezen na njegove vrata.
Hitro po duhovnika! hitro po
duhovnika! vpijejo ljudje od ene
strani, od druge strani pa: po
zdravnika! po zdravnika!

Ali bogatin za duhovnika ne
mara. Da bi se spravil z Bogom,
mu ne gre v glavo. Zdravnik za
zdravnikom dohaja v njegovo
hišo, toda pri vsem tem bolezen
le raste in raste. Zdi se, da bo
vse zastonj in da je smrt že pred
vratmi. Da bi vendar vsaj duša
ne bila zgubljena, poda se k nje-

— 65  —

mu sam škof in ga opominja, naj
se vendar z Bogom spravi, ali
zastonj. Hudobnež v življenji,
hoče biti hudobnež tudi na zad¬
njo uro. Za škofom gre k njemu
gvardjan bližnjega samostana: ta
ga lepo prosi, svari, opominja,
pa tudi zastonj. Klavern verne
se gvardjan na dom. Za njim gre
fajmošter tje, za tem drugi du¬
hovniki, pa vsi niso nič opravili.
— Kar stopi pred gvardjana mlad
kapucinar in ga lepo prosi, da bi
mu dovolil k trdnovratnemu bo¬
gatinu.

r , E, kaj boš delal tam ti, kaj
n  boš storil revež! ? “ reče mu
gvardjan. „Bil je že pri njemu
n  sam škof, bil je g. fajmošter, bil
n sem jaz in drugi, pa nobeden
n  ni nič opravil. Kaj hočeš tam
„ti?“

Skrbi za dušo 1

5

— 66  —

Prosim dovoljenja! pravi mlad
kapucinar, da ga obiščem, ker je
moj prijatelj in star znanec.

„Pojdi! Pojdi! reče mu gvar-
djan, ma ne opraviš nič. “ Ko pri¬
de dosobe,kjer je bogatin ležal, ob¬
stoji na pragu. Bolni ga zagleda
in naglo zavpije: „Kdo je tam?“
,.Kdo je tam?“ ,, Sem jaz, sem jaz/
odgovori pohlevno kapucinar.
„0 kaj ti si? odverne bogatin; no.
če si ti, le pojdi noter, le noter!' 1
,.0 ne, ne, ne grem noter,“pravi
kapucinar. „ Večkrat sem že sli-
„ šal, kako pridejo hudiči po dušo
„ grešnika, kedar umrje, rad bi
„ tedaj vidil enkrat, kako to delo
„ opravljajo. Ker bodo ravno zdaj
„ sem prišli, ostanem tii na vra-
„ tah. da bom bolje vidil.“

„ Po kaj ? k čemu bodo hudiči
zdaj sem prišli?“ zavpije bogatin.

— 67  —

„Pokaj bodo sem prišli? uprašaš,
po tvojo dušo! glej ga no. Rad
bi vidil, kako jo uzamejo in po¬
nesejo^ „0 za božjo voljo!“ za¬
kriči bolnik, , ; pojdi sem ! in vari
me, da me ne uzamejo!“

„Ja, jaz tega ne morem, odgo¬
vori kapucinar, dokler se ti z Bo¬
gom ne spraviš in spoveš. “

„Stopi sem, stopi sem hitro !
prijatelj moj, zavpije čez to umi¬
rajoči, da se spovem; o hitro, hi¬
tro !“

Veselja polen stopi tedaj ka¬
pucinar k postelji in trdovratni
bogatin, do srca ganjen in pre¬
obrnjen, opravi ponižno spoved.

Nemarni, mrzli kristjan, ki se
e nako temu bogatinu za nič ne
zmeniš, kaj praviš, boš li imel
to  milost tudi ti?! — O nespa¬
metni mladenič!, nespametno

5 *

— 68  —

dekle, ti se zdaj vsemu posme-
huješ, in ne porajtaš ne za pridg«
ne za nauk, ne za očeta ne za ma¬
ter, si pri vsih slabostih še vesel
vesela, ali — zapomni si dobro,
to veselje se ti bo enkrat v jok
spremenilo. Kolikor bolj se zdaj
v hudobijah smeješ, noriš in zna¬
šaš, toliko bolj milo in britko
boš jokal na zadnjo uro. Pa vs?
to bo težko kaj pomagalo. Bos
molil morda kaj, klical Boga i®
Marijo na pomoč, boš morda zdi'
havala proti nebesom, toda, toda
misliš, da bo to Bogu všeč? H®'
diču si dal in si dala meso, Bo?
naj bi si vzel zdaj tvoje kosti ;
Hudiču cvetje življenja, Bogu P a
terje in korenike? Kje imaš P a '
met? Veš kedo te bo sodil? T e '
daj kosti hočeš dati Jezusu? Nj e ^
mu, ki je za te dal kri in meso!-

— (39

O spokori se, dokler je čas, da
ne bo prepozno. Če ne — povej
mi kam se takrat obrneš? V živ¬
ljenje nazaj ne boš mogel, ker
dnevi tvojega življenje so stekli.
V večnost se boš bal. Kam tedaj
Pojdeš! Od samega strahu boš
omagal, — ali vendar stopiti boš
moral, hote ali nehote, pred pra¬
vičnega sodnika Jezusa Kristusa,
katerega obličje bo za te tako
strašno in serdito da boš pri nje¬
govem pogledu od velike groze
ze _lel, da bi se gore na te poderle
a li zemlja te požerla. „ O hribipa-
dite na me!  boš vpil, vpila, „gore
Pokrite me. zemlja pom me!“

Pa — zastonj bo to vpitje. V
ttezrečenem strahu bližal se boš
listi nesrečni minuti, ko boš iz
Jezusovih ust zaslišal obsodbo
Mojega večnega pogubljenja. Kje

70  —

boš tedaj iskal pomoči ? Kedo ti
bo zamogel pomagati ? nobeden
drugi, ko Jezus. Ali za Jezusa v
tvojem življenji nisi porajtal, tudi
Jezus za te zdaj ne bo maral. 0
Marija! o Marija Devica! boš kij'
cal, ali Marija za te ne bo poraj-
tala. O angelj varh, pomagaj mi
Reši me! Vari me! Ali tegan e
bo več pri tebi. Naprej bo letel
tožit grešno dušo, med tem ko jo
bodo satani pred sodbo privleklo

Še enkrat se boš grozovito
zvil, zaškripal z zobmi, odpe r j
strahovito oči in — zdihnil b° s
svojo dušo. Umazana, ostudna io
gerda že stoji pred večnim sod'
nikom!

O kristjan! kristjana! jokaj i 11
žaluj zdaj čez tvoje grehe, dokl el
jih s solzami še lahko obrišeš, d a
ne boš v smrtni uri prepozn 0

71

jokal, jokala, ko vse jokanje več
nič pomagalo ne bo.

Gorje, kdor v grehu čas gnade

zamudi,

Gorje, če v grehu c’lo smrt ga

Prehiti.

Naglo ure tečejo, ko burja čas
naprej hiti,

Morda še danes odprejo se ti
vrata večnosti!

Smrt pravičnega.

„Blagor jim, ki v Gospodu urarjejo."

Skriv. raz. 14 , /3.

Za lepim življenjem, sledi lepa
smrt. Res, smrt je strašna in še
celo pravični in bogaboječi možje
So  se tresli in trepetali pred

72  —

smrtjo. Vendar pravičnemu krist¬
janu ni se treba preveč smrti bati,
zato ker smrt njegova je srečna.
Sveto pismo pravi: „Draga pred
očmi Gospoda je smrt njegovih svet¬
nikov.“

Kristjan, ki je vselej prav in
po božji volji živel, ali pa, če se
je kedaj pregrešil, se stanovitno
spokoril, veselo odpre Gospodu,
kedar s smrtjo potrka, in gre v
srečno večnost. On je podoben
pridnemu delovcu, ki je celi dan
težko, pa pridno delal in se tedaj
na večer plačila veseli. Ko pride
večer njegovega življenja, tudi
on lahko z zaupanjem reče, k a '
kor je rekel sv. ap. Pavel: „CaS
moje smrti je blizo, dobro sem se
vojskoval, svoj tek dokončal, vero
ohranil, zdaj pa me čaka krona
pravice, katero mi bo dal Gospod

— 73  —

Bog ne le meni, temuč vsim, ki
ljubijo njegov prihod.“

1 .

Zakaj bi se pravični kristjan
Pa tudi smrti bal? saj smrt je nje¬
mu le angelj ki ga izpelje iz te
solzne doline. Z smrtjo se pra¬
vični loči od hudobnega, nevar¬
nega in zapeljivega sveta, se u-
®akne nevarnostim in skušnja¬
vam ki so ga dozdaj tako močno
nadlegavale in odide lastni sla¬
bosti telesa. Konec je zanj vsega
tr Pljenja, konec vse krivice, ko¬
nec vseh težav. Veselo se ozira
na preteklo življenje, saj je vsaki
dan preživel v službi božji, vsaki
dan, vsako delo z Bogom začen¬
jal in z Bogom dokončaval. Vse
dobre dela mu so pred očmi. Ve-
se lo se dalje ozira na sedajnost.

Namestnik božji pride v njegovo
hišo, in se mu lepo spove; to mu
ni težko, ker vajen je tega. Zvon
pozvoni in sam Jezus pride v an-
geljski procesiji k njemu! O ve¬
selje ! ako je Jezus ž njim, kdo bo
zoper njega? kdo mu zamore kaj?

Blagor mu!! — Ravno tako
veselo se ozira na prihodnjost-
Kakor jetnik rešitve, kakor bol¬
nik zdravja, kakor popotnik oče¬
tove hiše, tako se pravični veseli
svojega novega, večnega doma-
Saj ne gre tje prazen, kako bi se
tedaj ne veselil? Kako vesel j e
popotnik, kedar pride z težavne¬
ga popotvanja, iz nevarne dežele
domu! O kako pozdravlja svoje
domačine in hvali Boga, da je še
enkrat srečno prišel v svojo do¬
mačijo ! — Ravno tako se veseli
bolni pravični, da je posvetne

70

težave, vse trpljenja in britkosti
prestal in da bo skoraj, skoraj v
večnem počitku. Kako vesel je
kupec, kedar iz daljne dežele
srečno s svojo barko čez morje
Pride, ko se spomni, v kako gro¬
zovitih nevarnostih je bil na
morju! Glasno hvali tedaj Boga,
da je vendar enkrat na suhem in
brez strahu. — Ravno tako pra¬
vični kristjan, kedar pride h kra¬
ju svojega življenja in vidi, da se
je srečno prepeljal čez morje ne¬
varnega sveta, je nezrečeno vesel
ui njegovega veselja ni mogoče
Popisati.

„Smrt pravičnega, je draga
pred Gospodom . 11

Sv. Martina je hudi duh še v
zadnji uri močno nadlegoval. To-

— 76  —

da svetnik se ga ne ustraši. „Kaj
stojiš tukaj, kervoločna pošast!? pri
meni nimaš kaj iskati“  zaroti jo z
božjo pomočjo. Na to je nastala
sladka tihota v srcu njegovem in
duša se je veselo vzdignila v ne¬
besa.

,.Pojdi pojdi, moja duša! zakaj
se bojiš? rekel je umirajoč sv.
Hilarijon: sedemdeset let si Bogu
služila, in zdaj bi se smrti bala? w

„Pridite v pomoč svetniki božji,
pritecite angelji Gospodovi ! -i  mo¬
lijo duhovniki, ko merliča v cer¬
kev prinesejo. Tako je smrt pra¬
vičnega srečen vnebohod.

Pravični zapusti s smrtjo sicer
vse svoje znance, prijatelje, p a
kakšni so bili ti prijatelji? Golj-
fivi in zapeljivi. Bili so prijatelji
le tako dolgo, dokler so od njega
upali kaj dobiti, ko je pa bolezen

77  —

prišla ali nesreča, so ga vsi po¬
pustili. Toda pravičen in boga¬
boječ kristjan dobi s smrtjo vse
drugačne, boljše in resnične pri¬
jatelje.

Dobi Jezusa, dobi Marijo De¬
vico, dobi angelje, svetnike in
svetnice božje, s katerimi bo skle¬
njen ostal za vselej.

2 .

Pravičnega smrt veliko ne
straši, ker njegovo življenje je
bilo po božji volji. Ne vemo sicer,
bedo bo učakal srečno smrt. To
Pa vendar vemo, da, kedor po-
gostoma v življenji prijemlje sv.
češnje Telo in verno časti Marijo
devico, bo imel gotovo mirno in
le Po smrt. Ja — prvo in najgoto-
Ve jše znamnje srečne smrti je bo-
S°ljubno življenje. Pravičen krist-

78  —

jan si je vselej prizadeval pošte¬
no in sveto živeti, to je spolna-
vati voljo božjo. In če se je kedaj
kot človek pregrešil, je hitro skr¬
bel to popraviti in Boga odpuš-
čenja prositi. Ker mu tedaj vest
nič tako hudega ne očita, česar
bi ne bil že v življenji popravil,
bo tudi na zadnjo uro lahko raj-
tengo imel in se k smrti pripra¬
vil. In to mu ni nič težavnega,
ker je smrt zmerom pred očrni
imel. On se je s smrtjo že v živ¬
ljenji seznanil. Smrtne britkosti
ga tudi ne plašijo, ker zaupa na
pomoč božjo. Ves se tedaj izroči
božji volji.

Pravičnega tudi prihodnje živ¬
ljenje ne skrbi preveč. In kaj bi
ga skrbelo? Če tudi umrje, malo
težko sicer in nerad zapusti svet,
vendar uda se popolnoma v božjo

— 79

voljo, ker trdno zaupa, da pojde
k svojemu nebeškemu Očetu.
Kakor hiti otrok ob času nadloge
nesreče v naročje matere ali
očeta, ker dobro ve, da mati ali
oče ga bota varovala in branila,
ravno tako pravični kristjan
umrje s terdnim zaupanjem, da
ga bo dobrotljivi nebeški Oče
Prijazno sprejel v svoje naročje.
Saj dobro ve, da on je tisti usmil¬
jeni Oče, ki kliče vsakemu greš¬
niku: r Spreobrni se k meni, ker
jaz sem tvoj Zveličar, vse tvoje
hudobije bom pozabil, če so ru¬
beče ko škerlat, če se spokoriš,
storil jih bom bele ko sneg. 1 ' ,,Ne
Ze hm smrti grešnika, ampak da
se  spokori in da živi." To trdno
zaupanje v božjo milost in v nje¬
govo neskončno usmiljenje tolaži
Pravičnega v smrtnih težavah in

— 80  —

mu zmanjšuje strah pred več¬
nostjo. Ce je tudi kaj grešil, ven¬
dar upa med tistimi biti, od ka¬
terih pravi sv. pismo: „Oni, ki
med jokom sejejo, bodo z vesel¬
jem želi. “ Zvestega hlapca Bog
nikdar ne zapusti.

3 .

Smrt pravičnega ni preveč
strašna tretjič zato, ker on ima v
zadnji uri mogočne pomočnike.
— Ce je pravični kristjan v smrt¬
ni uri tudi od vseh zapuščen, ima
vendar pri sebi mogočne pomoč¬
nike, ker ima Jezusa, Marijo, sv.
Jožefa in angelja, ki ga v brhkos¬
tih tolažijo, branijo pred skuš¬
njavami, odganjajo peklenskega
zapeljivca in ga spremijo v več¬
nost. Jezus, Jožef, Marija je nje¬
gova kompanija. In če so ti — l e

81

ž njim, kaj se mu je bati?! On si
je vselej prizadeval živeti po Je¬
zusovih naukih in po izgledu
rožne Device Marije. Vselej jih
je častil in se jim priporočal, zato
ga pa tudi v smrtnih nevarnostih
ne zapustijo. O kaka tolažba za
umirajočega in bogaboječega
kristjana, ko svojo dušo izroči
nebeškemu Očetu, kakor jo je iz¬
ročil Jezus na križu: „ V tvoje rolce
izročim svojo dušo!“

O ne, ne! smrt tacega kristja¬
na, ki v Jezusovi prijaznosti, v
tovaršiji Marije Device in angel¬
ov umrje, ne more biti preveč
strašna. On vzame sabo vse do¬
bre dela, vse molitve, poste, zdi-
hovanja, trpljenja in zatajila, ka-
t g re je imel in pretrpel. To ga
izrečeno tolaži na zadnjo uro,
11111  zmanjšuje britkosti, ker upa,

2» duši, S

- 82  —

da kmalu, kmalu bo za to obilno
plačilo dosegel v nebesih. Ne
ustraši toraj pravičnega kristjana
preveč smrt, saj je na njo bil
vedno pripravljen, saj je na njo
čuval kakor zvesti hlapec, da ga
ni prehitela. Imel je vedno v spo¬
minu Jezusove besede:

„ Srečen tisti hlapec, katerega
Gospod, kedar pride, najde pri¬
pravljenega, on ga bo čez veliko
postavil. “ Trdno se tudi zanaša
na druge njegove besede, ko
pravi:

sem vstajenje in življenje ,
kdor v me verje, bo živel , čeravno
umrje. “

Za srečno smrt sledi srečna
sodba. O srečen kristjan, srečen
sin, srečna hči, srečen presrečen
ti popotnik zemlje, ki na tvojem

83

romanju proti nebeški domovini
pred očmi imaš vedno svoj cilj
in konec!

Zapomni si kristjan, kristjana!

!,Memento mori!“ Spomni se. da
umrješ! „Prali si in v prali pojdeš! u
Ce pa hočeš, da bo tvoja smrt
srečna,pripravljaj se zdaj na njo!!

Poslušaj te prosim!

„ Ce si grešil, grešila kakor
»David, delaj pokoro, kakor jo
»je on delal.

„ Ce si bližnjemu odvzel poš-
»tenje, dobro ime ali če si mu
» storil kako drugo krivico, po-
»Pravi, poravnaj, daj nazaj, dok-
»ier je čas, ker: „brez povračila
»ni odpustila. 1 ' Pomisli, da po
»smrti ne bo več mogoče po-
»pravljati ne povračati. Gorje

— 84

n  tebi, če se boš pa zanašal, za-
„ našala na druge.

„Če si svojega bližnjega po-
,,hujšal, popravi to za božjo voljo
„ dokler ti je mogoče! Daj lepe
„ izglede in prizadevaj se, da
„ tiste, katere si pohujšal, zopet
„ pripelješ na pravo pot. Gorje
„ pohujšljivcem tam v peklu!! "
„ Tvoje kosti bodo v zemlji gnji-
„ le, duša v peklu trpela, a tvoj
„ greh se bo še delal, še ponavljal.

„ Imaš s kom jezo, sovraštvo,
„ popravi,poravnaj hitro! Daj so-
„ sedu roko, odpusti mu po Je -
„ zusovem izgledu in nauku. Ce
„ tega ne storiš, ti si pogubljen,
„ pogubljena na vse večne čase.

„ Imaš morda kakšne grde na-
„ vade, skrivne grehe že več let,
„ grešiš morda z ostudnimi skriv-
„ nimi pregrehami, varuj se, da

85  —

„ ž njimi ne greš v večnost: Ve-
„ komaj boš jokal, če se tega ne
» spoveš in ne opustiš!

„ Ce si v kaki nevarnosti in
„ nevarni priložnosti, ki te v greh
»moti, beži pred njo, popusti jo,
» dokler je čas, če ne, se v tej ne¬
marnosti pogubiš in vekomaj
» boš za to vpil in klical, pa po-
n  moči ne bo več nobene.

„ Vsako delo, preden je zač-
n neš, dobro premisli, kaj delaš.
»Glej na vsako stopinjo in vari
d  se, da se ne zapleteš v hudi¬
čeve mreže, katere nam pek¬
lenski sovražnik nastavlja. Ta¬
ji ko se nam smrti ne bo treba
ji  bati in ko pride zadnja ura, za-
»slišali bomo Jezusove vesele
»besede:

»Dober in zvest hlapec  — pojdi
r ' Oselje Gospodovo  /“

— 86  —

Revež, kam se čem podati?

Kje prijatelja tam iskati?

Komaj dobrim bo obstati!

DRUGI DEL.

Od sodbe.

Posebna sodita.

„ Odločeno je ljuden enkrat umreti,
'potem pa je sodba.  “

Naumnež sicer pravi po dan-
denašnjem nauku, da s smrtjo j e
vsega konec. Ali temu ni tako.

Precej po smrti telesa mora
človekova duša iti k sodbi. P re ^
Jezusa mora, — Jezusa pravič¬
nega sodnika in iz njegovih ust

87  —

bo zaslišala sodbo, ki ji bo pove¬
dala, kako se bo ž njo na unem
svetu godilo. Ubogi Lazar in bo¬
gatin sta bila precej po smrti so¬
jena. Lazarjevo dušo so angelji
nesli v Abrahamovo naročje, du¬
ša bogatina pa je bila v pekel
Pokopana.

Duša gre v večnost! — Oh
strašna stopinja! Ona zapusti vse
posvetno, se loči od časnega in
gre v nezmerno, neskončno de¬
želo, — v večnost. Sabo ne vza-
jne druzega, kakor svoje dobre
in slabe dela. S strahom in tre¬
petom bliža se božjemu sodniku.
Srečna ona, ko pride tje, če ji v
tej neznani deželi naproti pridejo
111  jo pred božji sedež spremijo
Nebeški duhovi, prijatelji božji!
To ji je v upanje, da vendar ne
no slabo, in da sodba bo usmil-

- 88  —

jena. Grozna žalost pa in strah za
dušo, kedar pride v večnost, če
tam nikogar ne najde, da bi jo
prijazno sprejel in k sodniku
spremil. V trepetu in britkosti
zagleda ona že od daleč duhove,
ki se ji bližajo, pa oh, kak strah'
ti niso duhovi nebeški, ampak
duhovi so peklenski, ki jo popa¬
dejo in k sodniku vlečejo.

Duša tedaj pride pred sodni¬
ka, pa kako se začudi, ko zagleda
Boga ne kakor ga je na svetu
skoz vero vidila, ampak vidi g a
v vsem božjem veličastvu in v
pravici serditega. Strašen pač
pogled za dušo, ki z grehi oblo¬
žena pride predenj! Oh! kako bo
trepetala, ko predenj pride, polna
slabosti, prazna pa dobrih del.

*

* #

— 89  —

O večnost! O večnost!

Kako žalostna in strašna bo
sodba posebna grešniku, že iz
tega lahko vsakdo spozna, ker še
pravični bodo težko obstali. Ker
bo tedaj še pravični težko obstal,
kaj bo še le grešnik počel, kam
se bo djal?! — Od vseh zapuščen
ue bo imel ne pomočnika ne za¬
govornika. Sam bo stal pred Je¬
zusom, sambo moral odgovarjati,
sam rajtengo dajati, sam čez se
pričavati. Sodnik mu bo dokazal,
da njemu je vse znano, vse od¬
krito, kar je ves čas svojega živ¬
ljenja hudega storil. O težavna
bo ta rajtenga! — Večni sodnik
bo tirjal od njega odgovor ne le
samo od tega, kar je slabega sto¬
ril, ampak tudi od vsega, kar je
dobrega zamudil. Ja celo misli in

— 90  —

želje bodo natančno sojene, ker
večnemu sodniku je vse znano!
— Nobena reč njemu ni skrita,
dobro on vč za vsako stopinjo,
za vsak pogled, za vsako narmanj-
šo slabo misel. Za vse to bo
ojstro rajtengo tirjal. Noben zgo-
vor ne bo veljal, ker Jezus bo
grešnika tako prepričal, da bo
sam potrdil in sodbo svojega
večnega pogubljenja podpisal,
ker spoznal bo, da Bog je v svo¬
jih sodbah pravičen. Ko bi se ho¬
tel grešnik pri sodbi kaj zgovar-
jati, poreče mu sodnik: „Kobi
jaz ne bil prišel na svet in njim g«'
vortl, bi greha ne imeli , 1cer sem
prišel in učil , ne bodo imeli zgovora-
Kakor pa ne bo veljal noben
zgovor, tako tudi nobena proš¬
nja ne bo pomagala, ker minil je
čas milosti in nastopil je čas

— 91  —

ojstre pravice. Naj se obrne greš¬
nik v tisti britki uri kamor hoče,
nikjer ne bo dobil pomoči, če ni¬
ma toliko dobrih del, da bi odva-
gale njegove grehe. Naj se obrne
k angeljom ali svetnikom, ali
tudi k Devici Mariji, nobeden ne
bo hotel biti njegov besednik ali
zagovornik. Še besedice ne bodo
zanj zinili. Vsi mu porečejo: ti si
v  življenji živel, ti si živela po
svoji glavi in svoji' termi, za nas
nisi porajtal, porajtala, tudi mi ti
zdaj pomagati ne moremo.

In — sam pravični sodnik mu
prizanesti več ne more. Zadosti
je! Bog je izrekel enkrat za vse-
N) da takrat, ko bo že prepoz¬
no, ne bo nobenemu usmiljenja
skazal.

„Ker ste vi moj svet zavergli

— 92  —

in moje svarjenje v nemar pus¬
tili, se bom k vašemu pogubljenju
smejal in vas osramotil ."— Pri-
pov. 1.

O kako grenko, hudo in straš¬
no bo grešniku, ki celo življenje
za dušo, za nebesa nič skrbel ni!

Kristjanska duša! zapomni si,
kar sledi.

Misli si, da bi tebi cesar zročil
svojo lastno hčer in ti jo dal v
varstvo in skrb. Zraven svoje
hčere, misli si, da bi ti zročil tudi
enega revnega hlapca z naroči¬
lom, da imaš tudi zanj skrbeti in
ga pošteno preživljati. Cesar bi
ti rekel: „Imej skrb za oba! toda
za mojo hčer moraš še posebno
skrbeti, jo moraš lepo zrediti,

— 93  —

moraš lepo ž njo ravnati, jo nes¬
reče varovati in čez nekaj časa,
kedar ti bo ukazano, mi boš na¬
zaj pripeljal oba. Recimo, da bi
pa ti kristjan, kmalu na to, ko si
prijel v varstvo cesarjevo hčer
in enega njegovih hlapcev, ce¬
sarjevo povelje pozabil in popol¬
noma v nemar pustil; da bi ti za
cesarjevo hčer veliko ne porajtal
in jo stradati pustil, da bi trpela
na živežu, pijači in na obleki; da
bi zraven tega še ž njo grdo de-
lal, jo suval in pretepal kolikor
bi mogel, nasproti pa hlapca lepo
redil in pasel, snažno oblačil,
v edno zanj skrbel in ga varoval,
tako da bi se mu lepa izreja ka¬
zala že na obrazu. — Cez nekaj
let pa, misli si, da te cesar k sebi
Pokliče in ti zapove, mu nemu¬
doma njegovo hčer pripeljat in

94  —

hlapca. O kako ti bo pri srcu, ko
boš moral pred cesarja; — vidil
boš pa, da cesarjeva bči je revna,
umazana, stergana, stradana in
nič podučena!! — hlapec pa lepo
rejen, snažno oblečen, olikan in
podučen! Kaj stori cesar s tabo,
si lahko sam misliš. Gotovo te bo
zelo kaznoval in ti rekel: „Ti hu¬
dobni, nehvaležni človek! veliko
plačilo sem ti obljubil, ko sem ti
svojo lastno hčer dal v izrejo, če
jo boš lepo redil in prav za njo
skrbel. Odgovor zdaj! zakaj si j°
tako zapustil? zakaj si tako ne¬
usmiljeno ž njo ravnal in delal?
zakaj nisi za njo skrbel? zakaj je
nisi učil? ali ne vidiš, kako je
revna in nevedna? A — za hlapca
pa, na katerem mi je malo ležeče,
si toliko skrb imel, si ga tako
pasel in redil! Vreden si toraj

— 95

velike kazni, zato te jaz obsodim
— v ječo do smrt.“

Glej kristjanska duša! Gospod
vseh gospodov, kralj vseh kral¬
jev, sam Bog ti je zročil svojo
hčer, to je, dal ti je neumerjočo
dušo, ki je stvarjena po njegovi
Podohi. Zapovedal ti je, da jo
uioraš varovati pred vsem gre¬
hom, jo z dobrimi deli olepšati in
oskrbeti, jo z božjo besedo in
sv. zakramenti rediti; skrbno gle¬
dati, da se ne pomaže, oskruni,
a h pa da ne sterže z sebe lepo
helo oblačilo nedolžnosti in gna-
de božje, s katerim jo je Bog ob¬
lekel pri sv. krstu. Zročil ti je
pa tudi telo, ki pa je le hla¬
pec neumrjoči duši. Pa recimo,
da si ti v nemar puščal skrb za
dušo, ki je božja hči, da je stra¬
dala zavoljo tvoje nemarnosti in

96  —

lenobe, a pomanjkanje trpela v
božjih rečeh, skrbel pa da sik
za telo, njemu stregel, in le to
redil!!

Pomisli, le pomisli zdaj, kako
bos obstal, ko boš k sodbi pokli¬
can?! Kaj porečeš, ko ti smrt
potrka na rame, in ti poreče, da
moraš hitro, hitro Gospodu ne¬
bes in zemlje dušo, njegovo hčer
poverniti? Kako se boš zgovar-
jal? — Trepetal boš in se tresel,
pa besedice ne boš mogel ziniti
Jezus, kralj vseh kraljev ti pore¬
če: „Ti nezvesti, hudobni hlapec,
ti si vreden velike kazni, zato te
obsodim, ne za nekaj, ampak
za vselej, na večno, v peklenski
brezden!

O moj Bog! o moj Bog! na
večne čase obsojen biti!! v pekel!!!

- 9 ’ —

Kristjanska duša!

Skrbi za dušo! Skrbi za dušo!!
Ker pri sodbi ne bo veljal noben
zgovor, ne bo pomagala nobena
prošnja, če z grehi obložena k
sodbi prideš, zato vari se greha
in za storjene slabosti delaj po¬
koro, da ne boš zavržena. Zastonj
Pa je tudi upati milostljive sodbe
brez dobrih del: le te nas spre¬
mijo v večnost ter nam bodo po¬
magale do usmiljene sodbe. Zato,
°h! skrbi in trudi se za čednosti
in dobre dela.

Spomni se tistega moža, ki je
brez skrbi živel ali —- pri kralju
zatožen, bil je kar naenkrat po¬
klican na odgovor. Imel je pa tisti
mož tri posebne prijatelje. Enega
iznred njih je čez vse ljubil, in
v se svoje zaupanje vanj stavil.

23  ,i u Jo 1 7

- 98  —

Tudi una dva je ljubil, vendar
enega manj ko druzega. Preden
tedaj mož stopi pred kralja, gre
k svojemu narvečemu prijatelju,
in mu reče: Ljubi prijatelj, jaz
sem pri kralju zelo obdolžen in
tožen in sem poklican tedaj na
odgovor. Prosim te, pojdi z ma¬
no, sprejmi me pred kralja, da
boš kaj za me govoril. Ne vem,
kaj misli kralj storiti z mano. —'
Ali prijatelj mu hitro odgovori:
„Ja, jaz ne morem s tabo iti, ni¬
mam časa, imam druga opravila.
Pojdi sam in odgovarjaj kakor
veš in znaš.“

Žalosten na ta odgovor in ves
pobit gre k drugemu prijatelju,
katerega ni tako zelo ljubil, ka¬
kor prvega in ga ravno tako prosi-
Ta se hitro napravi in gre ž njim,
kedar pa do vrat kraljeve hiše

99

pridesta, prijatelj zbeži in ga
tam samega pusti. Vžaljen mož
na to še bolj, se obrne še do tret¬
jega prijatelja za pomoč.

Temu tudi pove, kako sta una
dva ž njim ravnala. Prosi tedaj
njega prav lepo, da bi ga spre¬
mil pred kralja in mu pomagal,
tn glej! Ta, ki je bil pravi in res¬
ničen prijatelj, gre precej ž njim
pred kralja, tam zanj govori, ga
zagovarja, in tako srditega kralja
Potolaži, da unemu vse odpusti.
Kateri je bil pravi prijatelj lahko
v sakdo ugane.

Pervi prijatelj, katerega človek
na svetu najbolj ljubi, najbolj ob-
ra jta, se nanj zanaša in vse svoje
sr ce nanj navezuje, je denar.  Ke-
dnr pa kralj nebes in zemlje člo¬
veka k računu pokliče, je denar
Prvi, ki človeka zapusti, drugim

7 *

100  —

v roke pride in unemu nič ne
pomaga.

Drugi prijatelj so znanci, tovarni,
zlatita  — sorodniki.  Oni človeka,
kedar umrje, spremijo sicer do
groba, malo pojočejo, potem pa
se vernejo in ga samega puste.

Tretji prijatelj so dobra dela-
Ona so pravi, resničen prijatelj,
ki spremijo človeka pred sam se¬
dež božji in mu pomagajo k us¬
miljeni in milostljivi sodbi. Pri'
zadevaj sitoraj,kristjanska duša!
za dobra dela več ko moreš. „D°
smrti ne jenjaj v dobrem rasti, kef
božje plačilo ostane vekomaj.  “ (Sir-
18 , 22 .)

Bukve bodo prinešene,

Delu bodeš bral storjene,
Dobre vse in nepoštene.

— 101

Sodnji dan.

Zemlja se bo raztopila
Božje jeze strašni dan,

Priča David, tud Šibila,
Vekomaj bo svet končan.

* * *

Strah neznani nas obide
Rajtengo treba dat’,

Božji Sin sodnik on pride,
Dela skrivne preiskat

.  * .

* *

Angeljska trobenta kliče,
Strašni glas povsod gromi:

Kviško, mrtvi! bod’ te priče,
Zdaj pravica se godi.

— 102

Čeravno gre duša vsacega člo¬
veka precej, ko se telesa loči,
naravnost k sodbi, kjer prejme
plačilo za dobre, kazen pa za sla¬
be dela, pride vendar enkrat en
dan, da bomo vsi skupaj ob enem
in očitno sojeni. To bo sodnji dan.

Jezus bo ukazal takrat angel-
jem spraviti vkup vse narode in
vse ljudi od vseh krajev sveta.
Glas Sinu Božjega bodo zaslišali
vsi, ki sd v grobeh, in tedaj bodo
vstali in pojdejo k sodbi. Angeljj
jih bodo vkup zbrali in postavili
pred sodnika Jezusa Kristusa, ki
bo prišel z velikim veličastvom
in z veliko oblastjo v oblakih ne¬
ba. Sodil pa bo Bog konec sveta
vse ljudi še enkrat zato, da b°
cel svet spoznal in vsakteri p°'
sebej očitno vidil, da Bog je pra¬
vičen v svojih sodbah in da pl a '

— 103

čuje vsakteremu po vrednem
zasluženji.

„Pride ura,  pravi Jezus, ko bodo
vsi, ki so v gr obeh, slišali glas Sinu
Božjega in tedaj pojdejo oni, ki so
dobro delali, v vstajenje življenja , ki
so pa slabo delali, v vstajenje obso-
jenja

Jezus, pravični sodnik, bo pra¬
vične z dušo in s telesom vzel v
nebesa, hudobne pa bo z dušo
in s telesom pahnil v peklenski
brezden.

Huda in strašna bo poslednja
sodba že za pravične, vendar še
hujša in strašnejša za grešnike.
Ko pride tista grozovita strašna
nra, da so bo svet h koncu bližal,
ki ga bo ravno tisti Bog, ki ga je
•z nič stvaril, zopet v nič spreme¬
nil, bo na božje povelje glas an-

104

geljske trobente zabučal, ki se bo
slišal od enega kraja sveta do
druzega ter klical mrtvim: „Vs-
_ tanite mrtvi! in pridite k sodbi!*
Na ta glas ustali bodo vsi mrtvi,
od Adama, prvega očeta, noter
do zadnjega človeka na zemlji'
Vse bo oživelo. Zemlja bo dala
nazaj ljudi, ki jih je do takrat v
sebi skrite imela. Morje jih bo
verglo na suho, kar jih je požrlo.
Duše se bodo zopet sklenile s te¬
lesi. Vse bo vpilo, vse jokalo, vse
tulilo! — Takrat bo mati svojega
edinorojenega sina vrgla iz na¬
ročja in nedolžno dete bo ubežalo
malopridnim staršem. Nesrečen
sin lovil bo očeta iz klanca v kla¬
nec, ker mu v življenji ni dal
strahu; nesrečna hči zgrabila bo
za kamen, les, orodje in spustila
se bo za svojo mater ker ji je v

— 105  —

življenji vse privolila, ja celo po¬
hujšanje dajala. O to bo jok, to
bo vpitje, klic in rujovenje!!

Ko bo že blizo dan Jezusovega
prihoda, bo ogenj zemljo požerl
in vse se bo raztajalo. „1Elementi
se bodo od vročine stajali, zemlja pa
in dela, Tei so na nji, bodo zgorela. “
n Sami l judje bodo ostali in koperneli
°d strahu in čakanja čez to, kar bo
čez ves svet prišlo. u  (Luk. 21.)

Preden začne sodba, ločili bo¬
do angelji na božje povelje greš¬
nike od pravičnih, kakor loči
Pastir ovce od kozlov.

Ovce, to je pravične, bodo
Postavili na desnico, kozle pa, to
je hudobne, bodo postavili na
levico.

Na desno, na desno: vsi ne¬
dolžni mladenči, device, skrbni

106  —

očetje, dobre matere, gospodarji,
gospodinje, usmiljeni dobrotniki
Na levo, na levo: vsi zape¬
ljivci, vsi zapeljani, prešetniki in
in prešestnice, pijanci, krivičneži,
malopridni in nezvesti delovci,
hudobni hlapčoni in umazane
deklače, vlačugarji in plesalke in
vsi malopridni, zanikerni očetje
in matere. Ja pravični, katere je
ves svet zaničaval in se ž njimi
norca delal, bodo z veliko častjo
postavljeni na desnico. Hudobni,
krivični pa bodo kozlom enako
pahnjeni na levo, kjer bodo v
vsem obupu pričakavali nesrečne
sodbe. Že ta ločitev bo strašna
in britka, ker prišteti bodo že p°
angeljih prekletim. Na vseh udih
bodo trepetali; oh kako jih bo
peklo, ko bodo na nasprotni
strani vidili take, ki so jih na

107  —

svetu imeli'za neumne in jih za-
ničavali, malo obrajtali!

„ Takrat bodo pravični z ve-
n  liko srčnostjo stali tistim nas-
n  proti, ki so jih stiskali in njih
n  dela odvzeli. Ko bodo hudobni
d  to vidili, bodo groznega strahu
»vsi prepadeni in se bodo čudili,
d  kako so uni tako naglo in čez
»vse upanje zveličanje dosegli.
d  Tedaj se bodo kesali, in rekli
n  sami pri sebi ter zdihavali od
n duha britkosti: to so tisti, ka-
»tere smo mi nekedaj zasmeha-
»vali in jihvzasramljiv pogovor
n imeli. Mi neumni smo njih živ¬
il ijenje za nespamet imeli in njih
n konec za nečast. Poglejte, kako
D so zdaj prišteti med božje otro-
»ke in njih odločenje je med svet¬
il niki. “

— 108  —

Tedaj prišel bo v oblakih neba
večni sodnik Jezus Kristus. Brez
števila angeljev ga bo obdajalo.
Pred njim ponese eden sv. križ.
Njegovo obličje se bo svetilo ka¬
kor solnce. Vsi ljudje bodo tre¬
petali. — Začela se bo sodba! "
Vse bo tedaj jasno, vse odkrito,
kar je človek storil. Vse se bo
očitno vidilo, vse pokazalo, kar
je bilo skritega od začetka sveta
do tiste ure. Nič ne bo skritega;
Takrat bodo krivični in hudobni
prepričani vseh hudobij, katere
so v življenji skrbno tajili in
skrivali ter se delali poštene,
pravične. Pokazala se bo nedolž¬
nost in odkrila se bo krivica
vpričo celega sveta. Grozoviten
strah in strašanska sramota pi’ e '
hajala bo grešnike, ker njih hU'
dobije se bodo oznanile vsem lj u '

10'J

dem in celemu svetu. Zagrinjalo
hinavščine bo palo in vsakterega
pregrehe odkrite bodo vsem.

Kristjan! ti mladenič ti dekle!
h se zdaj sramuješ odkriti spo¬
vedniku svojih grehov in se jih
spovedati, ko je vendar človek
kakor ti in tega nobenemu ne
razodene. Pomisli, kako se boš pa
rtioral sramovati na sodnji dan,
ko boš moral pokazati ne pred
e nim človekom, ampak pred
vsemi ljudmi celega sveta, pred
vsemi angelji, pred Jezusom, pred
Marijo Devico, karkoli si kedaj
slabega storil! Pokazati boš mo¬
ral tudi vse hudobije, od katerih
si mislil, da so že davno pozab¬
ljene in nikomur znane. — Misli
s i Prijatelj! ko bi ti imel na sebi
kakšen velik greh in ostuden, za
katerega bi živ človek ne vedel,

— 110  —

pa na božje pripuščenje bi bilo v
cerkvi takrat, ko je narveč ljudi
skupaj zbranih, očitno oznanjeno
in vsem povedano, kaj si storil
in to vpričo tebe! — Kaj bi ti za¬
čel sramote? Kam bi se obrnil?
— Kako nam bo pa še le takrat
ko bodo vpričo celega sveta, zna¬
nim gledalcem, naše pregrehe
odkrite in razodete?!

Pravični sodnik Jezus Kristus
bo obsodil ali v pekel ali v ne¬
besa, ali v večen jok ali v večno
veselje. O kristjan! o kristjana!
Kako se boš ustrašil in ustrašila,
ko boš vidil in vidila, da bo raj-
tenga tvoja vsa drugačna, kakor
si jo ti zdaj delaš ? Vidil boš, dragi
moj človek celo to, kar še za greh
nisi štel. Vidil boš nezmerno šte¬
vilo grdih in ostudnih besed, za
katere nisi nič porajtal, pa spoz-

lli

nal boš, koliko hudega so one
storile, koliko nedolžnih zapel¬
jale in v koliko srcih vsadile ko¬
renino grdih in nesramnih pre¬
greh. Vsi katere si pohujšal, te
bodo tožili. Vidil boš dalje, koliko
drazega časa si zapravil v lenobi
in zanikernosti. Koliko naukov
si v nemar pustil! Vidil boš pa
tudi vse dobre dela in ustrašil se
boš, da jih je tako malo in še teh
nektere prazne, brez cene, brez
vrednosti pred Bogom, ker stor¬
jena brez dobrega namena. Oh!
kaj bo z mano!? boš vpil.

„ Strašno je priti v roke živemu
Bogu!«  Če bo pravični komaj
Veličan, kako se pokaže hudob¬
než in grešnik? (Pet. 4, 18.)

Zato bodo grešniki na sodnji
dan v grozovitem strahu in tre¬
petu, še pogledati se ne bodo

— 112  —

upali v Jezusa, ko se bo bližal v
oblakih neba! Z dušo in telesom
treba bo v večne martre, zato
bodo zagnali grozen glas ter
strašno kričali. Hribe in narvečje
gore bodo prosili in klicali, da
bi se nanje podrle, jih pokrile in
srditemu Jezusovemu obrazu
umaknile. Toda pokazati se bodo
morali pred sodnikom, kjer
vse njih življenje razodeto. „Nk'
ni skritega, kar bi se ne razode¬
lo, “ piše sv. evangelij.

SODBA.

Ves prijazen obrnil se bo Je;
zus k pravičnim na desni stran 1
in jim poroče: „ Pridite, vi
j'ni mojega očeta , in posedite hnd'

— 113  —

jestvo, ki vam je pripravljeno od za¬
četka sveta. u  (Mat. 25.)

Oh! kedo si zamore misliti
veselje in sladkost, ki ga bodo
tedaj občutili izvoljeni na te be¬
sede! Kdo dopovedati?! nobe¬
den. Z Jezusom pojdejo v srečno

večnost.

Z gromečim glasom obrnil se
bo pa potem Jezus na levo stran
ter poreče zaverženim: „ Po¬

berite se spred mene, vi prekleti v
v ečcn ogenj, ki je pripravljen hudiču
ln  njegovim angeljem. “

O strašne, o grozovite besede,
katerih slišati nas Bog vari. Brez
tolažbe, brez pomoči, brez upanja
111  brez usmiljenja začela se bo
Za  nje večna nesreča, peklensko
trpljenje. „Zato bodo takrat jokali
v si rodovi na zemlji.“ (Mat. 24.)

Jokali bodo takrat ajdje in ne-

!c ’ !r '>i za a U 5 0  i

8

114

verniki, katerim se je nauk kri¬
žanega Jezusa zdel neumnost, ki
so imeli priložnost, resnico spoz¬
nati. pa je niso hotli. Jokali bodo
takrat trdovratni judje, ker so
bili tako slepi, da so Jezusa, nar-
večega dobrotnika, zavrgli, ne¬
usmiljeno na križ perbili in umo¬
rili. Narbolj pa bodo jokali kato¬
liški kristjani, ki so Jezusa poz¬
nali in njegove dobrote uživali,
pa vendar slabo živeli. Bili so
podučeni v pravi veri, imeli so
sv. zakramente, dobro so poznali
pot proti nebesom in vendar so
živeli hujše, nespodobnejše ka¬
kor ajdje in judje, zato jih čaka
najhujša kazen. Grozovito bodo
oni vpili ko bodo zagledali križ,
kojega bodo angelji držali! Stra¬
šansko bodo tulili, ko bodo na
Jezusovem telesu vidili rane ka-

— 113  —

tere je on* prestal za zveličanje
sveta. A za vse to niso marali.
Zato jim poreče sodnik: „Poberite
se spred mene, vi prekleti, v večen
ogenj P  Za vas ni več usmiljenja,
ni več pomoči, ni več milosti.
Klical sem vas k sebi, pa niste
marali, zdaj pa jaz za vas veko¬
maj ne bom maral. „Jaz nisem
zdaj več vaš oče, jim poreče Je¬
zus, kakor sem unih zvestih pri¬
jateljev na desni strani, ampak
vaš oče bo od zdaj na vekomaj
Peklenski hudič. Jaz nisem več
vaš Odrešenik in Zveličar, am¬
pak, kakor odprem zdaj izvolje¬
nim vrata v nebesa, tako se od¬
pne pod vami zdaj pekel, v kate-
re ga strašen brezden se boste na
vekomaj vderli.“

8 *

116  —

Ločitev na večne čase!

„ V ogenj strašni boš zaperl
Vse hudobne vekomaj,

Prosim, da bi se odprl,

Men’ takrat nebeški raj.

Tedaj nastopila bo tista strašna
ločitev, ki bo strah pogubljenim
še bolj povišala. O britka in straš¬
na ločitev!

Sin se bo ločil od očeta, oče
od sina, eden pride v nebesa,
drugi v pekel. Mati pojde od hče¬
re, hči od matere; ena v nebesa,
druga v večen ogenj. Brat se bo
ločil od sestre, sestra od brata-
prijatelj od prijatelja. Hudobni
mož ločen bo od pobožne žene,

— 11 ' --

nezvesta žena od bogoljubnega
moža: eden pojde v veselje, drugi
v jok: ta prepevat Bogu večno
alelujo, drugi pa preklinjat Boga
v pekel.,, Izmed dveh, pravi Kris¬
tus, ki bosta na polju, bo eden
vzet, eden pa popuščen; dve bosti
v mlinu mleli, ena bo vzeta, ena
Pa popuščena; dva bota v poste¬
lji, eden bo vzet, eden pa zapuš¬
čeni Šli bodo eden od druzega
za vselej, ločili se bodo in nikoli
več se ne bodo vidili. Brez mere
bo obupanje pogubljenih! — Do¬
bri pojdejo v nebesa, hudobni pa
se bodo vdrli v večen ogenj. Oh!
t° bo jok, to bo vpitje, krik, zi¬
janje intulenje! Jok očeta in ma¬
tere, jok sinov in hčeri, ko bodo
Jočeni! Jok bratov in sester; pri¬
jateljev in znancev! — Kak jok
je, ko pokopljemo enega ali dru-

118  —

zega naših drazih! kak jok je, ko
gre dobri sin ali brat v vojsko
in jemlje slovo od hiše! kak jok
je, ko dobra nevesta jemlje slovo
od očetove hiše in ljubega doma!

— kaj bo še le na sodnji dan!?
ko bo ločitev za zmeraj!!

Strašno bodo tedaj pogubljeni
rijuli in z groznim preklinjevan-
jem vpili in tulili: »prekleta ura,
v kateri sem se rodil! Prekleta
minuta ko se je reklo, da sem na
svet prišel. Prekleta duša moja,
ki je le po slabem želela. Prekleti
oče, ki mene ni nikoli postraha-
val! Prekleta mati, ki mi nikoli
ni nič rekla! Prekleta tovaršija!
Prekleta ta in ta oseba, ta ali una
hiša! Prekleti brjarji in tista žens¬
ka, ki me je v to zapeljala! itd-

— Poglej! ti nesramni klafač, kaj
te čaka, poglej ti razuzdanec, ki

119  -

te nobena reč ne vkroti, poglej
ti ostudni zapeljivec, kaj je za-te
tam v večnosti pripravljeno! Po¬
glej ti plesalec, pijanec, tat, kaj
vse te enkrat zadene! Ne uideš,
De! — Poglej! ti nesramno dekle,
ki mladenče loviš, se ž njimi cu¬
kaš in po potih vlačiš, poglej, kaj
te čaka! tvoje obnašanje posta¬
vilo te bo na levico. Joj! kako
boš ti vpilo in jokalo! Poglej ogenj,
Po katerem boš plesala, ska¬
kala, norela, ti nevkrotena ple¬
salka. O le pleši, le pleši bo brjar-
jih, hudič bo pa s tabo plesal po
f  žerjavici.

Kristjanska duša!

Da te ne zadene ta strašna ob¬
sodba na levici, pazi, skrbi, dok¬
ler je čas. Umivaj se večkrat v
vodi sv. spovedi, da ne boš uma-

120  —

zana celo večnost. Hiti in popra¬
vi, poravnaj, če imaš kaj za po¬
praviti, poravnati! Eno ali drugo
te čaka:

Ali večno trpeti ali večno se veseliti;

Eno ali drugo; in to oboje brez konca.

Grozen strah bo svet obdajal,
Kedar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal.

! Skrbi, skrbi za dušo!

— 1*21  —

SV. MAŠA.

Namen.

Dobrotljivi nebeški Oče! ki
si svet tako ljubil, da svojemu
edinoroj enemu sinu nisi priza¬
nesel, temuč poklal na svet, da se
je zanj daroval in umrl, in ki ho-
ees, da s« ta daritev, tebi čez
y se dopadljiva in čez vse sveta,
v sak dan ponavlja do konca

— 122  —

sveta: dovoli mi, da sem tudi
jaz pri njej in sicer tako paz¬
ljivo, spodobno in pobožno, ka¬
kor da bi bil pričujoč pri zad¬
nji večerji ali pa tam na gori
Kalvariji, ko se jeJezus Kris¬
tus sam daroval. Združen s
tvojim mašnikom, darujem ti
to daritev, o nebeški Oče, po
namenu našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa, Marije Device
in sv. katoliške Cerkve:

1. V slavo in čast tvojega sv.
imena;

2. v spomin trpljenja in smrti
Jezusa Kristusa;

3. v zahvalo za vse dobrote,
skazane meni in vsem ljudem ]

123  —

4. v spravo in v odpuščenje
naših grehov;

5. v zadobljenje tvoje milosti
nam inv pomoč dušam v vicah.

Sprejmi, ljubi Oče! sprejmi
to daritev od mene, čeravno
sem le prah in pepel.

Božji Zveličar! Večni du¬
hovnik nove zaveze, pripusti,
da se sklenem s Tvojim mašni-
kom, ter večnemu Očetu daru¬
jem predrago, čisto in neoma-
dežvano daritev, nad katero ima
največje dopadjenje. O Marija,
ki si stala pod križem, ko je
Jezus za nas kri prelival, do¬
voli, da pri tej daritvi vredno
Častim tudi tebe, ki si mati

— 124  —

Zveličarja sveta in tedaj za Je¬
zusom narvečje Časti in hvale
vredna. Ave Marija! Češčena
bodi Marija!

Začetek sv. maše.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina in sv. f Duha. Amen.

O Jezus, preljubežnjivi Zve¬
ličar! Nebo in zemlja strme
nad ljubeznijo, ki si jo skazal
človeškemu rodu. O kaj bi bilo
s svetom, če se ti nisi njega
usmilil?! Ali — za grešni svet
dal si življenje, prelil si svojo
kri. In vendar ti vse to ni bilo
še zadosti; preden si šel s tega
sveta, zapustil in zapovedal SI

-- 125  —

Zašetek sv. Maše.

126  —

daritev, v kateri se samega
sebe daruješ svojemu nebeške¬
mu Očetu! O nezmerna ljube¬
zen, ki je človeški rod ni bil
vreden, in je še dandanes ne
zasluži!

Kako ti povernem to ljube¬
zen, o dobrotljivi Jezus? Kaj
mi je storiti ubozemu revežu,
ki namesto, da bi te ljubil, te
pa vsak dan le žalim?! Angel ji
zakrivajo pred tabo svoja ob¬
ličja, kerubini in serafini se
trepetaje umikajo, ob kaj zač¬
nem pa jaz, nevredna stvar?
Pa —ljubi Jezus, jaz spoznam
svojo revo in pregreho, ter kli¬
čem, terkaje se na prša: priza-

127  —

nesi mi o Jezus, prizanesi! Jaz
srčno obžalujem svoje grehe in
zaupam na tvoje brezkončno
usmiljenje in na milost tvojega
presvetega Srca, ki je bilo za
uie prebodeno. Ja, jaz spoznam
Bogu vsegamogočnemu, pre¬
sveti vselej Devici Mariji in
vsem ljubim svetnikom Božjim,
da sem od začetka svojega živ¬
ljenja do zdaj velikokrat in
obilno grešil z mislimi, z bese¬
dami in z djanjem. Obžalujem
vse in ponižno prosim, o nes¬
končno usmiljeni Jezus, ozri
se milostno na me! Naj me
Preuzame ljubezen do Tebe ta¬
ko, da mi bo pusto in nečimerno

128  —

vse posvetno in da le Tebe lju¬
bim, le Tebi služim, se le s
Tabo veselim, za svoje grehe
spokorim in po tem revnem
življenji dosežem večno zveli¬
čanje. Amen.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Glorija.

„Čast Bogu na višavah in mir
ljudem na zemlji, ki so svete
volje!“

Hvalimo te, častimo te, mo¬
limo te, povišujemo te, zahval¬
jujemo se ti zavoljo tvojega

129

velicega usmiljenja. Gospod,
Kog-, nebeški kralj, Bog vse-
gamogočni Oče! Gospod Jezus
Kristus, edinorojeni Sin! Gos¬
pod, Bog, Jagnje Božje, Sin
Očetov! ki odjemlješgrebe sve¬
ta, usmili se nas! ki odjemlješ
grebe sveta, sprejmi našo mo¬
litev; ki sediš na desnici Oče¬
tovi, usmili se nas! Ker ti sam
si  svet, ti sam Gospod, ti sam
najvikši, Jezus Kristus s sve¬
tim Buhom v veličastvu Boga
Očeta. Amen.

Skupne molitve.

Oast bodi Ti večna, ljubi moj
^°g in Odrešenik sveta. Čast

Skrbi  za dušo *

9

Skupne molitve,

131

Tebi in hvala! Milijonov in mi¬
lijonov ljudi živi na svetu še v
temi in nevednosti; reveži ne
vedo k čemu so na svetu, k če¬
mu so stvarjeni. Nikdar in ni¬
koli niso še slišali ne o Jezusu,
ne o Mariji. Nikdar jih zvon¬
ček ne kliče k sv. maši; nik¬
dar jih ne vabi k pozdravljenju
Marije Device, ne zjutraj, ne
opoldne, ne zvečer. Oh! izmed
toliko in toliko milijonov in mi¬
lijonov si pa mene poklical na
pi'avo pot, k spoznanju božje¬
mu ter užgal si mi luč sv. vere!
Vsaki dan me zvon kliče v
Mišo božjo. Vsaka sv. maša mi
oznanuje Tvoj nauk; dan na

— 132  —

dan, nedeljo za nedeljo bere se
nam večna resnica in kaže
prava pot. O milost neskončna
in nezapopadljiva! Kaj bi j« 2  \
zdaj začel, kaj bi delal, če sem
bil rojen turek, jud ali celo ne- 1
vernik!? In kaj bi bilo z mano
po smrti?

O ljubi Oče nebeški! z ve¬
selim in hvaležnim srcom sprej¬
mem toraj tvojo sv. voljo; 2
vsem spoštovanjem hočem p°'
slušati, kar si nam oznanil p°
očakih, po prerokih in po last¬
nem Sinu Jezusu Kristusu. 0
da bi zamogel vse tako spol'
iiavati, kakor ti želiš in tebi
dopade! O da bi imel takohre-

— 133  —

penenje po resnici, kakor soje
imeli pravični stare zaveze in
vsi aposteljni!

Deo gratias! Hvala, hvala
Bogu za vse, kar nam spozna¬
vati daj a!

Evasigelij.

Vse na svetu mine, vse hiti
naprej, vse pride h koncu prej
ah kaznej. En konec čaka tudi
mene, ni sicer srečen ali nes-
re čeii, z Bogom ali proč od Bo-
8’ a - Kako pa pridem k Bogu
Ul  si zagotovim srečen konec
111  srečno večnost, to učiš me
Ti preljubeznjivi Jezus. ,,Jaz
Se m pot, resnica in življenje“  si

134

Evangelij.

135  —

Ti sam rekel. O ljubi Jezus!
jaz verujem v Tvojo besedo,
verujem v resnice, ki si jih učil
'n za nje kri prelil. ,,Nebo in
zemlja bota prešla, moje besede
Pa ne bodo prešle."

Ja, jaz verujem in spoznam
vse, kar si nam Ti naznanil,
prosim le, daj mi tudi moč in
milost, to, kar verujem, tudi v
djanju spolnavati. Kaj bi mi
namreč pomagala vera brez
del? Kaj bi mi to koristilo na
sodnji dan, ko bo zemlja go¬
rela? in se bomo zbirali v Jo-
zafatovi dolini? Nič — zavr¬
žen sem na večne čase. Tega
pa me vari, ljubi moj Jezus!

- 136  —

Vsaki dan me kličeš k sebi,
vsako nedeljo me vabiš na pra¬
vo pot, ki drži v časno in večno
srečo, zdaj z eno, zdaj z drugo |
resnico, zdaj z enim, zdaj z j
drugim opominom sv. evange- \
lija. -— O pomagaj mi o Jezus, -
spolnavati Tvoj nauk, Tebi v 'i
čast in meni v zveličanje! Po- ;

magaj mi, ker strah in groza
me spreleta, ko berem Tvoje

besede v 5. poglavju evangelja
sv. Janeza:

„Tisti čas je rekel Jezus Ju- 1
„dom: „ Resnično, resnično vam
„povem, da pride ura, ko bodo
„vsi, ki spijo po grobeli, slišali
„glas Simi Božjega, in tedaj

— 137

»bodo prišli oni, ki so dobro
m  delali, v vstajenje življenja,
n'tisti pa, ki so slabo delali, v
I i,vstajenje pogubljenja."

Čredo — Vera.

[ (Če moli mašnik, moli jo tudi ti, če ne, ne,
ta se ne moli vsaki dan; ob nedeljah
vendar vselej.)

Jaz verjem v enega samega
i ttoga, Očeta vsegamogocnega,
| stvarnika nebes in zemlje, vseli
vidnih in nevidnih reči. In v
en ega Gospoda Jezusa Kristu-
i Sa i Sina božjega edinorojenega,
kateri je rojen iz Očeta od ve¬
komaj. Kateri je Bog od Boga,
lu č od luči, pravi Bog od pra-
[ Ve ga Boga, kateri je rojen in

138

čredo.

139

ne storjen ; kateri je z Očetom
vred enega bitja; po katerem
je vse stvarjeno. Kateri je za¬
voljo nas ljudi, in zavoljo na¬
šega zveličanja prišel z nebes
(tukaj se pripogni z desnim ko¬
lenom) in je po sv. Dubu iz
Marije Device meso na-se vzel
ter se je včlovečil. Tudi je bil
križan za nas pod Poncijem
Pilatom, je trpel in bil v
grob položen. Tretji dan pa je
vstal od smrti po besedah pi¬
sem. Šel je v nebesa. Na des¬
nici sedi Očetovi in bode zopet
prišel s slavo sodit žive in
nirtve; njegovega kraljestva ne
kode konca.

140

Verjem v sv. Duha, Gospoda
in oživljavca, kateri iz Očeta
in Sina izhaja, katerega z Oče¬
tom in Sinom vred častimo in
molimo; kateri je govoril po
prerokih.

Verjem v eno sveto, kato¬
liško in apostoljsko cerkev.
Verjem v en krst in odpuš-
čenje grehov. Verjem v vstajen¬
je mrtvih in prihodnje življe¬
nje. Amen.

O dodeli mi, milost o Bog!
da po tej sv. veri tudi živim in
se zveličam.

Darovanje.

Neskončno sveti Oče! vse-
gamogočni večni Bog! Čeravno

141

sem le prah in pepel, slabosti
polen in nevreden priti pred
tvoje obličje, derznem se ven¬
dar darovati ti po mašnikovih
rokah to sveto in čisto daritev
v  tisti namen, v kateri ti jo je
daroyal sam Jezus Kristus in
se daruje neprenehoma od
solnčnega izhoda do zahoda.
Darujem ti to daritev v spoz¬
nanje tvojega največjega gos-
podstva čez vse v nebesih in
in na zemlji; darujem ti jo v
spravo za moje grehe in v za¬
hvalo za vse dobrote, ki si mi
jih podelil in mi jih vsak dan
deliš v obilni meri. Darujem ti
slednjič daritev to presveto, da

142

Darovanje.

143

zadobim od tvoje neskončne do¬
brote vse v zveličanje potrebne
milosti sebi, svojim starišcm,
bratom in sestram, sorodnikom,
dobrotnikon, prijateljem in ne-
prijateljem, kakor tudi vernim
dušam v vicah. Sprejmi in vzemi
ta dar, Gospod, z dopadjenjem,
sprejmi po mašnikovih rokah
pa tudi vse moje misli in želje,
mojo dušo in moje telo. Z Je¬
zusom in z njegovim neskonč¬
nim zasluženjem naj bo zedi¬
njeno vse moje dejanje in ne¬
hanje, moji križi in težave,
britkosti in nadloge, moja sreča
tn moje veselje.

Obračaj o Gospod, vse k

144

tvoji časti in v slavo tvojega
imena. Vse stvari ti dajajoČast
in hvalo, oh, koliko bolj dol¬
žan sem jaz dajati ti čast in
darovati v tvojo slavo vse, kar
sem in kar imam, ker si se tudi
ti vsega meni daroval, vse dal,
ja lastno kri do zadnje kapljice!
O ljubezen nezapopadljiva, ljU'
bežen neizrečena, katere jaz
revež nisem vreden.

O angelji, o arliangelji, o ke¬
rubini in serafini, ki se trepe¬
taje bližate tej daritvi, nado-
mestujte, popravite mojo sla-
bost in pojte z mano hvalo tro¬
edinemu Bogu: Očetu. Sinu in
sv. Duhu. Amen.

145  —

Sanktus, Sanktus,
Sanktus.

Trenutek sveti se bliža! še
j nekaj minut in Jezus bo med
nami! 0 srečna, presrečna veža
božja, ki sprejmeš samegaBoga!

0 nebeški Oče! K tebi tedaj
povzdignem zdaj celo svoje srce
111  sklenjen z Jezusom zapeti
hočem, kakor je dolžnost in
prav, čast in hvalo Tvojemu
veličastvu. Glej o Oče! po Je-
zu su Kristusu hvalijo in časte
tvoje veličastvo angelji, je mo¬
tijo arkangelji, častijo z sera¬
fi in kerubini, vse nebeške
®°či ter ne jenjajo prepevati.
^ dovoli, prosim te in pripusti,

za a„5 0  t

1«

— 146  —

da se jim pridružim, svoj glas
ž njimi sklenem in ti ponižno
zapojem tudi jaz, rekoč:

„Svet, svet, svet si Grospofl
Bog Sabaot! Nebo in zeuilj*
so polne tvojega veličastva.
Hozana na višavah! Češeen
bodi, ki pride v Gospodove®
imenu! Hozana na višavah ! 11

Poj: Sveti, sveti , sveti
Je Bog in naš Gospod,

Z angel jci pojte: Sveti,

Si Ti, Bog Sabaot!

V nebesih in na zemlji
Vso hvalo, čast vselej
Stvari, Bog! svoje jemlji
Zdaj, in na vekomej.

— 147  —

O usmiljeni nebeški Oče!
ozri se milostljivo na me in na
vse tu zbrane, da bi častili
tvoje sv. ime. Glej, jaz se zdru¬
žim in sklenem svojo molitev
m Čast s prošnjo preblažene
Device Marije in s prošnjo sve¬
tih aposteljnov, mučencev, spoz-
"ovalcev, devic in vseli druzih
svetnikov. Naj bo, nebeški Oče!
v  moje dušno zveličanje ta sv.
daritev, v kateri se tvoj edino-
I  ro jeni sin Jezus Kristus nekr¬
ivo tebi daruje. Dalje te pro-
o Gospod, in moj Bog:

1- Razsvetljuj in vladaj vse
ce i'kvene oblastnike, našega
sv - očeta papeža, vse škofe in

1C*

148

dušne pastirje, da sebi zročene
duše pripeljejo med tvoje
voljene.

2. Obrani in potrduj T st
kristjanske kralje in dežela
oblastnike v svoji milosti, d*
i as bodo ua vse to napeljavah
kar je k tvoji časti in k mir' 1
in sr< ra kristjan stva.

d mojim staršem i"
vsem • likom časno in veC';
no sr i_ •

4. Razsvetljuj vse grešnik’ 1 ;
da svoje drago odkupljene du se f
ne zgube.

5. Razsvetljuj vse krivoverce'.
nevernike in jude, ter prip^J 1
jih k spoznanju prave vere i D |

149

zveličanske resnice, da v živ¬
ljenji in po smrti hvalijo in
časte tvoje presveto ime.

Po ravno tistem Kristusu
Jezusu, Gospodu našem. Amen.

Povzdigovanje.

»Češčenin hvaljen hodi,
»o Gospod Jezu* Kristus!
»0  Jezus! v Tein vjeni;

»o Jezus! v Teh ni; o
j?J ezus! Tebe 1  u čez
»vse.

»Bodi češčena, presveta
»vešnja kri Jezusova, ki si
55 za me in za ves svet tekla
55iz ran mojega Zveličarja!
55 0  operi, umij in očisti

150


Povzdigovanje.

151

»mojo ubogo dušo vseli
»madežev.

»Tečni Oče nebeški! da-
»rujem ti predrago kri Je-
»zusa Kristusa v odpuš¬
čen j e moj ili grehov in za
»potrebe sv. Cerkve." (100
dni odp.)

Po povzdigovanji.

Večni, neskončno dobrotljivi
Bog! poglej z milostljivim in
prijaznim obličjem na ta naš
dar in sprejmi ga ravno tako
dobrotljivo, kakor si sprejel
dar svojega pravičnega Abelj-
na ) dar očaka Abrahama in
Vsega duhovnika Melkizedeka.

— 152  —

Ti si uslišal očake, ki so ti da¬
rovali le podobo denašnje da¬
ritve, kolikor bolj milostljiv«
— upamo — gledal boš u 8
nas, ko ti darujemo pravo, nar-
svetejšo daritev, to je lastnega
tvojega Sina, ki seje samega
sebe tebi daroval na sv. križi j
za grehe celega sveta. Tukaj
je več kakor vse daritve oča¬
kov, ker tu je Božji Sin Jezus
Kristus, nad katerim imaš nar-
večje dopadjenje. O razlij 1 |0
tej daritvi svojo milost na nas,
te lepo prosimo, in usmili se
nas, da ne bo tvoje trpljenje 1' 1
tvoja smrt nad nami zgubljena,
in da tvoja sv. rešnja kri ne bo

153  —

zastonj za nas prelita,ter priseli
nas enkrat v presrečno domo¬
vino, kjer te bomo združeni z
preČisto Devico Marijo in z
vsemi izvoljenimi hvalili in po-
veličavali, ljubili in vekomaj
uživali.

O dobrotljivi nebeški Oče!
spomni se in usmili se pa tudi
vseli ubogih duš, ki so se že
ločile od tega sveta, posebno
pa te prosim za..., da bodo tudi
°ne deležne te presvete daritve.
O kako uboge trpe v vicali! O
kaj morajo vse prestajati! O
Oče nebeški! pogasi, pogasi
jun strašno žejo, zlajšaj in skraj¬
šaj jim trpljenje! Vzemi jili iz

— 154  —

trpljenja časnega v večen mir
in pokoj, da te z vsemi svetniki
v tvojem kraljestvu hvalijo in
na vekomaj časte.

Oče naš!

(Moli ga tudi ti!)

Ja, Oče, Oče ti si naš, in mi
smo tvoji otroci! O blagor nam,
Iver kot otrokom tvojim, pripra¬
vil si nam v nebesih srečno
prebivališče! Da pa prebiva¬
lišče tisto, čez vse srečno in
veselo, enkrat tudi zadobim°)
spremljaj nas ti, o Bog! po poti
tega sveta, daj nam dušne in
telesne hrane, odpusti nam nase
slabosti in grehe ter reši nas

— 155  —

vsega hudega, preteklega, se-
dajnega in prihodnjega. In na
prošnje preblažene, vselej De¬
vice Marije, na prošnjo tvojih
svetih aposteljnov Petra, Pavla
in Andreja in vseh svetnikov,
dodeli nam milostljivo svoj mir,
da bomo s pomočjo tvojega us¬
miljenja vedno prosti vsega
greha. Po ravno tistem Gos¬
podu našem Jezusu Kristusu,
ki s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti sv. Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Jagnje božje, ki grehe sveta
°djemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta
°djemiieš, usmili se nas!

156  —

Jagnje božje, ki grehe sveta
odjenJješ, daj nam mir!

I>uliovno ohliajilo.

Premili Jezus! ki nas tako
ljubeznjivo k sebi kličeš: „Pri'
dite k meni vsi, ki ste trudni
in obteženi, in jaz vas okrep¬
čam!“ Glej! s hvaležnim in
zgrevanim srcom pred tabo
kleČ.fe:

Moj Jezus! Tebe vžiti
Iz srca jaz želim;

Pa k Teb’ ne morem priti,
Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš:

— 157  —

Duhovno obhajilo.

— 158

Pokaži milost svojo
Da v duhu v mene greš.

Pogernjena je sicer miza
Tvoja sveta, pripravljeni so
angelji za strežbo, toda jaz se
ne upam blizu. O ljubi Jezus,
pridi, pridi pa vendar le k meni,
pridi v moje srce in okrepčaj,
oživi mojo dušo s tvojim du¬
hom, napolni jo s Tvojo mi¬
lostjo. In ko mi danes ni dano
k angeljski Tvoji mizi, daj da
se bo to zgodilo prej ko mo¬
goče. Pi*eden pa nastopi oni
srečni dan, odvzemi od mene,
karkoli Tebi ni prijetnega. Ves
sem ranjen, o Jezus, ozdravi

159  —

me! Lačen sem in žejen, o
Jezus, nasiti in napoji me! Z
grehi omadeževan sem, o Jezus,
očisti me!

O Marija! daj mi svojega
Jezusa, da ga v dulm sprejmem,
objamem in na srce pritisnem,
m prosi ga, da se mi tudi v sv.
zakramentu da vžiti v kratkem
času. — Za danes pa ne morem
drugače, ko da zdihnem z evan¬
geljskim stotnikom:

„0 Gospod, jaz nisem vre
»Jen, da greš pod streho mo-
»jega srca, ampak reci le z be¬
sedo in ozdravljena bo moja
»JuŠa! “ (reci to trikrat ter
''•dihni na to):

IGO

Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, zveličaj me!
Kri Kristusova, napoji me!
Vode iz desne strani, operi me!

TrpljenjeKristusovo,potrdime!

O dobrotljivi Jezus, usliši me!
V svoje svete rane zakrij me!
Od Tebe ločite se, ne pusti me!
Peklenskega sovražnika vari
me!

Ob uri moje smrti pokliči me!
K tebi priti, zapovej mi!

Da s Tvojimi svetniki hvalin 1
Te vekomaj. Amen.

Po sv. obhajilu.

Hvala o Jezus! Hvala in čast
naj ti bo večna! Hvali naj Te

nebo in zemlja, da si nam rev¬
nim popotnikom te solzne do¬
line zapustil to nebeško hrano,
taangeljski kruh, ta skrivnostni
čudež Tvoje ljubezni.

O moj dobrotljivi Jezus in
Zveličar, ki si po svojem časti¬
tem vstajenji še celih štirdeset
'Ini pri svojih učencih ostal in
jih ljubeznjivo učil, nagni moje
Sl 'ce živeti in delati po Tvoji
Sv eti volji. Mrtvo in prazno je
Vs e življenje brez Tebe, prazno
te neČimerno je vse, razun Tebi
' a  s Tabo živeti. Dodeli mi te-
lla j Tvojo pomoč, da svojega
S| ‘ c a ne navezujem na posvetno,
tei nuČ da hrepenim po večnih

z & dušo i

11

1G2

dobrotah in da čedalje bolj skr¬
bim zato, kar je prvo: za dušo,
za Te, in za večnost. „Le eno je
potrebno“  rekel si Marti. Ja: le
eno je potrebno in to je zveli¬
čanje duše.

Konec sv. maše.

Končana je sv. daritev!
Sprejmi jo o presveta Trojica,
in dodeli nam po nji vse dob¬
rote, kar jih potrebujemo z«* 1
sedajni čas, za dušo in telo! 0
Gospod in moj Bog! lepo te
zahvalim za to veliko milost,
da sem bil deležen te sv. da¬
ritve. Ker se ti pa jaz dovolj
zahvaliti ne morem, naj mi v
to pomagajo vsi svetniki in

163

svetnice božje, ter naj te hva¬
lijo in časte. Čast, ja, čast bodi
tčbi na večne čase!

Deo gratias! kliče strežnik.
Peo gratias! Hvala Bogu! kli¬
čem tudi jaz iz celega mojega
srca.

Preden pa, o Gospod! to
svetišče zapustim, te prosim:
blagoslovi me, blagoslovi mi
vse misli in želje, blagoslovi
tel vse moje besede, blagoslovi
v se moje djanje in nehanje, da
bo vse po tvoji volji, tebi v čast
1,1  meni v zveličanje.

Blagoslov Očeta, Sina in
svetega Duha pridi čez nas in

°stani vselej z nami! Amen.

n*

— 164  —

II.

Maša za verne duše v vicah.

V imenu Boga j Očeta, in t
Sina, in sv. f Duha. Amen.

Konfiteor.

Gospod, vsegamogočni Bog'
pred tabo kleče spoznam in
se spovem tebi, Mariji prečisti
Devici, sv. Mihaelu arhangelju,

— 165  —

sv. Janezu Krstniku, sv. apos-
teljnom Petru in Pavlu in vsem
svetnikom, da sem silno veliko
grešil. Spoznam, da sem zaslu¬
žil tvojo pravično jezo, ker sem
iz nemarnosti in prostovoljno
velikokrat prestopil tvoje za¬
povedi. Veliko sem te razžalil,
zato se pa s celim srcom k tebi
vernem, o moj Bog -  in s pokor¬
nim cestninarjem ponižno k
lebi zdihujem: Gospod, bodi
milostljiv meni grešniku! Ne
delaj z menoj po mojih hudo¬
bijah, temuč po tvojem neskonč¬
nem usmiljenji. Terdno skle-
llei n, s tvojo gnado svoje živ-
i.jenje poboljšati in zvestejše

— 16G —

hoditi po poti tvojih naukov in
tvoje sv. volje. Amen.

Začetek.

Gospod! daj jim večni pokoji
in večna luč naj jim sveti. Spo¬
dobi se, o Bog! da tebi v Sion«
hvalo pojemo, in v Jeruzalemu
obljube opravljamo. Usliši mojo
molitev; k tebi se bodo vsi
ljudje sošli. — Gospod! daj ji®
večni pokoj, in večna luč naj
jim sveti.

Gospod, usmili se!

Kriste, usmili se!

Gospod, usmili se!

MOLIMO.

Bog! ki si med apostolskimi

167  —

mašniki svoje služabnike k časti
škofovstva in mašništva povz¬
dignil, daj, prosimo, da pridejo
tudi v njih večno družbo. Po
Gospodu našem, itd.

Bog, ki deliš odpuščenje in
želiš človekovo zveličanje, pro¬
simo tvojo milost, da z nami
združenim bratom, sorodnikom
in dobrotnikom, ki so se že s
tega sveta ločili, po prošnjah
Marije vselej Device in vseh
svojih svetnikov, v družbo več¬
nega zveličanja priti dodeliš.

Bog, stvarnik in odrešenik
vseh vernih! dodeli dušam svo-
jili služabnikov in služabnic
odpuščenje vseh grehov, da

16S —

milost, katero so vselej želele,
po bogaboječih prošnjah dose¬
žejo. Ki živiš in kraljuješ itd.

Berilo iz razodenja

SV. JANEZA APOSTELJNA 14, 13.

Tiste dni sem slišal glas iz
neba, ki mi je rekel: „Zapiši:
blagor mrtvim, ki v Gospodu
umrjejo! Odselej, reče Duh, naj
počivajo od svojega truda, za¬
kaj njih dela gredo za njimi.“

Gospod! daj jim večni po¬
koj, in večna luč naj jim sveti.
Pravični bo v spominu veko¬
maj : on se ne boji, kedar kaj
hudega sliši.

Odveži, o Gospod! vse za¬
veze grehov dušam vseh ver-

169  —

nih mrtvili. In s pomočjo tvoje
milosti naj odidejo maščevalni
sodbi in naj uživajo veselje
večne luči.

Strašen dan bo dan plačila,
Zemlja se bo v prah zdrobila,
Priča David in Šibila.

Kakšen strah bo svet obdajal,
Kadar bo sodnik prihajal,

K ostri sodbi človek vstajal.

Čudno bo trobenta pela
Mrtvim po grobeh gromela,

Pred sodnika jim velela.

Smrt, natora trepetala,

Pode , ko bo stvar vstajala,

In sodniku odgovarjala.

Bukve bodo prinesene,

P kterih dela so storjene,

Bobre vse in nepoštene.

— 170  —

Vse, kavk olj je zdaj zakrito,
Pred sodnikom bo očito,
Kaznoval bo vse srdito.

Pevež, kam se čem podati ,

Kje prijatelja iskati?

Komaj dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti,

Ki odrešiš vse, oprosti
Meni milostno slabosti.

Spomni se o Jezus mili,

Da so zame te umorili;
Prosim, takrat se me usmili!

Hotel, truden si hoditi
Dal si se na križ pribiti,

Daj mi v blagor trud svoj bit*.

Kralj pravični maščevanja
Prosim grehov odpuščanja,
Preden sodiš naša djanja.

171  —

Da sem kriv, to sam spričujem,
Grehov svojih se sramujem ,
»Prizanesi,“ Bog! zdihujem.

Nisem vreden odpuščanja,
Vendar ognja maščevanja
Vari me, Bog milovanja!

Den’ me, prosim, med ovčice
Kozlov se bojim levice
Naj deležen bom desnice.

Ko zaveržene preidete

V ogenj pahnil boš ujete,

Vzemi takrat me med svete.

V prahu h tebi, Bog, zdihujem,
Serce sterto ti darujem ,

Konec ti priporočujem.

Dan solza, o ura straha,

Ko bo človek vstal iz praha,

K oj stri sodbi vstal krivični!

172

Prizanesi, Bog pravični!

Mili Jezus Ti jim daj

Večnega počitka kraj! Amen.

Evangelij.

Besede sv. Jan. v 6. pogl.

Tisti čas je rekel Jezus ju¬
dovskim množicam: „Jaz šeni
živi kruh, ki sem iz nebes pri¬
šel. Ako kedo je od tega kruha,
bo živel vekomaj, in kruh, ka¬
terega jaz dam, je moje meso
za življenje sveta. Judje so se
tedaj prepirali med seboj, re¬
koč: Kako nam zamore ta svoje
meso dati jesti? Jezus jim j e
tedaj rekel: Resnično, resnično
vam povem, ako ne bote jedh
mesa Sinu človekovega, in P'* 1

i

— 173

njegove krvi, ne bote imeli živ¬
ljenja v sebi. Kdor je moje
meso in pije mojo kri, ima
večno življenje in jaz ga bom
obudil poslednji dan.“

Darovanje.

Gospod Jezus Kristus, kralj
časti! reši duše vseli vernih
mrtvih od pokoril vic in od
globokega brezdna; reši jih
levu iz žrela, da jih ne požre
brezden, da ne padejo v temo;
lemuč sveti Mihael vojvoda naj
hh pripelje v sveto luč, ki
jo Abrahamu obljubil in nje¬
govemu zarodu.

Darove in hvalne molitve
opravljamo tebi Gospod! Ti

— 174  —

jili vzemi za duše tiste, katerih
se danes spominjamo; preseli
jih o Gospod iz smrti v življe¬
nje, katero si Abrahamu oblju¬
bil in njegovemu zarodu.

Tihe molitve.

Vzemi prosimo, o Gospod!
darove, katere za duše tvojih
služabnikov škofov ali mašni-
kov darujemo, da te, katere si
na tem svetu škofovstva ali
mašništva vdeležil, v nebeškem
kraljestvu v družbo tvojih svet¬
nikov priti veliš. Po Gospod ' 1
našem.

Bog! katerega usmiljenje n'
ma števila, usliši milostljivo

— 175

naše ponižne prošnje, in dušam
naših bratov, sorodnikov in
dobrotnikov, katerim si dal
tvoje ime spoznati, po teh skriv¬
nostih našega zveličanja od-
pušČenje vseh grehov dodeli.

Ozri se, prosimo, Gospod,
milostljivo na darove, katere
tebi za duše tvojih služabnikov
'n služabnic prinesemo; da njim,
katere si kristjanske vere vde-
kžil, tudi plačilo podeliš. Po
Oospodu našem Jezusu Kri¬
stusu tvojem Sinu, kateri s tabo
'kvi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha Bog od vekomaj do
v ekonaaj.

17G —

Sanktus.

O Gospod Jezus Kristus! za
vse si kri prelil: za te, ki so bili)
ki so in ki bodo na svetu. Daj
nam, Te prosimo, Tvojo pomoč,
da po Tvojih naukih živimo in
se po Tvoji volji ravnamo. Raz-
svetlinas, dačedaljebolj spozna¬
vamo tisto pot, ki pelje v srečno
večnost. Ne dopusti, o Jezus,
da bi Tvoje britko trpljenje in
Tvoja smrt za katero dušo bila
zgubljena, in Tvoja sv. kfl
zastonj prelita!

Daj pa tudi našim bratom in
sestram, ki so že ta svet za¬
pustili, priti v Tvoje sv. kral¬
jestvo, da bomo tako vsi, oni

177

v nebesih, drugi na zemlji,
Tebi čast in hvalo prepevali z
angeljsko trumo rekoč:

Svet, svet, svet si Gospod
ttog Sabaot! Nebo in zemlja
so polna Tvojega veličastva.
Hozana na višavah! Češčen
bodi, ki pride v imenu Gospo¬
dovem ! Hozana na višavah!

Pri povzdigovanji sv.
hostije:

0 Jezus! ki za nas na križi
ll uuT, bodi počeščen in poz¬
dravljen: Tebi živim, Tebi
nnirjeni, Tvoj naj boin živ
in mrtev.

za duSo!

12

178  —

Pri povzdigovanji
sv. krvi:

0 bodi počeščena pre*
sveta in predraga kri Jezu- j
sa Kristusa, mojega Zveli¬
čarja ! 0 operi, umij in pos¬
veti mojo dušo v večno živ¬
ljenje. Amen.

Po povzdigovanji.

Ponižno te prosimo, vsega-
mogočni Bog! Poglej milost¬
ljivo na ta sv. dar! Sprejmi ga k
tvoji časti, v počeščenje Srca
Jezusovega, v slavo Device
Marije, in v korist našo, kakor
si sprejel dar pravičnega Abelj-
na, dar očaka Abrahama in
višega duhovna Melkizedeka.

179  —

Molimo in prosimo pa tudi
za nase rajne brate in prija¬
telje, da bi kaj kmalo gre¬
hov očiščeni, zamogli gledati
teoje sv. obličje. Usmili se jih,
0  Gospod! usmili se jih!! Ja,
usmili se vseli bratov in sester,
ki so pred nami šli v večnost.
Stori jih deležne te narsvetejše
daritve. Naj pade ena kapljica
Sv - krvi tudi na nje! O Gtos-
Pod! daj jim večni mir in po¬
koj, in večna luč naj jim sveti!

Amen.

„Oče naš. “ (Moli ga!)

v  Resnično, resnično vam po-
»vem, da, pride ura, ko bodo

12 *

180

„ mrtvi slišali glas Sinu .boŽ-
„jega. in ki ga bodo slišali,
„ bodo oživeli. Nikar se ne ču-
„ dite temu ? ker pride ura, da
„ bodo vsi, ki so v grobeh, sli'
,, šali glas Sinu božjega in bodo
„ prišli, ki so dobro delali, v
,, vstajenje življenja, ki so pa
„ slabo delali, v vstajenje p°'
„ gubljenja. “

O Oče nebeški! strah in gro¬
za me spreleta, ko te berenr Že
zdaj, kaj bo pa še le, ko se bo
vse to godilo!? — Da enkrat
pa ne vstanemo v pogubljenje,
podpiraj nas, da tu na zeml.j 1
tvojo sv. voljo tako zvesto m
natančno spolnujemo, kakor jo

181

spolnujejo angelji in svetniki
v nebesih. Daj nam pa tudi,
kar nam je za dušo in telo po¬
trebnega, ter vari nas vsega
hudega na poti našega življe-
uja. Amen.

Obhajilo.

Gospod! jaz spoznam svojo
uevrednost. Spoznam, da nisem
vreden pristopiti k Tvoji sv.
roizi in zavžiti angeljski kruh,
reravno to močno želim. O Je-
zu s, Jagnje Aožje, ki grehe
sveta odjemlješ, usmili se me,
m  kar mi danes ni pripuščeno,
'h' ; j da se bo to v kratkem zgo¬
dilo. Dodeli mi moč, da med

— 182

tem v molitvi in dobrih delali
terden in stanoviten ostanem
in tako Tebi z lepim, svetim
in bogoljubnim življenjem pri¬
pravim vredno prebivališče v
mojem srcu.

„0 Gospod, jaz nisem vreden,
da prideš pod streho mojega srce,
ampak reci le eno besedo, in oz¬
dravljena bo moja duša!"  (Tri¬
krat.)

Po sv. obhajilu.

Večna luč naj jim sveti o
Gospod! s tvojimi svetniki veko¬
maj, ker si milostljiv. Gospod!
daj jim večni mir in večna luč

183  —

naj jim sveti, s tvojimi svetniki,
ker si milostljiv.

Zadnje molitve.

Prosimo, Gospod! da tvoje
zaželjeno usmiljenje dušam
tvojih služabnikov, škofov ali
fflašnikov pomaga, da po tvoji
milosti v večno družbo tistega
pridejo, v katerega so upali iu
verovali. Po Gospodu našem...

Daj, prosimo, vsegamogočm
ki usmiljeni Bog! da duše na-
bratov, sorodnikov in do¬
brotnikov, za katere smo ta
kval ni dar tvojemu veličastvu
prinesli, po moči te skrivnosti
°d vseh grehov rešene, po tvoji

181  —

milosti zveličanje večne luči
dosežejo

Prosimo, Gospod! da dušam
tvojih služabnikov in služabnic
molitev teh ki te prosijo po¬
maga, da jih od vsili grehov
očistiš in svojega rešenja vde-
ležiš. Ki živiš in kraljuješ itd.

Sklep.

„ Bratje! glejte, skrivnost vam
povem: Vsi sicer vstanemo, toda
spremenili se ne bomo vsi. Naglo,
ko bi trenil z očmi, na poslednjo
trobento,  — in mrtvi bodo vstati
nestrohljivi

Brat moj, skrbi za dušo!

185

Molitve

za zakrament sv. pokore in sv-
Rešnj. Telesa-

SPOVED.

Kristjan! Kristjana! Skrbi za
dušo, ker le eno imaš! ,,Vsako
drevo, ki dobrega sadu ne donaša.
1)0  posekano in v ogenj verženo.“
Ako drevesa sam ne vsečeš,vse-
^ e ga Bog. To drevo, veš katero
J®’ jo drevo pregrehe. Ponovim:
^ ( rbi za dušo, in pusti greh!

— 186  —

Glej! kako hitro steče človeško
življenje! Ono gre memo kakor
senca, mine kakor megla in pade
kakor kapljica na veji. Majhen
veterc popihne in te ne bo več.
V materi zemlji bo počivalo tvoje
telo, ti pa boš v večnosti, ali ve¬
sel ali žalosten, kakor zdaj za
to skrbiš. In — ravno spoved je
tista edina pot, ki pelje v veselo,
srečno večnost. Vsaka spoved
nam je in ima biti ena stopinj 3
bližej svetih nebes, če jo vredno
opravimo, ako pa slabo, nam jo
ena stopinja bližej pekla.

Nič ni na svetu človeku bolj
potrebnega, kakor spoved. On 3
je edina pot k Bogu; ona spravlja
človeka z Bogom,- ona je posled¬
nja tolažba in pomoč na smrtni
postelji. Spoved je več vredna,
kakor vse na svetu: vse posvetne

«87  —

krone, bogastvo, lepota in denar
nimajo te vrednosti, ker sveta
spoved odpre vrata k svetemu
obhajilu, vrata k Jezusu, vrata v
nebesa, vrata v srečno večnost.

Kaj je spoved in kaj si ž njo
Pridobiš, spoznala boš kristjan¬
ka duša enkrat na unem svetu.
„0 spoved, spoved! O duhovnik,
duhovnik! zakaj se mu nisem
spovedala!! ? vpila bo duša v več¬
nem pogubljenju, pa vse bo pre¬
pozno.

Skrbi kristjanska duša! za po¬
gosto in dobro spoved! Veš, ka¬
teri je bil Jezusov prvi nauk?
»^/co se ne spolcoriste, hote vsi s sve-
<0 « pogubljeni. 11  Ta je bil njegov
Prvi nauk, prvi glas.

Tisoče in tisoče jih je pogub¬
nih duš, ker za spoved niso
nrarale. Glej, da ne boš enkrat

188

tudi ti tje prišla! Pojdi in hodi k
spovedi, ter odkrij tvoje srce spo¬
vedniku ! Ne zakrivaj mu nič, po¬
vej mu vse, kar veš in kar te
peče; ne boj se, kar poveš, ostane
v spovednici. Bolje ti je stokrat
greh razodeti, kakor pa pogub¬
ljena biti!

Poslušaj !

Misli si, kristjanska duša! da
tvoja spoved je morda zadnja. Pri¬
pravljaj se toraj na njo, kakor da
bi imela še danes umreti. Ce b°
ona res zadnja in slabo oprav¬
ljena, kaj bo z tabo? Ko se bo
tvoja duša od telesa ločila, obso¬
dil jo bo Jezus, in veš kam? v
večen ogenj! — oh! v večen ogenj ■
Celo večnost boš zato jokala,
vpila; celo neskončno večnost
boš klicala spovednika, pa spo¬
vednika ne bo; celo večnost bos

ISO

pomoči klicala, pa pomoči je ne
bo od nobene strani.

O neumna duša! porečeš, kaj
sem jaz delala na zemlji! gorje
meni! gorje meni!!

Da se ti pa kaj tacega ne pri
godi, prosi pred vsako spovedjo
tolažnika sv. Duha, da ti razsvetli
u m, da svoje slabosti prav spoz¬
naš. Dva ali vsaj en dan pred
spovedjo poklekni tje pred kri¬
žanega Zveličarja, v čegar roke
Pride enkrat tvoja duša,ter moli
naslednjo molitev.

K sv. Duhu za razsvetljenje,

O vsegavedoči Bog! ki veš
Za  naše narskrivnejše misli in
Ze \je in spoznaš vse, še tako
skrivna dela, razsvetli, te pro¬
sim, mojo pamet in spomin, da

190  —

natanko spoznam, kako in v
Čem sem te razžalil!

O moj Bog! Zopet sem se
povernil v poprejšnje slabosti,
zopet sem žalil tebe, mojega
preljubeznjivega Gospoda w
Stvarnika! Prelomil sem obljm
bo! O usmili se me! usmili se
me!!!

O sveti Duh! ti zveličanska
luč moje duše, pridi, te prosim
in razsvetli me, da se spomnim
vsili svojih grehov, nobenega
ne zabim ali zamolčim, ampak
vse natančno razodenem ter svo¬
jo ubogo dušo očistim. Nagni mo¬
je srce k pravemu poboljšan)^
Glej! jaz obžalujem svoje gre-

111

he in spoznam, da nisem vre¬
den, da bi svoje oči proti nebu
povzdignil. Pa od zdaj naprej,
skrbeti hočem bolj za svojo
dušo, in varovati se greha, ki
žali ljubega Boga in Zveličarja
Moje neumerjoče duše. Odpo¬
vedati se hočem vsem prijatel¬
jem tistim in tovaršem, ki so
Me le v slabost napeljavah.
Odpovedati se hočem tisti nes¬
rečni osebi, ker spoznam, da
drugače sem pogubljen. Odpo¬
vedati se hočem grdemu pijan¬
čevanju, ostudnemu preklinje-
Vai \ju; odpovedati se hočem
'Olje nespodobnemu govorjen¬
ih nečistemu klafanju. Odpo-

— 192

veda ti se hočem tej in tej hiši,
tej in tej krčmi, tej in tej kom-
paniji v ktero sem d o zdaj za¬
hajal. Odpovedati se hočem tudi
igri, ker ž njo sem mojega lju¬
bega Jezusa velikokrat žalil'
Ja — odpovedati se hočem iu
moram vsemu grehu, da se n ( '
pogubim na večne čase.

O sveti Duh, Duh vse mi¬
losti, moči in pomoči! Ne zavrzi
prošnje uboge grešne duše! r l°
te prosim po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem, ki z Očetom
živi od vekomaj do vekonmj.
Amen.

Odpri zdaj stran 101 in beri od
sodnjega dne.

193  —

Spraševanje vesti.

Kristjanska duša! premisli dobro,
kaj si storila in v čem si Boga
zalila; zdaj je čas, po smrti časa
več ne bo.

Zapovedi božje.

I- Veruj v enega samega Boga!

Nisem imel morda kakšnih
Praznih ver? sem se morda pe-
e al z zagovarjanjem? Sem opravil
sv °]o molitev zjutraj in zvečer?
P re d jedjo in po jedi? Nisem li
'ftorda kedaj dvomil nad kakšno
le snico sv. vere? ali sem se mor-
c| a pregrešil z nezaupnostjo, z
^upanjem? z predrznim zaupan-
j® 111  v božjo milost? ali nisem
°&a premalo ljubil? itd. „Kdor
S|<r '>' azd„§0! 13


— 194  —

ne bo veroval , ho pogubljen 11  rekel
je Kristus.

II. Ne imenuj brez potrebe  i
božjega imena!

Ali nisem ime Jezusovo in Ma¬
rije brez potrebe in za vsako reč
imenaval? Sem morda kedaj se
šalil z svetimi rečmi? se norca
delal? Sem kedaj in večkrat p? e [
klinjal, se rotil? nisem li kedaj
preklinjal vreme, veter, dež,božjo
previdnost ? svetnike ? Morda
sem preklinjal s sv. zakramenti'
Ali nisem morda v kaki sili delal
obljube Bogu ali Materi Božji, P a
ne spolnil? ali nisem morda v
kaki družbi napčno govoril čez
duhovne, učenike, čez njih nauke
in cerkvene obrede in sveti reči?-
Ne žabi: „ Od človeka, ki 'se vedno
roti, priseguje,  (vpije, zija in vse

195  —

slabosti govori,) ne pojde šiba
hžja“  piše kralj Salomon.

III. Posvečuj praznike!

Ali nisem morda ob nedeljah
m praznikih sv. mašo po nemar¬
nem opuščal? Kako sem se ob¬
našal v cerkvi? Kje so bile moje
misli? Nisem li morda medprid-
go hodil iz cerkve? Kako sem
Praznaval dan božji? Morda sem
delal? vozaril? drve cepil? Morda
sem Boga žalil in skrunil dan
d°žji s pijančevanjem? z igro? z
P^som, norenjem? z vlačenjem z
drugim spolom? Vse to je pre¬
povedano, ker pisano stoji: „Dqj-
^ Bogu, bar je božjega!“

IV. Spoštuj očeta in mater itd.

Ali sem vselej ljubil svoje
Nariše, jim stregel, jih slušal?

196  —

jim nisem morda kedaj odgovar¬
jal, nasprotaval? zaničaval ali
celo preklinjal? Sem jim morda
kedaj kaj kradel in skrivaj pro
dajal? sem molil za nje?

Jim nisem morda z jezo, nev
bogljivostjo, nepokorščino, razuz¬
danostjo delal žalost, britke ure?
Sem jim pomagal v potrebi? Sem
opravil v testamentu naročene
sv. maše?

Pa do predpostavljenih, do u-
čenikov, duhovnikov kako se®
se zadržal ? Nisem li morda du¬
hovnike zaničaval? Sem slušaj
gosposko? sem odrajtaval kar J>
je šlo? Nisem morda jezil, žanr
čaval, preganjal stare ljudi ? stri¬
ca, teta, staro mater? sirot? u
božcev? itd.

Vrsldct bo sin in preideta bo hci,  J*

197  —

očeta ali mater samo grdo pogleda*
pravi sv. pismo.

V. Ne u bi vaj!

Vprašaj se: ali sem morda iz
nerodnosti ali hudobije samega
sebe ali koga druzega na zdravju
Poškodoval? Sem bil morda nez¬
meren v jedi in pijači? ali nisem
sebi ali drugim želel smrti? Ko
sem bil bolan, sem si skrbel za
kravje? ali nisem morda volira-
Va l, namesto da bi si hitro po¬
magal?

Sem se rad jezil? togotil? o-
froke preostro kaznoval? prete¬
pa? ljudi sovražil? pohujšaval
m°rda z besedo, petjem, obna-
. ail jem, norenjem, preklinjevan-
|e m, nespodobnem djanjem itd.

11  ®orje temu! lci leoga pohujša; bolje

198

bi mu bilo, da bi se mu mlinski ka¬
men na vrat obesil, in potopil v glo¬
bočino morja,“  pravi Jezus.

VI. Ne prešestvaj!

IX. Ne žeti svoj epa bližnjega
žene!

,Nič nečistega ne pojde v nebesaI 1

Kako je pa z mano? Sem imel
morda kedaj nečiste misli in že}'
je? Sem si kaj tacega hitro zbij
z glave? Nisem li morda kedaj
govoril nečiste besede? Sempr e '
peval kedaj nesramne pesmi?

Nisem li kot fantič, ali deklic 3
(pastirica) kaj slabega se vmisjjj
na paši ? Se nisem kaj pregreh*
z rokami?

Nisem kakšno osebo napelj 3 ;
val v greh? nagovarjal?silil?Kaj
pravi vest? Nisem morda v res-

199

niči storil kaj slabega sam z sa¬
bo? sama z sabo? z drugimi? Se
nisem morda kedaj lovil, cukal
z  drugim spolom ?

Pa pri živali?., ali me ni morda
— kar Bog ne daj! — moje nag¬
njenje premotilo celo do neumne
živine? ita.

Kako živim v zakonskem sta
nu? ali ne morda pregrešno, ka¬
kor konj in mezge, ki pameti ne-
mata?!...

VII. Ne kradi!

X. Ne želi svojega bližnjega
blaga!

Sem komu kaj uzel? ukradel?
0 Soljfal pri vagi, meri? Nisem li
slabo blago primešal dobremu?
Morda sem močil seno? Morda
delal sleparska pisma? — Nisem

— 200  —

li morda najdeno blago obdr¬
žal? ali morda ukradeno blago
hranil? kupaval?

Nisem li delal škode po polju?
po travnikih? z živino?

Nisem li zapravljal premože¬
nje z igro, loterijo, pijančevanje®
in tako kradel otrokom?

Vari se tega! in tuje blago
pusti! „ Ukradeno blago nema teko"
in sne še drugo.

VIII. Ne pričaj po krivem zoper
svojega bližnjega!

Ali sem kedaj krivo pričal?
tožil? Čez koga lagal? Z lažmi
ob dobro ime pripravil? -7-
sem li bližnjega raznašal? čezenj
govoril? čez čast in poštenje?
Sem koga opravljal? obrekaval?
krivo sodil? obdolžil?

— 201  —

Nisem morda kedaj prisegel?
kako pa? morda po krivem?! —
Sem po spovedi preklical obre¬
kovanje? opravljanje?

s G orje podpihovalcem in dvojezič-
nežem!“

Sprašuj se dalje čez pet cerkvenih zapo-
ve d>, čez sedem poglavitnih grehov, šest
grehov zoper svetega Duha; čez štiri v
nebo vpijoče in devet tujih, slednjič pre¬
glej dobro dolžnosti svojega stanu.

1. Starši.

Ali podučujete otroke v strahu
božjem? in v kristjanskem nau¬
ku? Skrbiste, da je v hiši moli¬
tev? da hodijo vsi k sv. maši ob
j^deljah in praznikih? Jim da-
^ste lep izgled s svojim kristjans-
kim življenjem? Jih strahujete
P° zasluženji ?

Kje spijo? gredo počivat o pra-

— 202  —

vem času? Ni nevarnosti po no¬
či? Skrbiste, da nema družina
slabega znanja z drugim spolom?
— Ali morda molčiste k grehu?
k nerodnostim? — Morda jih h
gole lakomnosti preveč oblda-
daste z delom? itd. Vse to je na
vaši vesti. „ Prekleti bodo oče  *'«
mati, ki za otroke ne skrbe.“

Dalje: oče, mati! uprašaj se!
kako živim v zakonskem stanu?
Sem se kedaj posvetoval (posve¬
tovala) s svojim spovednikom,
kaj je zakonska čistost? kaj smem
in kaj ne smem? Ali ne strežem
svoji poželjivosti, enako neumm
živini? vem, „da čez talce ima hu¬
dič oblast ?“  — Držim zvestobo?
Pomislim kedaj, da: nečistnike bo
sam Bog ojstro sodil ?“  itd.

203  —

'• Gospodarji in gospodinje.

Kako je z vami? Ali ste skrbeli
za kristjansko življenje svoje dru¬
žine, poslov ? Ni med posli in dek¬
lami slabosti? Ni morda pregreš¬
no življenje? Gorje vam! ker vse
to palo bo na vašo hišo in odpo¬
čilo blagoslov božji. Se v vaši hiši
Prejemajo sv. zakramenti? Morda
nmlČiste,ko delovci, posli in dru¬
gi nespodobno kvantajo, pre¬
klinjajo in pohujšanje delajo? —
Ali ste morda kedaj družino silili
na delo ob nedeljah?

Jim dajaste lep izgled? Glejte,
glejte! da nauke Cerkve ne podi-
raste, ker glava pojde za glavo,
Čuša za dušo

3. Posli.

Ste pokorni svojim predpos¬
tavljenim? Delaste vestno? in

204

zvesto? morda napol? Niste li
raznašali premoženje gospodar¬
jevo? Niste li morda delali prepir
v hiši, besede, pohujšanje? Živi¬
no pretepali? ali delali celo škodo?

Premislite to dobro, ker težek
vas čaka odgovor!

4. Zakonski.

Kako živiste ? Kako je z vašim
zakonskim življenjem? Ste imeli
in imate Boga pred očmi ? Niste
li morda nasprotovali namenu,
zakona, zakonsko posteljo uma
zali, da bi otrok ne imeli?!

Joj! kakšen greh je to v bož¬
jih očeh! — Niste li pohujšali
lastnih otrok... že veste kako!?

Kako živiste z taščo, s tastom?
starim očetom? staro materjo?

Imate med seboj kristjansko
ljubezen?

— 205  —

5. Mladenči.

Vprašajte se pred vsako spo-
vedjo: se spomnim na mojega
stvarnika in odrešenika vsako
jutro in vsak večer? Sem opustil
kakšno sv. mašo? Ostajam zunej
cerkve? Mladenič moj! ne ža¬
bi, da ltedor za cerkev ne mara,
bo pogubljen na večne čase.

Kako je z tvojo nedolžnostjo ?
Kisi jo morda oskrunil, umazal
a b celo zapravil? Nisi koga v greh
uapeljaval? Slabosti uganjal po
noči?

Si bil kedaj pijan? si mečal iz
sebe? si morda zahajal po vese¬
licah in plesiščah? In ko si bil
Zr aven, se spominjaš, kako straš¬
no si Boga tepel in žalil z klet-
v 'no, rotenjem, pijanostjo, neš¬
olanimi besedami, grdim pre-

- 206  —

pevanjem itd.? In potem po noči
domu gredč, veš kaj si delal? Si
pomislil, kako in kaj bi bilo z
tvojo dušo, če bi bila tisto noč
poklicana v večnost k rajtengi?!

Dalje! — nisi morda zinili
po krčmah? sadje po polju? kra-
del starišem in prodajal? Pomisj 1
vse to dobro, ker večnost je več¬
nost.

O. Dekleta.

Vprašajte se, kako je z Vašo
ubogljivostjo do očeta in do ma¬
tere ? — Niste li morda kaj tace
ga storile do očeta in do matere,
zarad česar bote preklete, ker
pisano stoji:

„ Preklet bo sin, prekleta bo hči,  ^
očeta ali mater samo jezno pogleda

Kako živiste z bratom in sestro?

— 207  —

Skrbiste za svojo sraraožljivost
in nedolžnost? Niste li morda
fantovske, da za njimi letaste in
svoje oči paseste? Kaj pravi vaša
vest? je telo čisto ?

Kako je ponoči? ni slabosti?-
ni napčnosti? slabega človeka?

zapeljivosti?

Dekle hodiš po plesišču? Se
tega vselej spoveduješ? Gorje
tebi, če ples ljubiš, ker pisano
stoji;

Je pleši, pleši duša po brjarjih,

»v peldu boš plesala po žerjavici ,

»budiš bo s tabo plesal.

Veš, da ravno zaradi razuzda¬
na plesa se jih veliko pogubi
aa večne čase?

In v cerkvi: kako se obnašaš?
Ve delaš morda pohujšanja? z
hiranjem? z obleko? šepetanjem?

- 208  —

Pomisli vse to dobro, ker spoved slabo
opravljena in duša zgubljena je vse e®>'

Oh! koliko deklet hodi po ši¬
roki cesti, proti peklu!!

Dekleta, ki malo mislijo n a
Boga, toliko več pa na lepa i»
nečimerna oblačila, na kratko-
čase, družbe in plesišča; dekleta,
ki se nespodobno obnašajo, pr«"
več krohotajo in smejejo, se z
možkimi rade pečajo, cukajo, lo¬
vijo in vse to za šalo, norčijo ima¬
jo, — take dekleta hodijo po ši¬
roki cesti, ter z vsako stopinj 0
bližajo se peklu.

Slušaj kar sledi!

Vnekej vasi živela je deklica,
katerej sta umrla oče in mah-
Njen oče je bil pobožen, p°l r '
pežljiv in dober mož, pa skoraj
vedno bolehast, umrl ji je P raV

— S09 —

zgodaj. O njegovi smrti bil je
strašno hud vihar, da ga tri dni
niso mogli pokopati. Ljudje za¬
čeli so hitro misliti, da je bil rajni
narhitrej v sovraštvu z Bogom,
tedaj brž ko ne pogubljen.

Njena mati pa je bila neči¬
mrna, hudobna, nesramna, je¬
zična in vsa posvetna žena in
Pohujšljiva plesalka; za molitev
'n cerkev ni porajtala. Tudi ona
zboli, umrje in dan njenega pogre¬
ba bilo je krasno in lepo vreme

To dekle začne zdaj premiš-
Ijavati, katero življenje naj bi
Posnemala, ali očetovo ali mater¬
no. Ivar sklene ravnati se poizgle-
ou maternem.

Neki večer na to prikaže se ji
, e P angelj in jo jezno upraša, kaj
l e  sklenila!

Skrbi za du5 0  i

14

- 210  —

Groze in strahu dekle ne more
nič odgovoriti. Angelj jo tedaj
zgrabi za roko injo pelje na neiz¬
rečeno ljubeznjiv vrt. Tu zagleda
svojega očeta veselega obraza,
oblečenega v krasno, pozlačeno
obleko. „Oh! ljubi moj oče! zau-
pije, pustite da ostanem tukaj
pri vas!“ — „To se še zdaj ne
more zgoditi, ji reče oče, le P°
mojem zgledu hodi in gotovo tudi
ti sem prideš." Ali angelj jo zo¬
pet naglo za roko prime in dalje
pelje. Postavi jo tedaj na rob
strašne ječe. Bil je sam pekel.

Tu zagleda svojo mater v straš¬
ni podobi, med ognjenim plame
nom in grdimi pošastmi. Dekle
se strese na vsem životu. „ Usmil¬
jeni Bog! 11  zaupije mati, ko svojo
hčer zagleda, prosim, prinesi mi
saj eno kapljico vode, ker tu trpim

— 211

strašno vročino.“  Toda angelj jo
naglo odtegne. Tista deklica šla
ie potem v puščavo, je ojstro ži¬
vela in delala pokoro.

Dve poti imaš tudi ti, krist-
jansko dekle, ki držiti v večnost.
Glej, katero si zbereš, da se en¬
krat kesala ne boš!!

— 212  —

Molitev pred spovedjo.

O moj Jezus! koliko si Ti
za me storil, da bi jaz Tebe
ljubil! — Jaz pa, da bi tako
ne, povračal sem Ti vse to l e
z nehvaležnostjo. Ob! koliko-
krat sem se obrnil od Tebe in
grelm služil! — Kaj bo z m* 1 '
no? Kaj bo z mojo dušo? K a J
bo v večnosti?!

O moj preljubeznjivi Jezus,

— 213  —

pomagaj mi in ozdravi me! Žal
mi je iz vsega srca, da sem Te
žalil in ne slušal. Oh! kako me
topeče in boli! Jaz spoznam
da sem se pregrešil zoper svo¬
jega Gospoda in Boga. Zaslu¬
žil sem, da bi na večne čase
zavrženibil spred Tvojega ob¬
ličja. Oh! kaj bi bilo z mano,
ko bi me v sedaj nem, stanu po¬
klical pred-se, k rajtengi, kjer
ho že en sam smrten greh za¬
dosti za večen ogenj!!?

Pa, — večna Ti hvala in
dast! Sto tavžentlcrat bodi zab¬
eljen. moj Jezus! da si z ma-
110  Še potrpel, da mi daš še čas
Za  spokorjenje in da zgubljene

— 214  —

ovčice ne zapustiš. Iz celega
srca se Ti zahvalim za to Tvojo
neskončno dobroto! — Zdaj pa
hočem se vzdigniti in podati k
Tebi nazaj, ljubi moj Jezus!
Vem, da zgrevanega in potrte¬
ga srca ne zaveržeš, ker nočeš
smrti grešnikove, ampak da so
spokori, živi in zveliča.

Z velikim zaupanjem veržeffl
se tedaj k nogam Tvoje božje
milosti in z žalostno Marijo
Magdaleno zdihujem k Tebi
za odpuščenje mojih grehov.

„0 presveto Srce Jezusovo, ustnih
se me!“

„ Sladko Srce Marijino, bodi m °j e
rešenje /“

— 215  —

O Oče nebeški! poglej mi¬
lostljivo na moje žalostno sreč,
ali veliko bolj: poglej na pre¬
bodeno, preljubeznjivo Srce Je¬
zusa in z njegovo presveto res¬
no kervjo očisti mojo omadeže¬
vano dušo! — S tvojo pomočjo
hočem svoježivljenje poboljšati,
vseh nevarnosti in grešnih pri¬
ložnosti ogibati se, celo raje
umreti, kakor še kedaj grešiti.
0 nikar me ne zaverzi spred
tvojega obličja, ker sicer gorje
m eni, jaz sem zgubljen.

O Marija! ti narveče zau¬
panje naše za Bogom, prebiža-
liŠČe grešnikov in mati milosti,
P r osi za me nebeškega Očeta,

— 216

da me vzame zopet za svojega
otroka. Prosi za me svojega
preljubeznjivega Sina, Jezusa
Kristusa, da me zopet sprejme
v število svojih ovčic. Prosi za
me tolažnika, sv. Duha, da
vlije v moje srce obilno milost
in ljubezen božjo, me v dobrem
potrdi in stanovitnega do konca
življenja. — O Marija, kraljica
nebes in zemlje, Gospa pi' e '
svetega Srca Jezusovega, ti ki
nobenega ne odverneš, nobe¬
nega ne zapustiš, ki se k tebi
zateče, bodi mi usmiljena i ]1
ljubeznjiva mati! Za Bogom
jaz tebe ljubim iz celega srca!

(Zdaj pristopi k spovedi in misli si, da j e
zadnja v življenji.)

— 217

Molitev po spovedi.

Hvala, hvala o Jezus! Hva
la o Marija!

O moj usmiljeni nebeški Oče!
tvoja milost je v resnici veci,
kakor vsa tvoja dela! — Veseli
se moja duša! in hvali Gospoda
svojega Boga, ker velik čudež
je storil nad tabo: vse tvoje
grehe ti je odpustil, dušne rane
zacelil, večnega pogubljenja te
rešil in. te zopet sprejel v svojo
milost! O moj Bog! nezapo-
padljiva res in neskončna je
tvoja dobrota; ona preseže vso
n aŠo razumnost! — Zdaj sem

— 218  —

zopet tvoj otrok, zdaj te zopet
smem imenovati svojega Očeta,
zopet smem z veseljem povz¬
digniti svoje oči proti tebi. Vsi
angelji nebeški, vi vsi izvoljeni
prijatelji božji! pomagajte mi
vredno častiti svojega narve-
čega dobrotnika, usmiljenega
Boga, ter ga hvaliti in ljubiti;
veselite se z mano in skupno
združeni dajmo in zapojmo mu
čast in hvalo. Kakor se oče us¬
mili svojih otrok, seje on mene
usmilil in s presveto krvjo last¬
nega svojega Sina- očistil je
mojo revno dušo.

O moj nebeški Oče! - Kako te
zahvalim za to neizrečeno dob-

— 219

roto, da si mi po Jezusu Kris¬
tusu podelil odpuščenje grehov
iu da si me zopet sprejel za
svojega otroka?! O ne zapusti
me tudi zanaprej s svojo po¬
močjo, ker sovražniki moje duše
zmerom iščejo in bodo iskali,
kako bi jo vlovili in spravili v
pogubljenje. Moja popačena in
k slabosti nagnjena natora me
ueprenehoma odvrača od do-
krega in napeljuje v slabo, mi
dobre dela in čednosti dela in
Popisuje zoperne in težavne in
^ greh kaže mi prijeten. Za-
Peljivi svet me slepi, mi veselje
ta posvetne užitke obeta, da bi
'Oe premotil, od tebe odvrnil

220  —

in pogubil. — Peklenski duh,
naš poglavitni sovražnik in ro¬
par duše, tudi zmerom okoli
mene hodi, kakor rjoveč lev, '
in išče požreti mojo dušo.

O Gospod in moj Bog! Če
mi ti v teh nevarnostih in skuš¬
njavah s tvojo milostjo ne po¬
magaš, jaz se ustavljati nebom
mogel, kmalu in hitro padem
v svoje prejšnje pregrehe. Be
če mi ti podaš tvojo roko, le Če
boš ti z mano, premagam vse
in blagor meni. „Če je Bog 1  i
nami,  piše kralj David, kedo bo I
zoper nas?"-

Zatorej te ponižno in v ime¬
nu Jezusa Kristusa prosim- 0

— 221  —

moj Bog! bodeli mi obilno svoje
milosti, da zanaprej v dobrem
stanoviten ostanem, se vse ne¬
davne priložnosti skrbno ogib¬
ljem, cujem in molim, da v
skušnjavo ne padem. Vari, vari
me, da se v svoje poprejšnje
grehe ne vrnem, da moj pos¬
lednji stan ne bo hujši od prve¬
ga: vari me, da hudobni duh,
kije zdaj iz mojega srca izgnan,
se  zopet ne povrne s sedmerimi
Mojimi hujšimi duhovi. Očistil
m me, o Gospod! daj mi tvojo
milost, da več ne grešim, da se
mi še kaj hujšega ne zgodi.

0 Marija, prečista Devica!
k si narlepši izgled prave sta-

— 222

novitnosti v dobrem; ti si bila
zmerom Bogu zvesta, ti si trdno
in nepremakljivo stala na poti
prave svetosti: oh prosi ti za
me Boga in tvojega ljubega
Sina, da mu vedno zvest osta¬
nem, se vsim skušnjavam, in
sovražnikom stanovitno us¬
tavljam, da me tako nobena
reč: ne svet, ne peklenski duh,
ne lastno poželjenje od Boga
in od njegovih svetih zapovedi
odverne. To sprosi mi od Boga,
o usmiljena, o dobrotljiva, o
sladka Devica Marija! Amen.


223

SVETO OBHAJILO.

Zakrament Sv. Rešn. Telesa.

O veseli se, kristjanska duša!
Veseli se, če si se pri studenci
spovedi prav umila in made-
Zev  oprala! Veseli se, ponovim,
~~ sam Jezus pride zdaj k tebi;

Jezus Kristus, nedolžno Jag-
n i e  božje, te zdaj obišče! Glej!
^°spod nebes in zemlje, dal seti
zavžiti z krvjo in z mesom, z
uušo i n  g telesom! O kedo zamore
P°pisati nezmerno srečo, ki jo

224  —

najde kristjanska duša v sv. ob¬
hajilu! ?

Skrbi tedaj, kristjanska duša.
da se za to veselje, zato nezmerno
srečo, prav in vredno pripraviš.
Jezus ljubi čisto srce in v čistem
srcu le on prebiva. Poglej! kake
priprave se delajo, ko pride kak
cesar ali kralj v eno ali drugo
mesto: vse, kar je lepega in dru-
zega, se izpostavi in uporablja)
da se tako visoko osebo spodob¬
no, slovesno in s častjo sprejme.
Vse mesto je na nogah! V#e je v
zastavah, cveticah in majih!Ka¬
ko krasno je pa še le stanovanje
napravljeno, kjer ima prebivati
cesar ali kralj?! — Vse je tu o-
pleteno z zelenjem, vse ozaljšano
z cveticami: ja celo stopnjice in
tla so pogernjena. A kako lepo

— 225  —

in sijajno se tedaj pripravlja sta¬
novanje cesarju!

Kristjanska duša! V tvoje srce
pa ne pride zdaj kak posveten
cesar ali kralj, kak mogočen vla¬
dar tega sveta, ne, v tvoje srce
Pride v sv. obhajilu, kralj vseh
kraljev, vladar vseh vladarjev,
ker kralj in vladar nebes in zem-
}je! O če se že posvetnim vladar¬
jem dela taka čast, kolika čast
gre še le Jezusu, živemu Bogu?
Kakšna čast gre še le Jagnjetu
božjemu?! O skrbi, skrbi, da bo
stanovanje, Jezusu v tvojem srcu
Pripravljeno: lepo, čisto, snažno,
Pometeno in z najlepšimi cveti¬
cami kristjanskih čednosti ople-
teno in ozaljšano. In veš, katere
so cvetke, ki čistemu Jezusu naj¬
bolj dopadejo? Glej, te so: poniž¬
at, čistost in goreča ljubezen.

Sktl>!  za dušo ! 15

— ‘226  —

Če si tvoje srce, draga kristjan-
ska duša tako pripravila, potem
ne boj se, vzemi v roke svečo žive
vere, trdnega zaupanja in goreče
ljubezni ter pojdi Jezusu nasproti.
Angeljci se že približujejo ter
pogrinjajo mizo.

Preden pa Jezusa prejmeš v tvoje srce,

zdihni k njemu in mu reci:

Bodi pozdravljen, preljubez
njivi moj Jezus! Bodi pozdrav
Ijen, ljubi moj Zveličar! Odobri
Jezus, Ti tedaj želiš priti k
meni? Ti se hočeš zjediniti z
mojo dušo? dušo, ki Teje to-
likrat žalila!? spoznam, da Te
časti, tega veselja, te sv. večerje
nisem vreden. Srce in telo imam
sicer očiščeno, ali, kdo sem jaz,
da se Ti k meni ponižuješ!’

227

Ti Bog narsvetejši, jaz pa re¬
ven Črviček?

O moj ljubi Jezus! Sem li v
resnici tako srečen, da smem
Tebe v svoje srce sprejeti? Te¬
be, o Jezus, ki si moj Bog, moj
Zveličar, ki si svet iz nič stva-
ril in ga vladaš in ohranjaš!
0 moj Jezus, tisto telo, ki je
za-me na križi viselo, tista kri,
ki si jo za-me na križi prelil,
tisto srce, ki je bilo za-me na
križi prebodeno, smem jaz —
ubogi grešnik — prejeti v svoje
srce! O moj Jezus, tvoje lastno,
desnično, presladko, ljubeznji-
y o, božje srce, studenec vseh
milosti, vir vseh sladkosti, ki

IB*

— 228  —

mi je nebesa odprlo — smem
tedaj s svojim pregrešnim srcom
skleniti ?! O sreča nad vso srečo,
sreča ki je celo angelji in iz-
voljeni nemajo!

O moj Jezus! zamorem si
misliti večjo ljubezen?

O duša moja premisli! Jezus,
Tvoj Bog in Gospod pride zdaj
k tebi! Kmalu, kmalu došla b
bo največa sreča, ker imela boš
v svojem srcu neomadeževano

Jagnje božje.

O moj Jezus! osramoten m
s skesanim srcem spoznam: ni¬
sem, nisem tega vreden, pa, kei
upam, da me Ti s Tvojo gnado
pripravnega storiš, ker slišim

— 229  —

Tvoj mili glas, kako vabiš, naj
k tebi pridejo vsi, ki so obte¬
ženi, slabi in revni, grem in po¬
dam se k Tvoji mizi.

O moj Jezus! da bi Te mo¬
gel tako sprejeti, kakor se Tebi
spodobi, ki si Bog in vladar
nebes in zemlje! O da bi jaz
'mel tako čisto srce, kakor ga
je imela Tvoja deviška mati
Marija, ko Te je vsaki dan pre
jemala! O da bi mogel saj ne¬
koliko popraviti, kar se je že
do denašnjega dnd ravno pri
Tvoji sv. mizi Tebi v nečast
storilo! O da bi Te mogel lju¬
biti namesto vseh tistih src, ki
Te žalijo in ne ljubijo! Ja, bla-

— 230  —

gor, tisočkrat blagor tistim ki
Tebe Jezus spodobno in vredno
prejmejo!

Ker jaz tega zavoljo nešte-
vilnih slabosti ne morem, zato
prosim ponižno vse nebeške
duhove, prosim angelje in ar-
hangelje: stopite okoli mene v
tistem trenutku, ko prejmem
vašega in mojega Jezusa, ne¬
beško sladkost, vaš ange ljski
kruli!

Pridi, oj pridi tedaj o Jezus,
ki mojo dušo ljubiš, pridi in
razveseli me! Pridi, oj pridi,
moj Jezus, Ti moje življenje,
moje zveličanje, moj Gospod
in moj Bog, moje vse! Moja

231

duša po Tebi hrepeni, moja duša
po Tebi zdihuje, kakor žejni
jelen po studenčnici! Pridi, že¬
nin moje duše in potolaži go¬
rečo žejo mojega srca, ki le
Tebe želi, Tebe išče, po Tebi
hrepeni.

Pridi, oj pridi, Jezus moj in
ostani pri meni!

nCeščen, hvaljen in ljubljen bodi vsaki čas,

V Svetem Režnjem Telesu, Jezus naš!“

R e ci na to trikrat z evangeljskim stotni¬
kom:

» Gospod, jaz nisem vreden, da
vljreš pod mojo streho, ampak reci le
» s  eno besedo, in ozdravljena bo moja
Aša.“

— 232  —

Po svetem obhajilu.

Veseli se z mano nebo in zem¬
lja in hvali Gospoda vse, kal'
živi! Moja duša je najšla, ka¬
terega ljubi, svojega Gospoda
in Boga. Zvesto ga hočem v
svojem srcu držati in se nikdar
ne ločiti od njega. — O kako
sem jaz srečen (srečna), da me
je obiskal vsegamogočni kralj
nebes in zemlje. Z svojim me¬
som me je nahranil in napojil
s svojo krvjo. Oskrbel me je za

večno življenje. Zdaj jaz živim,
pa ne več sam, ampak moj J e '
zus, v meni živi.

— 233  —

O presladki Jezus! — kako
srečen (srečna) sem jaz, da zdaj
Tebe imam, katerega nebo in
zemlja ne morejo obseči, pred
katerim angelji trepetajo in
svoje obličje zakrivajo. O neiz¬
rečena ljubezen! kaj hočem več
poželeti, kar Tebe vživam, v
katerem so vse dobrote nebes
in zemlje zapopadene!?

0 bodi pozdravljen, prelju-
keznjivi gost moje duše! Bodi
Pozdravljen, ti nebeška slad¬
kost mojega srca! Bodi poz¬
dravljen, ti zastava mojega zve-
iičanja, ti moje upanje, moje
veselje! — O Gospod, kralj
Ve čne slave, kako se ponižaš k

— 234  —

meni priti, k revnemu pozenielj-
skemu črvu, iz svojega veli¬
častva k meni grešniku!? Po¬
nižno Te molim zdaj na sedežu
svojega srca. Hvalim Te in čas¬
tim iz vse svoje moči, in zdru¬
žim svoje slabo češčenje s po-
češčenjem vse nebeške družbe.
Naj doni in se razširja Tvoja
hvala kakor v nebesih tako na

zemlji! Od solnčnegaizhoda do

zahoda hodi hvaljeno Tvoje
sveto ime!

Kako se bom pa Tebi za¬
hvalil za Tvojo ljubezen in dob¬
roto, katero sem od Tebe pr 1 '
jel ?! Ali — saj veš da sem revna
stvar, da nimam, kar bi Tebi

— 285  —

dopadlo, razim eno srce, polno
ljubezni; tisto jaz Tebi tedaj
Zf r prebivališče podam, da boš
I i v meni, jaz v Tebi večno
Prebival. Is celega srca zdih¬
ujem zato k Tebi;

Hvala, ljubi Jezus, hvala Ti
v eČna! O angelji, vi služabniki
božji, ki nedolžno Jagnje pov¬
sod spremljeste, hvalite Gos¬
poda in zapojte mu z mano
Vl ’ed: svet, svet, svet si Gospod
"°g; nebo in zemlja so polne
^ v °je slave! O hvalite Gos¬
poda v mojem imenu pa tudi vi
'si nebeški prebivalci in za¬
pojte mu čast, da se je ponižal
' 111  oj e revno srce!

— 236  —

O moj Jezus! daj mi v pri¬
hodnje želeti le to, kar Ti želiš
in delati le to, kar je Tebi lju¬
bo. V svojem vedenji hočem
biti ponižen, v poželenji cist,
v djanji pošten, v svojem stanu
zadovoljen, v križih in težavah
potrpežljiv in v vsem svojem živ¬
ljenji tvoj zvest služabnik. J» z

želim iz celega srca tako živeti,

da bi Te vselej vredno prijel,
kedarkoli k sv. mizi pristopi®!
da bi jaz, ki ta sveti kruh vži-
vam, tudi sveto živel in enkrat
večno veselje dosegel.

Dodeli mi to gnado o Jezus,
da ves čas mojega življenj a
tako pripravljen, čist in skesan

— 23 ?

k Tvoji sv. mizi pristopam, da
ko prijemanje Tvojega preš v.
Rešn. Telesa moji duši zmirom
bolj in bolj k dobremu poma¬
galo, in da se meni ne prigodi,
kar je od Judeža pisano: da po
tem grižleji je satan v njega
šel. O Jezus! ob vari me nar-
v eČe nesreče, nevrednega sv.
obhajila! — O Jezus! bodi Ti
m °je narveče veselje in slad¬
kost, moje upanje in prebiva¬
lce, moja tolažba in moč. Tebi
Se  zdaj popolnoma izročim:
st °ri z menoj po Tvoj sveti volji.
R°magaj mi s svojo sv. gnado,
^a bom zmerom srčno Boga lju-
mu zmerom zvesto služil in

— 238  —

iz ljubezni do njega vse zapo
vedi natanko spolna val. Za vse
to Te prosim, o Jezus! po Tvo¬
jem neskončnem zasluženji
Amen.

O Marija, preljubeznjiva
mati Jezuzova! prosim te, p°'
magaj mi, da se Jezusu zahva¬
lim za njegovo neskončno d°'
broto, da me je, ubozega gi’ es '
nika, k svoji mizi povabil. Prosi
ga pa tudi, da mi podeli milost
ga večkrat tu na tem sveti pr 1 '
jemati, v nebesih pa na vse
večne čase uživati. Amen.

— 239  —

Tri božje čednosti.

Vera.

Verjem v tebe, pravi troje-
dini Bog, Oče, Sin in sv. Duh!
ki si vse stvaril, ki vse hraniš
vladaš, ki dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. Verjem, da se
je Sin božji včlovečil, da nas je
8  svojo smrtjo na križi odrešil
111  da nas sv. Duh s svojo mi¬
lostjo posvečuje. Verjem in
h'diin vse, kar si ti, o Bog! ra-
z °del, kar je Jezus Kristus učil,
kar so aposteljni oznanovali in
kar nam sveta rimska katoliška
eerkev verovati zapoveduje,
^se to verjem, ker si ti, o Bog!

— 240  —

večna in neskončna resnica in
modrost, ki ne more ne goljfati
ne goljfana biti. O Bog! oživi
in pomnoži mojo vero!

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo
neskončno dobroto in milost, o
Bog! da mi boš po neskončnem
zasluženji tvojega edinorojene-
ga Sina Jezusa Kristusa v tem
življenji spoznanje, pravo ob¬
žalovanje in odpuščenje mojih
grehov, po smrti pa večno zve¬
ličanje dal, in dodelil te od ob¬
ličja do obličja gledati, ljubiti
in brez konca uživati. Upu 111
tudi od tebe potrebne prip°'

241

močke, vse to doseči. Upam to
od tebe, ker si ti to obljubil, ki
si vsegamogočen, zvest, nes¬
končno dobrotljiv in usmiljen.
0 Bog! potrdi moje upanje.

ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vse¬
ga srca, čez vse, ker si naj veča
dobrota, neskončno popolnoma
in vse ljubezni vreden; ljubim
te tudi zato, ker si do mene in
do vseli stvari neskončno do¬
brotljiv. Iz vsega srca želim, da
id te ravno tako ljubil, kakor
So  te tvoji naj zvestejši služab¬
niki ljubili in te še ljubijo.

Ž njih ljubeznijo sklenem
sy ojo nepopolnoma ljubezen:

za dušo!

16

_ 242

povikšaj jo v meni, o dobrot¬
ljivi Gospod, vedno bolj in bolj.
Ker te tedaj resnično in iz srca
ljubiti -želim in si to trdno pri'
zadevam, zato mi je iz srca žal,
da sem tebe, svojo neskončno
dobroto, katero čez vse ljubim,
tebe, svojega stvarnika, odre¬
šenika in posvečevalca razsrdil.
Zal mi je, da sem grešil, da sem
tebe, svojega vsegamogočnega
Gospoda, svojega najboljšega
Očeta razžalil. Terdno sklenem,
vse grehe in vse slabe prilož¬
nosti zapustiti, storjene grehe
čedalje bolj obžalovati in nik¬
dar več zoper tvojo sveto voljo
ravnati. Vzemi me zopet za svo-

— 243  —

jega otroka in dodeli mi milost,
la svoj sklep dopolniti. Tega
te prosim po neskončnem zas-
luženji tvojega božjega Sina,
Gospoda našega, Jezusa Kris¬
tusa, Amen.

Še druge molitve po obhajilu.

Hvali G-ospoda, moja duša,
in poveličuj svojega Zveličarja!
Hvali Gospoda in nikdar ne
za bi velike njegove dobrote, ka¬
tero ti je ravnokar skazal. O
ijubezen čez vse ljubezni!Bog
Sa ®, spremljan od velike tru-
1116  kerubinov in serafinov, pri-
s el je v moje srce in želi sta¬
rati v mojem stanovanji. Spo-

16 *

— 244  —

dobi se toraj in dolžnost je moja,
da zdaj le Tebi živim ker si
tudi Ti na svetu le za-me živel
in ker zdaj mojo dušo s pres¬
vetim zakramentom živiš. Jaz se

Ti tedaj popolnoma vdam, p°'
polnoraa in vsega darujem.

Darujem Ti svojo dušo,  kij c
zdaj s Tvojim presvetim Rež¬
njem Telesom posvečena in na¬
hranjena, da biTi zmerom zvesta
ostala, zmerom le za Te živela-

Darujem Ti svoj um in svoj 0

pomet,  da bi zanaprej le to nn sl [
in premišljeval, kar je k Tvoji
časti in k mojemu zveličanju,
v napčnih mislili pa se nikdar
radovoljno ne mudil.

— 245  -

Darujem Ti svoj spomin,  da
M se na Tvojo neskončno lju¬
bezen spominjal, ki jo do mene
'maš in mi jo posebno v tistib
presrečnih urah skazuješ, ko Te
v  zakramentu ljubezni prijem¬
ljem.

Darujem Ti svojo voljo in
Sv oje srce,  da bi zanaprej greli
l* 1  vso hudobijo sovražil, Tebe
Pa Čez vse ljubil in iz ljubezni
( 1° Tebe vse Tvoje zapovedi
"atanko spolnaval; da bi izlju-
bezni do Tebe tudi svojega
bližnjega ljubil, kakor samega
Se be in da bi svojo voljo vselej
? Tvojo presveto voljo sklepal
ln  se v vseh okoljščinah svojega

— 246  —

življenja, v vseh zopernostih
in težavah popolnoma podajal
v Tvojo narsvetejšo voljo.

Darujem Ti pa tudi, o moj
Jezus! svoje celo telo,  katero si
zdaj posvetil, in v katero sem
prijel Tvoje presveto Kesaj 6
Telo in sv. Kri.

Darujem Ti svoje oči,  da h'
Tvojo božjo besedo v knjigi
prebirale, in čudeže Tvoje mo¬
gočnosti, modrosti in dobrote
gledale, s katerimi je napolnjen
ves svet; da bi se skrbno od- |
vračale od vsega, kar Tebi m
dopadljivo, se ogibale radoved¬
nih pogledov, ker dobro vem.
da nespodobni pogledi so več-

— 247  —

Krat, večkrat vzrok, ja prvi
ogenj pogubljenja.

Darujem Ti svoje ušesa,  da
bi le Tvojo besedo in kar je
Tebi dopadljivo, rade poslušale,
opravljivim in nespodobnim be¬
sedam pa se vselej zapirale, ker
znano mi je, da zavoljo ušes jih
veliko v peklu trpi in bo veko¬
maj trpelo.

Darujem Ti svoj jezik,  da bi
ga nikoli ne umazal z oprav¬
ljanjem, kletvino ali z drugim
pregrešnim govorjenjem, temuč
da bi bil vselej greha čist, ker
s i Ti, o Jezus! pri svetem ob¬
hajilu nanj položen bil; da bi
i e  tvojo čast govoril in ozna-

— 248  —

naval, ker dobro vem, da za¬
voljo jezika se veliko ljudi dan
na dan pogubi.

Darujem Ti svoje roke,  da bi
ž njimi dobre dela doprinaŠal,
pridno delal, zvesto spolnaval
svoje dolžnosti in da bi nikoli
svojih rok s krivičnim blagom
ali s kakim drugim grehom ne
omadeževal, ker vem, da nič n-
mazanega, nič nečistega ne poj'
de v nebesa.

Darujem Ti svoje noge,  da bi
le po pravični poti hodile, nik¬
dar v slabo družbo ali v nevarne
in pregrešne kraje me nosile-
Ja, moj usmiljeni Jezus! jaz se
Ti vsega dam in darujem z dušo

— 249  —

in telesom, ker si se tudi Ti za
roe vsega dal in daroval v pre¬
detem zakramentu. Stori z ma¬
no, kar je Tvoja sv. volja!

O Jezus! kako srečen sem
zdaj, ker Ti v meni živiš, Ti
moja edina tolažba, moj usmil¬
jeni Odrešenik, moj narveči
dobrotnik in preljubeznjivi že¬
nin moje duše. Ja srečna in
vesela je moja duša, ker Te
■sliši, da jo ravno tako uprašaš,
kakor slepega reveža, ki si ga
ozdravil: „Kaj hočeš, da ti sto¬
rim? “ Ja,moj dobrotljivi Jezus!
Ve m, da si zdaj pripravljen, mi
vse storiti in vse dati, ker si mi
°elo samega sebe dal. Zato pro-

— 250

sim Te: potrdi me v živi veri,
v trdnem zaupanji, v goreči lju¬
bezni; daj mi srčno žalost čez
vse moje grehe, s katerimi sem
Tekedaj razžalil; daj mi stano¬
viten sklep, zanaprej raji vse
pretrpeti in vse zgubiti, kakor
Te kedaj več razžaliti. Spre¬
obrni in prenaredi moje srce,
odloči je od ysega posvetnega,
nakloni je na vse to, kar je Tebi
dopadljivo. O Gospod! stvari
v meni čisto srce in ponovi pra¬
vega duha! Daj mi svojo moč,
da bom z dopolnavanjem Tvo¬
jih zapovedi vedno v Tebi ostal
in Ti v meni.

Usmili se pa tudi, prosim Te.

— 251  —

o preljubi Jezus! usmili se vseh
vernih kristjanov, za katere si
svojo sveto kri prelil. Usmili
se vseh: moje žlahte, prijatel¬
jev in dobrotnikov, kakor tudi
vseh sovražnikov in nasprot¬
nikov. Skazi milost in pomagaj
vsem, ki se mojim prošnjam
posebno priporočajo in za ka¬
tere sem posebno dolžan moliti.
Ozri se tudi milostljivo na vse
poglavarje in oblastnike, vodi,
ohrani jih na pravi poti in na¬
polni jih s svojim svetim Du¬
hom. Vodi in razsvetluj vse du¬
hovne pastirje, tvoje namestni¬
ke, da nas prav uče in vodijo
Po pravi poti.

„0 Božje Srce Jezusovo, Ki
„ prebivaš tukaj v tabernakelj-
„nu, polno neskončne ljubezni
„in usmiljenja, prikrajšaj dneve
„ hudobije in greha zavoljo re¬
jenja duš, katere si s svojo
,,sveto Rešnjo krvjo tako drago
,,odkupil. O usmiljenja polno
,,Božje Srce Jezusovo, reši
„ grešnike! “

„0 Božje Srce Jezusovo, us-
„mili se nas!‘ £  (100 dni odp.)

„0 moj Jezus, usmiljenje! 14
(100 dni odp.)

.,Povsod bodi ljubljeno pre¬
sveto Srce Jezusovo!“ (100
dni odp.)

„0 dobrotljivi Jezus, ti sani

— 253

»si naše zveličanje, naše živ¬
ljenje in vstajenje! Prosimo
»Te torej, ne zapusti nas v na-
»ših stiskah in nadlogah, teinuČ
»zavoljo smrtnih bolečin svo-
»jega najsvetejšega Srca in za-
»voljo britkost svoje neoma-
»deževane Matere pridi na po-
»moe svojim služabnikom, lca-
»tere si s svojo predrago krvjo
»odrešil. “

O Jezus, daj mi, daj mi to
'uilostjdaTe bom enkrat, kakor
l’e zdaj tukaj uživam, tudi
^mkaj v nebesih užival!

O Marija, prečista Devica,
^ej, kako srečnega me je danes
IT oj Ijubeznjivi Jezus storil.

— 254  —

ker me je k svoji mizi joovabil!
— O kako se mu za to dovolj
zahvalim! ? Ko bi mu ves čas
svojega življenja, noč in dan,
z vsemi angelji kleče zahvalne
pesmi pel, hi ga za eno samo
obhajilo po vrednosti ne mogel
zahvaliti. Zatorej te prosim,
moja preljubeznjiva mati Ma¬
rija! pomagaj mi, kakor pri
prošnji, tako pri zahvali. Po¬
magaj mi, zahvaliti se Jezusu,
mojemu narvečnemu dobrotni¬
ku, sprosi mi od Boga prav hva¬
ležno srce, da z besedo in z
djanjem Jezusu ravno tako hva¬
ležnost in ljubezen skažem, ka-
koršno mu jo ti, presv. Devica.

— 255 —

skazuješ. Sprosi mi slednjič to
milost, da bi po vrednem pre¬
jemanji svetih zakramentov
prišel pred obličje božje, kjer
kom ljubemu Jezusu v tvoji
družbi in y družbi vseh izvol¬
jenih večno čast in hvalo pel.
Amen.

Po  litanijah ostani malo y cerkvi in beri
9 tran378, kakšno veselje čaka zveličane v
nebesih.

RESNIČNA PRIGODBA

za stare in mlade ljudi.

Pobožen duhovnik so neki de¬
klici bili za krstnega botra. Z ve¬
seljem shranijo po dokončanem
°Pravilu krstno svečo v škrinjo.
Deklica, kateri so bili za botra.

~ 256  —

kmalu odraste in pride v leta za
prvo sveto obhajilo. Duhovnik
jej tedaj podajo shranjeno svečo,
da jo nedolžna učenka prižgano
drži pri slovesnem prvem svetem
obhajilu. Potem jo zopet spravijo
v skrinjo.

Preteče na to nekaj časa, a
dobra sicer deklica bila je tako
nesrečna, da je prišla v slabo to-
varšijo in po tej zabredla je v ve¬
like hudobije.

To zvejo g. boter, ki so jo dr¬
žali h kersti. Naglo jo pokličejo
k sebi, odprejo skrinjo, vzamejo
iz nje njeno svečo, jo prižgejo pred
njenimi očmi in jej z milim gj a '
som tako-le govorijo: Melanija-
ta sveča je nekedaj gorela na dan
tvojega svetega krsta. Mašnik so
ti jo dali s temi besedami: »Na,
vzemi gorečo svečo in brezma-

— 257  —

dežna ohrani svoj kerst, spolnuj
božje zapovedi, da boš zamogla
takrat, ko pride Gospod k ženit- *
n mi, z vsemi svetniki priti na¬
proti v nebeškem dvoru in boš
imela večno življenje." S to-le go¬
rečo svečo si pristopila kot dva¬
najstletna deklica v beli obleki k
mizi Gospodovi, da si sprejela
božjega Zveličarja. O kako čisto
jn svetlo enako bliščeči zvezdi,
je takrat gorela ta sveča! in zdaj
~7 s  kakšno lučjo bi pa zdaj sve-
t’Ja in plamenela zraven tebe, ko
n| na mrtvaški postelji ležala in
ni ti jo kakor mrtvaško svečo po¬
dal v tvojo mrzlo roko?? Mela¬
nija! bela obleka tvoje nedolž¬
nosti je umazana, ti si mrtva za
'°ga in za nebesa!?

, Te besede častitega gospoda
s ' e  so nesrečni deklici tako do

8k ** li  za dušo 1

17

— 258

srca, da se milo razjoče in vsa
skesana domu povrne. Od tistega
časa je ves čas čisto, pobožno
živela.

Sestra moja skrbi za dušo!

MOLITTE

o posebnih časih leta.

0 novem letu.

Šlo je leto! Šlo je v večnost!
Ura odbila je za uro, dan po¬
tekel je za dnevom, teden za
tednom, mesec za mesecom ni
tako izteklo jo leto in šlo v
morje večnosti, od kjer ga nik¬
dar več nazaj ne bo.

V Tvojem sv. imenu, o Jezus,
začnem danes novo leto. Kar

259

sem v minulem letu storil, je
storjeno, kar sem zamudil, je
zamujeno za vselej. V Tvoji
loki je vse, ljubi Jezus, v Tvoji
i'oki je pa tudi vse, kar me čaka
^ ravno nastoplem letu. Morda,
morda me zdaj leto več ne bo,
morda bom počival že v hladni
zemlji. Oh! prosim Te Jezus, ne
cla j, ne daj, da bi me smrt ne¬
pripravljenega našla! Gorje
meni in gorje vsacemu, kogar
smrt dohiti, ko na njo mislil ni
ln  ga najde v grehu: v slabosti,
v  napčnosti, v nečistem grehu,

na  plesišču, v pijanosti itd.

O Jezus! ki si za me na svet
Prišel in za me trpel, ki tedaj

17 *

— 260  —

poznaš reve naše in težave, pod¬
piraj me s svojo pomočjo tudi
v tem letu, da bom vse svoja
dela in opravila le v Tvojem
svetem imenu začenjal, oprav¬
ljal in dokonča val; da nikdar#
smrten greli ne padem; nikdar
Tvoje ljubezni ne zgubim, te-
muč le s Tabo združen le za Te
živim in za Te delam. Le tako
bodo moja dela v bukve Živ¬
ljenja zapisana, — le tako do¬
sežem to, za kar sem namenjen,
večno zveličanje.

O Jezus! O Marija! O sv.

Jožef! bodite z mano!

Jezus, Jožef, Marija, bodi mo¬
ja tovaršija!

— 261

Preljubi angel j, varh moj in

ti moj patron sveti.bodite z

mano in spremljajte me po vsili
potih skoz celo leto! Amen.

O daj, da srečno leto bo
Ki smo ga dans začeli,

Potrdi nas, o Bog, z močjo,

Da bomo teb’ živeli!

Ti varješ nas, nam srečo daš
Če v srcih nas, o Bog, spoznaš,

Da smo le tebe želeli.

Praznik presv. Imena „Jezus“ovega.

»Hodi ljubljeno presveto , sladl'0
Ane „ Jezusovo!“

„Jezus“! kako sladko, milo in
Prijetno je to sveto Ime! Kako
tolažljivo popotnikom te solzne
c kline! Sladko in milo je to Ime,
' Ce r je Ime mojega odrešenika,
Ime mojega Zveličarja.

— 262  —

Naj se obrnem s svojimi mislimi
in željami na desno in na levo,
nikjer ne najdem srca, katero bi
se na svetosti in dobroti primer¬
jati dalo s Tvojim Srcom, o Jezus.
Zato združeno in zjedinjeno naj
bo zdaj in vselej moje srce s
Tvojim!

Kader bo svet moje srce pože¬
lel, mu porečem: ne, tebi mojega
srca ne dam, ker ti samopridni,
goljfivi svet me nisi odrešil, ti me
iščeš le pogubiti. Jaz tebe ljubiti
nočem, in ti svojega srca ne dami
ampak Jezusu ga dam, ker on m e
je odrešil, in on me hoče, ja želi
tudi zveličati.

Kader bo moje telo v to silij°>
naj bi ga ljubil, mu stregel in nje¬
gove želje spolnaval, mu hočem
odgovoriti: o ti revno meso, kako
ti to od mene zahtevaš ? kaj si me

ti odrešilo? ti, kakor vidim, me
hočeš le pogubiti, in pahniti v
večno nesrečo. Jaz tebi ne ustre¬
žena, ker tebe jaz ne ljubim, am¬
pak sovražiti te hočem kot svo¬
jega narvečega sovražnika. Pla¬
nilo, ki ga ti dajaš nepokorni duši,
je večna smrt; Jezus pa mi obeta,
če njemu služim, večno življenje.
Jezusa tedaj hočem ljubiti!

. Če pride peklenski duh s svo¬
jimi lažmi, da bi me preslepil in
y greh zapeljal, o tedaj mu pore¬
čem: poberi se od mene, ti grdi,
nečisti, zapeljivi duh! kako smeš
ti od mene kaj tacega misliti, da
hi jaz žalil Jezusa, pred katerim
se  pripogibati morajo kolena v-
se h, ki so v nebesih, na zemlji in
P°d zemljo?!

Kader se k meni priklati grdi
z apeljivec ali umazana zapeljivka.

— 264  —

porečem: beži od meni grdi uma-
zanec, beži nesrečna zapeljivka!
Kaj ne veš, da ravno tisti Jezus,
katerega sv. Ime na zemlji časti¬
mo, bo enkrat vse nečiste ljudi
pahnil v večen ogenj?! Pisano
stoji:

»Nečistnike bo sodil sam Bog. 11

Tebe o Jezus, le Tebe hoče®
ljubiti čez vse, ker Ti si me ljubil
odprvega trenutka do sedanje ure.
Pri Tebi in v Tvojem veselja ®
tolažbe polnem Imenu najde®
vse, česar želim. S tem Imeno®
sem varen v vsih nevarnostih
srčen v vsih napadih, potrpežljiv
v vsih zopernostih, potolažen v
vsih brhkostih, nepremakljiv v
bojih, srečen v plačilu, ker:

„Nobeno drugo Ime pod solnc enl
ni dano ljudem, v haterem bi se

UU5

mogli zveličati, halcor edino le slacUio
Ime Jezus. “

To sv. Ime hočem imeti vedno
v spominu in vedno pred sabo:
zapisati je hočem na svoje oči. na
svoje ušesa, na svoj jezik; zapi¬
sati je hočem na svoje roke, na
svoje čelo, na prša in poslednjič
tudi v svoje srce. Svet me ne bo
vabil, ko bo to Ime zagledal, pek¬
lenski duhovi se bodo pred njim
ustrašili in bežali, umaknil se bo
Srdi zapeljivec, umaknila grda
zapeljivka,Tvoji sv. angelji se bo¬
do nad menoj veselili, in Ti, moj
ljubi Jezus! spoznal boš v tem
znamnji svojo ovčico.

0 moj Jezus! moj narslajši Je¬
zus! moj narmilostljivši Jezus!
[j 10 ]' narlepši Jezus! moj čez vse
ljubljeni Jezus! Jezus moje ve-
Se !ie, moj Oče, moj Kralj in moj

— 266  —

Bog, kako zamorem jaz Tebe lju¬
biti in nečimerni svet? kako za¬
morem Tebe zapustiti, svet pa
ljubiti? kako zamorem Tebi nez¬
vest biti, letati pa za neumne®
svetom?!

Ne, moj Jezus! to se nema go¬
diti ! Ti bodi v mojem srcu, Ti na
mojem jeziku, Ti v mojih ustah,
Ti pred mojimi očmi, Ti v mojih
mislih in željah; Ti vodi in sprem¬
ljaj me po vsih potih mojega živ¬
ljenja.

Marija, od ljubezni goreča Mat*
Jezusa! ki so po božjem povelj'
svojemu Sinu Ime „Jezus“  dala,
in ga tolikokrat z neizrekljivi®
veseljem izgovarjala: daj mi slad;
kost tega božjega Imena okušat'
v življenji in ob moji smrtni urn
Amen.

267

LITANIJE

presvetega IMENA Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gče nebeški, vsegamogočni Bog, *)
Sin vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bogi
Jezus, sin živega Boga,

Jezus, narmogočniši,

Jezus, narmočnejši,

Jezus, narpopolniši,

Jezus, narčastitljivši,

Jezus, nareudniši,

Jezus, narsvetejši,

Jezus, narljubeznjivši,

Jezus, narveselejši,
ezus, čistejši kakor solnco,

Jezus, lepši ko luna,
ezus, svitlejši kakor zvezde,

) Usmili se nas!


Jezus, vse časti vreden, *)

Jezus, narponižniši,

Jezus, narubožniši,

Jezus, narkrotkejši,

Jezus, narpotrpežljivši,

Jezus, narpokorniši,

Jezus, narčistejši,

Jezus, prijatelj čistosti,

Jezus, prijatelj miru,

Jezus, naša ljubezen,

Jezus, ogledalo življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezus, lepota pobožnega zadržanja,
Jezus, gorečnost duš,

Jezus, naše prebižališče,

Jezus, Oče ubozih,

Jezus, tolažba žalostnih,

Jezus, žlahtni kamen,

Jezus, hramba pppolnosti,

Jezus, dober pastir ovčic,

Jezus, morska zvezda,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, veselje angeljov,

Jezus, kralj očakov,

*) Usmili se nas !

— 269  —

Jezus, razsvetljevalec prerokov,*)

Jezus, vladar aposteljnov,

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, moč marternikov,

Jezus, svitloba špoznovaleev,

Jezus, ženin devic,

Jezus, krona svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega, **)

Vsega greha,

Broje jeze,

Skušnjav hudičevih,

Nuge, lakote in vojsae,

Brelomljenja tvojih zapoved,

Nevarnosti vsega hudega,

Bo skrivnosti svojega svetega vclovečenja,
B° svojem prihodu,

B° svojem rojstvu,

B° svojem obrezovanji,

0  svojih bolečinah,

0  svojem gajžlanji,

0  svoji smrti in svojem pokopu,

0  svojem svetem vstajenji,

0  svojem čudovitem vnebohodu,

bsmili se nas 1
■ «eši nas o Gospod!

— 270  —

Po svoji nebeški časti, *)

Po svoji narljubeznjivši Materi,

Po prošnji vseh svojih svetnikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveti odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemi)®'
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveti odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!.

Gospod, usmili se nas!

.Holimo.

O Bog, ki si svojega edinoroje-

nega Sina Zveličarja človeškem^

rodii postavil, in ga Jezusa imeno¬
vati ukazal, dodeli milostljivo, da ;
ki njegovo sveto Ime na zeml] 1
častimo, svoje imena v nebesm
v bukvah svojega življenja zapi'

*) Keši nas o Gospod !

— 271

sane najdemo, in se obličja Jezu¬
sovega večno veselimo, po ravno
tistem Gospodu našem, Jezusu
Kristusu, ki s tabo živi in kral¬
juje v edinosti svetega Duha, Bog
°d vekomaj do vekomaj. Amen.

TRPLJENJE

Gospoda našega Jezusa Kristusa
po sv. Matevžu.

(Na oljčno nedeljo.)

Tisti čas je rekel Jezus svojim
učencem: Veste, da bo čez dva
jjui velika noč, in Sin človekov
izdan, da bo križan. Takrat so
zbrali veliki duhovni in stara¬
li ljudstva v dvor višega du-
^°yna, kateri je bil imenovan
r-ujfež, in so se posvetovali, da bi
“®zus a  z zvijačo vjeli in umorili.
K e kli so pa: Nikar v praznik, da

kje hrup med ljudstvom ne usta-
ne. Ko je bil pa Jezus v Betaniji,
v hiši Simona gobovega, je k nje¬
mu pristopila žena, ki je imela
alabastrovo pušico drazega ma¬
zila, in ga je izliva na njegovo
glavo, ko je pri mizi bil. Ko so pa
učenci to vidili, so bili nejevoljni,
rekoč: Čemu ta potrata? Zakaj to
bi se bilo dalo drago prodati in
dati ubogim. Jezus pa, ko je vidik
jim je rekel: Kaj nadlego delate
tej ženi? zakaj dobro delo je sto¬
rila nad mano. Uboge namreč
imate zmeraj pri sebi, mene p a
nemate zmeraj. Zakaj ker je ona
to mazilo izlila na moj život, je to
storila za moj pogreb. Resnično
vam povem, kjer koli se bo oz-
nanoval ta evangelij po vsem
svetu, se bo tudi pravilo, kar je
ta storila, v njen spomin. Tedaj

— 273  —

je šel eden zmed dvanajsterih,
kteri je bil imenovan Juda Jska-
fiot, k velikim duhovnom, in jim
je rekel: Kaj mi hočete dati, in
jaz vam ga bom izdal? Oni pa so
mu privolili trideset srebernikov.
In odsihmal je iskal priložnosti,
da bi ga izdal. Pervi dan opres-
mhkruhov pa so pristopili učenci
k Jezusu, in so mu rekli: Kde ho-
ce š, da ti pripravimo jesti veli¬
konočno jagnje? Jezus pa je re¬
kel: Pojdite v mesto k nekomu,
m recite mu: Učenik pravi: Moj
eas  je blizo, pri tebi hočem imeti
Ve liko noč s svojimi učenci. In
u Čenci so storili, kar jim je Jezus
u kazal, in so pripravili veliko¬
nočno jagnje. Kedar se je bil pa
Ve eer storil, je s svojimi dvanaj-
s tiini učenci k mizi šel. In kadar
So jedli, je rekel: Resnično vam

»a ! is

— 274

povem, da eden zmed vas me ho
izdal. In silno žalostni so zaceli
sleherni govoriti: Gospod! ali
sem jaz? On pa je odgovorili 11
rekel: Kteri pomaka z menoj ro¬
ko v skledo, ta me bo izdal. Sin
človekov sicer gre, kakor je pi¬
sano od njega; toda gorje tistemu
človeku po kterem bo Sin Člove¬
kov izdan! Bolje bi mu bilo, da
bi ne bil rojen tisti človek. Judež
pa, kteri ga je izdal, je odgovoril
rekoč: Učenik, ali sem jaz?
reče: Ti si rekel. Kader so pa ve¬
čerjali,  je vzel Jezus kruh, in
je posvetil in razlomil, ter dal
svojim učencem, in je rekel: Vze¬
mite in jejte; to je moje telo! I n
je vzel kelih, je -zahvalil in ji® j
dal, rekoč: Pite iz njega vsi! Za¬
kaj to je moja kri nove zaveze,
ktera bo za njih veliko prelita v

•275  —

odpuščenje grehov. Povem vam
Pa, da posihmal ne bom pil tega
sadu vinske terte do tistega dne,
ko ga bom novega z vami pil v
kraljestvu svojega Očeta. In ka¬
der šobili zahvalno pesem izpeli,
s° šli na oljsko goro. Tedaj jim
reče Jezus: Vi vsi se bote pohuj-
sali nad menoj to noč; zakaj pi¬
sano je: Bom udaril pastirja, in
razkropile se bodo ovce čede. Ka¬
der bom pa vstal, pojdem pred
vami v Galilejo. Peter pa mu je
°dgovoril in. rekel: Ko bi se rav-
n ° vsi pohujšali nad teboj, jaz se
lle  bom nikdar pohujšal. Jezus
m n reče: Resnično ti povem, da
noč, preden petelin zapoje, me
b °š trikrat zatajil. Peter mu reče:
A.ko ravno bi mi bilo s tebo um-
re ti, ne bom te zatajil. Takoj so

'udi vsi učenci rekli. Tedaj je pri-

is*

šel Jezus ž njimi na pristavo, ki
se ji pravi Getzemani, in je rekel
svojim učencom: Sedite tukaj,
da grem tje, in molim. In je vzel
seboj Petra in Cebedejova sina,
in je začel žalosten in otožen pri'
hajati. Tedaj jim je rekel: Moja
duša je žalostna do smrti; osta¬
nite tukaj in čujte z menoj. In j e
malo dalje šel, in padel na svoj
obraz, in je molil, rekoč: Moj oče.'
ako je mogoče, naj gre od mene
ta kelih; pa vendar ne kakor ja*
hočem, ampak kakor ti. In pride
k svojim učencem, in jih najde
spati, in reče Petru: Tako niste
mogli eno uro z menoj čuti! Cujte
in molite, da ne pridete v skuš¬
njavo. Duh je sicer voljan, meso
pa slabo. Spet je drugič šel, in
molil, rekoč: Oče moj! ako ne
more ta kelih memo iti, kakor da

- 277  —

ga pijem, naj se zgodi tvoja volja,
h je spet prišel, in jih je našel
spati; njih oči namreč so bile
dremotne. In jih je popustil in
s Pet šel, in tretjič molil, in ravno
tiste besede govoril. Tedaj pride
lc  svojim učencem, in jim reče:
Spite zdaj in počivajte. Glejte!
Približala se je ura, in Sin člove¬
kov bo izdan grešnikom v roke.
; stanite, pojdimo! glejte! pribli-
Za l se je, kteri me bo izdal. In še
16  govoril, in glej! Judež eden
dvanajsterih je prišel, in ž njim
jetika množica z meči in s kolmi,
so jo poslali veliki duhovni in
s torašini ljudstva. Njegov izdaja-
l ec  Pa jim je dal znamnje, rekoč:
tierega koli bom kušnil, tisti je,
rimite. In berž je k Jezusu
in je rekel: Zdrav bodi
! in ga je kušnil. In Jezus

— 278  —

mu je rekel: Prijatelj! čemu si
prišel? Tedaj so pristopili, in so
roke na Jezusa stegnili, in ga pri;
jeli. In glej! eden zmed teh, kteri
so bili z Jezusom je stegnil roko
in izderi svoj meč, in je mahnil
po hlapcu velikega duhovna, ®
mu je uho odsekal. Tedaj mu re¬
če Jezus: Vtakni svoj meč v nje¬
govo mesto, zakaj vsi, kteri za
meč prijemajo, bodo z meče®
končani. Ali meniš, da ne more®
prositi svojega Očeta, in mi
poslal več ko dvanajst legijonov
angeljov? Kako se bodo tedaj do¬
polnile pisma, ker se mora tako

zgoditi? Tisto uro je Jezus mno¬
žicam rekel: Kakor nad razboj¬
nika ste me šli lovit z meči in s  j
kolmi; vsak dan sem sedel p®
vas, in učil v tempeljnu, pa irie
niste prijeli. Pa to vse se je zgo-

dilo, da se dopolnijo pisma pre¬
rokov. Takrat so ga vsi učenci
zapustili in so zbežali. Kteri so pa
Jezusa vjeli, so ga peljali h Kaj-
fežu, višemu duhovnu, kjer so
se  bili pismarji in starašini sešli.
Peter pa je od daleč za njim šel
do dvora višega duhovna. In je
šel ven, in je sedel s služabniki,
da bi vidil konec. Veliki duhovni
Pa in ves zbor so iskali krivega
Pričevanja zoper Jezusa, da bi ga
u morili ;  in ga niso našli, dasi-
ravno je bilo veliko krivih prič
Pristopilo. Zadnjič pa ste prišle
dve krivi priči, in sta rekle: Ta
l e  govoril: Jaz morem podreti
te mpelj božji, in v treh dneh ga
s Pet sozidati. In viši duhoven je
v stal, in mu rekel: Ali nič ne od-
stovoriš na to, kar ti zoper tebe
Pričujejo? Jezus pa je molčal. In

— 280  —

viši duhoven mu je rekel: Rotim
te pri živem Bogu, da nam poveš,
ali si ti Kristus, Sin Božji? Jezus
mu reče: Ti si rekel. Pa povem
vam: Posihmal bote vidili Sina
človekovega sedeti na desnici
moči božje, in iti v oblakih neba.
Tedaj, je viši duhoven raztergal
svoje oblačila, rekoč: (Boga) je
preklinjal; kaj potrebujemo še
prič? Glejte! zdaj ste slišali pre¬
klinjanje. Kaj se vam zdi? Onip a
so odgovorili in rekli: Smrti je
vreden. Tedaj so mu pljuvali v
obraz, in mu jih za uho dajali;
drugi pa so ga s pestmi v obraz
bili, rekoč: Prerokuj nam, Kriste •
kdo te je udaril? Peter pa je zu¬
naj sedel na dvorišču, in pristo¬
pila je neka dekla k njemu, re¬
koč : Tudi ti si bil z Jezusom G a '
lilejcem. On pa je tajil vpričo

— 281  —

vsih, rekoč: Ne vem, kaj praviš.
Ko je pa skoz vrata šel, ga je vi-
dila druga dekla, in je rekla tis¬
tim, kteri so bili tam: Tudi ta je
kil z Jezusom Nazarenskim. In
je spet tajil s prisego: Ne poznam
te ga človeka. Čez malo pa so
pristopili ondi stoječi, in so rekli
Petru: Resnično! tudi ti si zmed
tistih, zakaj tvoj jezik te razode¬
va. Tedaj je začel rotiti se in pri¬
segati, da ne pozna tega človeka,
la naahom je petelin zapel. In
Peter se je spomnil besede Jezu¬
sove, ki jo je rekel: Prej da bo
Potelin zapel, me boš trikrat za¬
biti- In je ven šel, in je britko
lokal. Radei se je pa jutro storilo,
s ° sklenili vsi veliki duhovni in
stitrašini ljudstva zoper Jezusa,
oa bi ga v smrt izdali. In so zve-
z anega peljali in izdali Ponciju

Pilatu, poglavarju dežele. Tedaj,
ko jejuda, kteri ga je izdal, vidil,
da je obsojen, se je skesal, in je
nazaj prinesel trideset sreberni-
kov velikim duhovnom in stara-
šinom, rekoč: Grešil sem, ker
sem izdal nedolžno kri. Oni pa
so rekli: Kaj je nam mar, ti glej'
In je vergel od sebe srebernike
v tempeljnu, inse je vrnil, in je šel
in se vervjo obesil. Veliki du¬
hovni pa so vzeli srebernike, in
so rekli: Ne spodobi se jih devati
v tempeljnovo skrinjico; zakaj to
je cena kervi. Sklenili so pa,
kupili za nje lončarjevo njivo za
pokopališče tujcev. Zato je im e '
novana tista njiva Halceldama,
to je, njiva kervi, do današnjega
dne Tedaj seje dopolnilo, karje
bilo govorjeno po Jeremiji prero¬
ku. ki pravi: In se vzeli trideset

— 283

srebernikov, ceno cenjenega, kte-
rega so skupčevali od Izraelovih
otrok, in so jih dali za njivo lon¬
čarjevo, kakor mi je ukazal Gos¬
pod. Jezus pa je stal pred pogla¬
varjem, in poglavar ga je vpra¬
šal, rekoč: Ali si ti kralj judov¬
ski? Jezus mu je rekel: Ti pra-
viš. In kader je bil tožen od veli¬
kih duhovnov in starašinov, ni
n 'č odgovoril. Tedaj mu reče Pi-
iat : Ali ne slišiš, koliko zoper te
pričujejo ? In mu ni odgovoril na
nobeno besedo, tako da se je
Poglavar silno čudil. Ob prazniku
P a  je poglavar navado imel ljud-
stvu izpustiti enega jetnika, lcte-
re ga so ho tli. Imel je pa takrat
slovečega jetnika, kteri je bil
lt nenovan Baraba. Ko so se tedaj
zbrali, je Pilat rekel: Kteregaho-
Ce t e , da vam izpustim, Baraba

284  -

ali Jezusa, kteri je imenovan
Kristus. Zakaj vedil je, da so ga
bili iz nevošljivosti izdali. Kader
je pa sedel na sodejem stolu, je
poslala k njemu njegova žena,
rekoč: Nič si ne dajaj opraviti s
tem pravičnim, zakaj veliko sem
terpela danes v sanjah zavoljo
njega. Ali veliki duhovni in sta-
rašini so pregovarjali ljudi, da bi
prosili za Baraba, Jezusa pa po¬
gubili. Poglavar pa je odgovoril
in jim rekel: Kterega teh dveh
hočete, da vam izpustim? Oni pa
so rekli: Baraba. Pilat jim reče:
Kaj tedaj naj storim z Jezusom,
kteri je imenovan Kristus? Vsi
reko: Križan naj bo. Poglavar
jim reče: Kaj pa je hudega storil?
Ali oni so še bolj vpili, rekoč:
Križan naj bo. Ko je pa Pilat vi¬
di!, da nič ne opravi, temuč da

_ 285  —

večji hrup vstaja, je vzel vode,
in si je roke umil vpričo ljudstva,
rekoč: Jaz sem nedolžen nad
kervjo tega pravičnega, vi glejte!
to vse ljudstvo je odgovorilo in
reklo: Njegova kri pridi na nas
to na naše otroke. Tedaj jim je
Opustil Baraba: Jezusa pa jim je
'hčanega izdal, da bi bil križan.
Tedaj so poglavarjevi vojščaki Je¬
zusa s seboj vzeli na sodišče, in
so  k njemu spravili vso trumo,
to so ga slekli, in so mu škerla-
tost plajš ogernili. In so spletli
toono iz ternja, in so mu jo na
glavo djali, in terst v njegovo
pesnico, in so pred njega pokle-
kovali, in ga zasramovali, rekoč:
zlrlrav bodi kralj judovski! In so
v vanj pljuvali, in terst jemali in
tolkli po glavi.- In po tem, ko so
ga  zasramovali, so mu slekli

— 286  —

plajšč, in ga oblekli v njegove ob¬
lačila, in ga peljali, da bi ga kri¬
žali. Grede pa so dobili človeka
iz Cirene, Simona po imeni; tega
so primorali, da je nesel njegov
križ. In so prišli na mesto, ki se
imenuje Golgota, to je mesto
mrtvaških glav. In so mu dali
piti vina z žolčem zmešanega. In
ko je bil pokusil, ni hotel piti-
Potem pa, ko so ga bili križali,
so razdelili njegove oblačila, in so
srečkali za uje da se je dopolnilo-
kar je rečeno po preroku, kipra -
vi: Razdelili so si moje oblačila,
in za mojo suknjo so srečkali (lo-
zali.) In so sedeii, in ga varovali-
In so djali verh njegove gl ave
njegovo obsodbo pisano: Ta j e  I
Jezus kralj judovski. Takrat sta
bila križana ž njim vred dva raz¬
bojnika, eden na desnici, eden

— 287

pa na levici. Ti pa, ki so merao
hodili, so ga preklinjali, in s svo¬
jimi glavami zmajevali, in so
rekli: Aha, ako tempelj božji po¬
diraš, in v treh dneh spet sezi¬
daš; pomagaj sam sebi? Če si Sin
božji, stopi s križal Ravno tako
so ga zasramovali tudi veliki du¬
hovni s pismarji in starašini vred
in so rekli: Drugim je pomagal,
fam sebi ne more pomagati 1 Ako
je Izraelski kralj, naj stopi zdaj
f križa, verujemo vanj. V Boga
je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga
r adima! Saj je rekel: Sin- božji
S(; m. Ravno to sta mu očitala
tndi razbojnika, ktera sta bila ž
n jini vred križana. Od šeste ure
' P a  se je tema storila po vsi zem-
iji do devete ure. In okoli devete
j ,r e je Jezus na ves glas zavpil, re-
h°č: Eli! Eli! lama sabdktani ?To

— 288  —

je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si
me zapustil? Eni pa tam stoje¬
čih, ko to slišijo, so rekli: Elija
kliče ta. In berž je stekel eden
zmed njih, vzel gobo, jo s kisom
napojil, in nateknil na terst, m
mu je dal piti. Drugi pa so rekli:
Pusti, poglejmo, ali pride Elija
ga rešit! Jezus pa je spet zavpil
na ves glas, in je izdihnil dušo.—
In glej! zagrinjalo v tempeljnu
se je pretergalo na dvoje od ver-
lia do tal: zemlja se je potresla,
in skale so pokale, in grobi so se
odperli, in veliko teles svetnikov,
kteri so spali, se je obudilo. I n
so šli iz grobov po njegovem
vstajenji, in so prišli v sveto
mesto, in so se mnogim prika¬
zali. Stotnik pa, in kteri so bil'
ž njim in Jezusa varovali, ko so
vidili potres, in kar se je godilo,

289  —

so se silno bali, in so rekli. Res¬
nično, ta je bil Sin božji! Bilo je
Pa tam od daleč veliko žen, ktere
so bile za Jezusom prišle od Ga-
lileje, in so mu stregle; medkte-
rimi je bila Manja Magdalena, in
barija mati Jakoba in Jožefa, in
naati Cebedejevih sinov. Kader
se  je pa večer storil, je prišel neki
bogat človek iz Arimateje, po
imenu Jožef, kteri je bil tudi sam
učenec Jezusov. Ta je šel k Pila¬
tu, in je prosil telo Jezusovo. Te¬
daj je Pilat ukazal telo dati. In
Jožef je vzel telo, in ga je zavil v
čisto tenčico; in ga je položil v
® y oj novi grob, kterega je bil
Usekal v skalo; in je zavalil velik
kamen k durim groba, in je šel.
“iia je pa ondi Marija Magdale-
lla : in una Marija; in ste sedele
S r obu nasproti. Drugi dan, kteri

Skrbi m  Atlasi i IS

— 230  —

je po pripravljanju,*) so se zbrali
veliki duhovni in farizeji k Pila'
tu, rekoč: Gospod! spomnili smo
se, da je ta zapeljivec, ko je bil
še živ, rekel: Čez tri dni bom
vstal. Ukaži tedaj grob obvaro¬
vati do tretjega dne, da kje ne
pridejo njegovi učenci, in ga ne
ukradejo, in ne reko ljudstvu:
Od mrtvih je vstal; in poslednja
zmota bo hujša od perve. Pd^
pa jim je rekel: Imate stražo;
pojdite, obvarujte, kakor veste.
Oni pa so šli, in so obdali s stra¬
žarji in kamen zapečatili.

V velikem tednu.

Pozdravljen mi bodi, o Gos¬
pod Jezus Kristus, za me trpeči ■

*) Dan po velikem petku — parasceve —
jia veliko soboto.

— 291  —

O sveti čas, o sveti teden, ko
si za nas dokončal delo odre¬
šenja! O kaj bi bilo z nami, če
nisi Ti trpel za nas! Plačal si
dolg- nebeškemu Očetu, raztrgal
si dolžno pismo, v katerem smo
*’ili zapisani in obsojeni peklu
te r odprl si nam sveti raj. O
Jezus! kako Ti povernemo to
neskončno dobroto?! Kako Ti
poplačamo neizrečeno milost ?!
Knj storimo mi za Te, ker si Ti
kliko za nas storil?!

Oh moj Bog! Kamor se oz¬
rem po cerkvi, vidim le žalost,
ikžje m ar tre z žalostnim prtam
Za gernjene, altarje vidim vse
nekam razderte; vtihnilo je ve-

•' i o*

— 292

selo petje, omolknile so orgije;
ja še celo zvonovi molčijo. Kaj
pomeni vse to? Kaj seje zgo¬
dilo? Spomin je strašen, tužen,
žalosten... Jezus je umrl!...

Na kolenah kleče pozdrav¬
ljam, hvalim in molim Te, o

Jezus. Iz celega srca hvalim Te

in Te hočem hvaliti ves čas

mojega življenja. Ti si odkupil
tudi mene, tudi za mene si
svojo kri prelil, Tebi hočem
toraj služiti, Tvoj hočem biti
do smrti. O potrdi me v Tvoji
sv. gnadi, umij in operi me v
Tvoji sveti kervi ter vari nie
slabosti in greha, da v dobrem
rastem in duše ne zgubim.

— 293  —

dopusti o Jezus, da bi Tvoja
sv. kri bila za me ali za koga
druzega zastonj prelita!

Molitev v čast Kristusovega trpljenja.

O moj usmiljeni Jezus! iz ce-
kga srca Te zahvalim za vse
Tvoje grozovito trpljenje, ka¬
tero si za me prestal, da si me
večnega pogubljenja rešil.Neiz-
veceno veliko si za me pretrpel
z 8'olj iz ljubezni do mene in do
vseli ljudi. Strah in sramota

obdaja, ko pomislim, kako
malo pa jaz storim iz ljubezni
do Tebe. Kader premišljujem
^voje britko trpljenje in Tvojo
Svenko smrt na križi, o Jezus!

294  —

katero si zavoljo naših grehov
prestal, se mi greh tako grd,
tako ostuden in hudoben zdi,
da ga nikoli ved ponavljati no¬
čem. O pač! neizrečeni greh ki
samega Sinu božjega tako neiz¬
rečeno trpinčiš!

Pa—o moj Jezus! kako sem
reven in slaboten, kako kmalu
pozabim na storjeno obljubo;
premalo imam pred očmi Tvoje
trpljenje, zato kmalu zopet pa¬
dem. O ljubeznjivi Jezus! vtisni
vmoje srce Tvoje britko trpljeu'
je tako globoko, da je bom
vedno premišljaval, ter zmerom
bolj in bolj spoznaval, kako hm
doben in grd je greh, ker si Ti

295  —

zanj moral toliko trpeti. Daj
®i svojo pomoč, ljubi Jezus!
da sklepe, katere pri premis¬
li e v anjiT voj ega svetega trplj en -
ja delam, vselej tudi v djanju
spolnim, da bom tako deležen
buli jaz tistega dobička, kate¬
rega so vselej bogaboječe duše
iz tega dobrotljivega premišlje¬
vanja Tvojega britkega trpljen¬
ja zadobivale. Amen.

Pri božjem grobu.

Bodi počeščen, o kralj, odre¬
šenik sveta, Gospod moj in moj
Bog za me križani! Bodi po-
eeščena, o presveta glava, za
'ae z trnjem kronana in s pa-

— 29C

lico tepena! Bodi počeščeno
preljubeznjivo obličje za me
zapljuvano in udarjeno z hu¬
dobno roko! Bodite poČešČene,
premile oči, za me s solzami
zalite! Bodite mi počeščene,
sladke usta, za me z žolčem in
jesihom napajane! Bodite mi
počeščene, predrage ušesa, za
me zasramovanjem in zaniče¬
vanjem napolnjene! Bodi pO'
češčen, ponižni hrbet, za me
gajžlan! Bodite mi počeščene,
prečastite roke, za me na kri 2
raztegnjene! Bodite počeščene,
premila prša, za me v trpljenju
vse pretrešene! Bodi počeščena,
desna stran, za me s sulico vo-

- 297  —

jaka prebodena! Bodite počes¬
ane, svete kolena, za me v mo¬
litev pripognjena! Bodite po-
Češčene, častite noge, za me z
žeblji pribite! Bodi počeščeno
celo telo Jezusa Kristusa, za me
na križ obešeno, razmesarjeno,
umorjeno in — pokopano! Bodi
počeščena, predraga kri, za me
iz vseh ran prelita! Bodi počeš-
cena, presveta duša, za me na
križi v roke nebeškega Očeta

zročena!

V združenji tega počeščenja,
0  mili Jezus, priporočim in zro-
čim Ti danes in vsaki dan mojo
^nšo, moje življenje, moje srce
'n telo, vse moje počutke in

298

opravila, vse moje prijatelje in
neprijatelje, dobrotnike, pred¬
postavljene in moje sorodnike,
kakor tudi vse moje neprijatelje,
da nam pomagaš, nas rešiš,
varješ in zveličaš. Amen.

(Odpri zdaj stran 71 in premišljuj smrt
pravičnega.)

Tri zahvale Kristusu za trpljenje,
i.

O najkrotkejši Jagnje božje!
ki si tri ure na križi tako revno
in od vseh zapuščeno viselo,
zahvalim Te za tisto neizrečeno
bolečino, ktero si takrat trpel,
ko si bil tako neusmiljeno raz¬
pet, da so se vse tvoje kost'

— 299  —

lahko prešteti zamogle: prosim^
Te, odpusti mi po tej Tvoji neiz¬
rečeni bolečini, kar sem se s
svojimi počutki pregrešil zoper
Tvojo dobroto. Amen.

ii.

O najnedolžniši Jagnje bož¬
je! z zahvalo vseh stvari Te zah¬
valim za tisto veliko grenko
rejo, ki sojo zavoljo zveličanja
duš na križi pretrpel, takrat, ko
S1 ' z glasnim in žalostnim gla¬
din zavpil: „Žejen sem,“ in
vendar ti druzega niso dali piti,
hakor žolča in jesilia. Po gren-
k°sti te velike žeje Te prosim:
°dpusti mi milostljivo, kar sem

— 300  —

se z nezmernostjo v jedi in pi¬
jači pregrešil. Amen.

m.

O najdobrotljivši Jagnje bož¬
je ! Z tisto častjo in hvalo, kate¬
ro Ti dajejo vsi svetniki in iz¬
voljeni v nebesih, Te zahvalim
za tisto silno veliko martro, ki
si jo takrat trpel, ko si bil na
rokah in na nogah tako neus¬
miljeno z tumpastimi žeblji pri¬
bit, da se je od velike bolečine
v Tebi srce treslo in trepetalo
in vsi udje se skerčili. P° tj
neizrečeni bolečini in grenki
smrti Te prosim, da mi vse pre¬
grehe mojih rok in nog milost¬
ljivo odpustiš in svoje rane na

— 301

rokah in nogah svojemu nebeš¬
kemu Očetu pokažeš in ga s
tem potolažiš, da mi grehe od¬
pusti. Amen.

Pri božji inartri na veliki
petek.

Molitev k peterim ranam Jezusovim.

I.

Bodi počeščena rana desne
roke! dodeli mi, o Jezus ljubi,
moč, da premagam vse zapelji -
v °sti sveta, satana in lastnega
Poželenja in se prevzetnosti ne
V( lani. Gospod, reši mojo dušo
’ n moje telo! Oče naš... Češčena
Marija...

ir.

Bodi počeščena rana leve ro-

— 302

ke! dodeli mi, o Jezus ljubi,
pravo ponižno srce, da prema¬
gam vse moja trpljenja in v
nesreči ne obupam. Gospod,
reši moje starše, moje prijatelje
in moje dobrotnike! Oče naŠ-
Češčena si Marija...

m.

Bodi počeščena rana desne
noge mojega Zveličarja! daj® 1
o Jezus ljubi, potrebno goret'"
nost, da si z obilnimi dobrim 1
deli zaslužim sv. raj. Gospod,
reši uboge duše iz vic! Oče naš.-
Češčena si Marija...

IV ' , I

Bodi počeščena rana l e ' e  '
noge mojega Zveličarja! dodeli

— 303  —

®i, o Jezus ljubi, potrebni strah
božji, da pred grehom bežim
in tako v pekel ne pridem. Gos-
Pod, spreobrni uboge grešnike!
Oče naš... Češčena si Marija...

v.

•

Bodi počeščena rana presve¬
tega srca! vlij,o Jezus ljubi v
®oje srce nebeško ljubezen, da
čedalje bolj ljubim Boga in svo¬
jega bližnjega. Gospod, reši in
spreobrni moje sovražnike! Oče
lla Š... Češčena si Marija...

O svete, prcljubeznjive in
Predrage rane mojega Gospoda!
J az  vas počastim in molim z
c elim srcom. Ve ste za me pe-

- 304  —

tero studencev, ki mi na moji
romarski poti žejo hladijo;
ve ste petero vrvi, ki me pred
potopom varjejo; ve ste petero
vrat, ki mi zgubljena nebesa
zopet odpirajo; ve ste za me
petero denarjev, ki me peklen¬
ske sužnosti odkupujejo; veste
petero pečatov, ki me zaznam-

vajo z znamnjemizvoljenih;ve

ste petero žarkov, ki mi v tem'
pregnanstva tega sveta svetijo-
Glede te svete rane, predra¬
ge zaslombe mojega zveličam
ja, obžalujem in objokujem,
ljubi Jezus, vse moje pregrehe,
katere sem storil vse moje Žive
dni. Ja — iz celega srca j aZ

— 305

jili obžalujem in prosim, ljubi
Jezus, naj pade ena kapljica
k], vi, ki je tekla iz teh sv. ran,
tadi na me, na mojo ubogo du¬
šo, da bo vseh madežev oprana,
°mita in tako Tebi dopadljiva.

Hvala Ti srčna, presladki
Noj Zveličar, da si me odkupil
suŽnosti, zaznamval pečatom
'^voljenih, da mi podajaš žarek
u Panja, gasiš mojo žejo, da si
Ne rešil potopa in me enkrat
~~~ upam — uzameš v sv. raj.

* * bodite mi počeščene presve¬
ti zveličanske rane Jezusa,
N°jega Odrešenika! 5 Očena-
l ev i 5 Ceščena si Marija in 5
kast bodi Bogu...

Skrt| i za dušo ! 20

— 306  —

O veliki noči.

Aleluja! Aleluja prepeva sev
nebesih, Aleluja prepeva se da¬
nes tudi na zemlji. Premagana je
smrt in pekel, Jezus vstal je iz
groba. O veseli se duša ter zapoj
tudi ti Zveličarju čast in hvalo,
zapoj mu veselo Alelujo! —0 Je¬
zus ! danes je tisti dan, ko si častit¬
ljiv in neumrjoč od smrti vs¬
tal. O bodi hvaljen in češčen! 2
veselim srcom se ti danes za to
zahvalim, ker skoz to tvoje častito
vstajenje pokazal si pred vsem
svetom, da si več ko človek, da
si zares Sin božji, ki si zamores
življenje, ki si ga dal za svet, zo¬
pet sam dati. Zdaj smo terdno
prepričani, da je Bogu dar, ki m j
ga na križi doprinesel, popolno¬
ma dopadljiv in da po njem lahko

— 807  —

^dobimo odpuščenje grehov m
Ve «io zveličanje. Prepričani smo
P& tudi, da se vesela obljuba na¬
šega vstajenja gotovo dopolni in
f la tudi nas Bog poslednji dan
°budi k večnemu življenju. Nič
nam ni smrti bati, če bomo le
Tvoje zapovedi zvesto spolnavali.
b si smrt premagal in vstal, ta¬
ko vstanemo enkrat tudi mi, saj
P ra viš: n J az  sem življenje in vs-
ta i en je, lcdor v mene verje, bo ži-
H čeravno bi bil že umrl. 11  Ti si
g'ava, mi pa udje; kjer bošTi,bo-
m ° tuli mi. O Jezus, bodi češčen
j/ 1  neskončno milost in dobroto,
si mi jo z Tvojim vstajenjem
Pridobil! Kakšno veselo zaupa-
'de se obudi danes v mojem srcu!
leluja, veseli se, moja duša!Po
'rn kratkem, revnem življenji
lft  boš, o Jezus, če bom Tvoje

308  —

zapovedi zvesto spolnaval, obu¬
dil k večnemu življenju, kjer se
bom na vse čase pri Tebi veselil
in Ti večno alelujo prepeval. D&1
mi Tvojo pomoč, da se greha var¬
jeni in v Tvoji ljubezni ostanem.
Amen.

Na vnebohod Kristusov.

MOLIMO.

Dodeli nam, prosimo te, vsm
gamogočni Bog! da bomo, k*
verujemo, da je tvoj edinoro-
jeni Sin, naš Odrešenik, na da¬
našnji dan, v nebesa šel, tud'
s svojim duhom v nebesih sta¬
novali. Amen.

O Jezus, ki si se današnji/
dan vernil k svojemu nebeškem 1 '
Očetu, nikar nas ne zapusti-

- 309  —

Tvoji ljubi učenci, ki so Te
Prisrčno ljubili, so močno ža-
lavali, ker so Tebe zgubili, ali
Tvoje preljubeznjive besede so
jih potolažile, ko si jim rekel:
»Grem pred vami, da vam pri
“ebeškem Očetu stanovanje
Pripravim. “ — O moj dobrot¬
ljivi Jezus, te tolažljive besede

re čene so tudi meni, če bom le
tu, ii jaz, kakor Tvoji zvesti u-
iienci, v Tvoj nauk trdno vero-
Va l in živel po Tvojih zapove-
‘Tih. O kako me veseli da imam
v  Nebesih tako mogočnega do*
kotnika in prijatelja, ki mi tam
Ve «n 0  stanovanje pripravlja.
' e ® in spoznam čedalje bolj,

I

- 310  —

da tara v nebesih je moj pi' aT ’
dom. Tukaj na tem svetil sem
le popotnik. O kako zopern*
mi je zemlja, ko nebesa po¬
gledam !

O ne, ne, na ta svet nočem
svojega srca navezavati, ker
vem, da prazno in goljfivo J c
vse, kar je na svetu, temuČ is¬
kati hočem le to, kar je večna
Vse je le nečimernosti nec>"
mernost, razun Boga ljubiti m
njemu služiti. Posvetno veselje
in posvetne dobrote so kmalu
pri kraju, le kdor Boga lj uljl >
ostane vekomaj.

Daj mi Tvojo milost in P°'
moč, o Jezus, da bom vselej

— 311

in vsaki čas po Tvojih zapove¬
dih živel, po Tvojih stopinjah
hodil in da enkrat srečno k Te-
hi v nebesa pridem. Amen.

* ;{■? fifA  ;

0 Binkoštih.

MOLIMO.

O Bog, ki si denašnji dan
srca vrnili z lučjo sv. Duha
Osvetlil in podučil; daj nam
1  pomočjo ravno tega Duha,
kar je prav, misliti in ljubiti in
vselej njegove tolažbe raz¬
beliti. Po Jezusu Kristusu
Gospodu našem. Amen.

0 sv. Duh! studenec vseh
milosti in ljubezni, ki si prišel
b aposteljne in jim svete da-

— 319

rove dodelil, ponižno te prosim,
dodeli jih tudi meni, ker brez
njih,ne morem nič dobrega sto¬
riti ne večnega življenja doseči’
Dodeli mi, o delivec vseh mi'
losti:

dar modrosti,  da pri vseh svojih
delali, v djanju in nehanju
zmerom in vselej le dobre
namene imam;

dar zastopnosti,  da vse nauke sv.
vere dobro spoznam in razu¬
mem, v tem pa, kar ne zapO'

padem, se nezmotljivemu

nauku sv. Cerkve podvrže®!

dar moči,  da v boju življenja,
v skušnjavah, v trpljenju m

— 313  —

bolečinah zvest in trden os¬
tanem in da me od spolno-
vanja volje božje nobeden
ne odverne;

dar znanja,  da vse dolžnosti
svoje sv. vere in svojega sta¬
nu prav spoznam, in vselej
dobro vem, kaj mi je storiti,
kaj pa opustiti.

dar pobožnosti,  da goreč v mo¬
litvi in službi Jezusa in Ma¬
rije vse storim, kar mi je
potrebno, se pogubljenja
obvarjem in večno zveliča¬
nje zadobim;

slednjič dar strahu božjega,  da
se vselej varjem zgubiti tvojo

314  —

milost, se stralui ljudi ne bo¬
jim, ampak vedno le to pred
očmi imam: „Kaj poreče

Bog!? in potem se le: Kaj
porečejo ljudje ?,“ ker le Bog
je tisti, ki me bo sodil, ne pa
ljudje.

0 sv. Režnjem Telesu.

Vsegamogočni večni Bog!
tvoja sv. Cerkev časti danes z
velikim veseljem praznik pres¬
vete skrivnosti, Telesa in Krvi
Jezusa Kristusa, katero je zve¬
čer pred svojim trpljenjem v
večen spomin svoje neskončne
ljubezni, in v jed in pomoč na-

— Slo

šili duš postavil. Večna hvala
in čast Ti bodi, moj Zveličar!
Nebo in zemlja Te obseči ne
morejo in vendar si tli med na¬
mi v presvetem zakramentu pod
podobo belega kruha! O čudež
nezmerne ljubezni božje! Lju¬
bezen neskončna, katere svet
Pač ni bil vreden in je še dan¬
danes ne zasluži! O presrečni
kristjani, ki samega Boga v
svoji vasi med sabo imajo!

Bodi zato pozdravljen, bodi
počeščen, o Jezus v Sv. R. Te¬
lesu! Nebo in zemlja daja naj
ki za to čast in hvalo! Ni Ti
bilo zadosti, da si nas s svojo
smrtjo na križi odrešil; še

316

daiitev sv. maše si zapustil in
med nami hočeš prebivati v
skrivnostnem čudežu sv. Reš.
Telesa. O presladki Jezus, oži¬
vi, rani moje srce sladke Iju-
bezui, da vedno po Tebi hrepe¬
nim, Tebi služim, Tebe ljubim,
Tebe molim, nikoli ne žalim in
nikdar ne zapustim. O Ti an-
geljski kruh, nasiti mojo dušo!
O čisti studenec življenja, na¬
poji mojo dušo! O Zveličar
preljubi, Ti edino moje upa¬
nje, edina moja tolažba, edino
pravo veselje, edino prebiva¬
lišče, daj da te skrivnosti
Tvojega Telesa in Tvoje Krvi
tako častim, da zveličanski sad

— 317  —

Tvoje smrti in ljubezni vedno
občutim in se ga veselim!

Ceščen, ljubljen in hvaljen vsaki čas,

Bodi v sv. zakramentu Jezus naš!

Jezus — še nekaj Te pro¬
sim ; — Tebe se danes v proce¬
siji nese ven, tje v cyetočo na¬
ravo, čez polja in travnike: oh
Gospod na kolenah kleče Te
PtDsim: odverni od našega kra¬
ja vse škodljive hude ure, točo
in nevihto; pokončaj in ustavi
v 'se sovražne napade, škod¬
ljivo gromenje, plohe in hude
v etrove; moč Tvoje roke naj
potolaži vse viharje ognjenega
obnebja in zraka. Angelji Tvoji
Varjejo naj to polje, da bomo

- 318

po prestani nevarnosti in straliu
tolikoveseleje Te častili in Ti
hvalo peli.

V imenu Boga f Očeta, in f
Sina, in f sv. Duha. Amen.

„Bodi povsod ljubljeno presveto
Srce Jezusovo!“

„Presveto Srce Jezusovo , usmili
se nas! u

.,Naša ljuba Gospa Presv. Srca
Jezusovega, prosi za nas! 11

„0 Božje Sreč Jezusovo, ki
„ prebivaš tukaj v tabernakelj-
„nu, polno neskončne ljubezni
„in usmiljenja, prikrajšaj dne-
„ve hudobije in greha zavoljo
„rešenja duš, katere si svojo
„ sveto rešnjo krvjo tako drago

— 319

»odkupil. O usmiljenja polno
»Srce Jezusovo, reši grešnike! “

»Hvala, čast, ljubezen in
»zahvala bodi vsaki trenutek
»darovana v podobi kruha skri-
»tem Srcu Jezusovemu po
»vseh tabernakeljnili na zemlji
»do konca sveta. “ (100 dni
odp.)

K presv. Srcu. Jezusovem.

»Nebeški Oče! sprejmi mi-
»lostljivo predrago kri ki je
»tekla iz rane božjega Srca Je-
»zusovega, za potrebe sv. Cer-
»kve in v odpuščenje ljudem
»in bodi nam milostljiv. “ (40
''ni odp.)

320  —

O veseli dan, po katerem je
moje srce toliko hrepenelo! Bodi
mi pozdravljen! O pozdravljeno
in počeščeno bodi presveto Srce
večne ljubezni, Srce Jezusovo!!

O koliko je to srce za me
pretrpelo od rojstva do smrti,
od jaslic do križa! Enega dne,
ja ene ure ni bilo brez trpljen¬
ja in britkosti. In kedo je je
tako žalil? Kedo je žalil, ranil
to ljubeznjivo Srce ? Nehvaležni
Človek! In kedo žali to ljubez¬
njivo Srce tudi zdaj? Nehva¬
ležna kristjanska duša!

O moj Jezus, da bi Te jaz
mogel ljubiti namesto vseli tis¬
tih src, ki Te žalijo in ne lj u '

— 321  —

bijo! O da bi jaz mogel nado¬
mestiti, popraviti vsa razžalje¬
na, ki se gode z kletvino, z ro¬
tenjem, nespodobnim obnaša¬
nj e m v cerkvi, z božjimi ropi...
0 ljubi, preljubi Jezus, kje in
kedaj si Ti to zaslužil! ? O grdi,
nehvaležni človek! grdi, ne¬
hvaležni kristjan!! ,,Vol spozna
Mojega gospodarja in osel ve za
jesli svojega gospoda, človek pa
ooene ne spozna, “  tako pritožil
Se  je enkrat Bog in se pritožuje
P° vsej pravici tudi dandanes
Oljeni Jezus.

»0  Jezus, iz srca krotek, in poni-

stori moje srce Tvojemu podob-
n °-“ (300 dni odp.)

za dušo!

21

— 322

„ Ljubljeno bodi vsaki čas in pov¬
sod presveto Jezusovo Srce.“  (100
dni odp.)

Triintrideset prošenj k Srcu
Jezusovem.

O Srce usmiljenega Jezusa, beseda več¬
nega Očeta, spreobrni me!

O Srce usmiljenega Jezusa, sprejmi nie v
število otrok Marijnih!

O Srce usmiljeuega Jezusa, moj učenik,
učij me!

O Srce usmiljenega Jezusa, kralj mini, do¬
deli mi svoj mir!

O Srce usmiljenega Jezusa, moje pribeža¬
lišče, sprejmi me v varstvo!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj pasto,
pasi me!

O Srce usmiljenega Jezusa, ki ima z niano
tako potrpljenje, pokrepčaj me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj Zveličar,
reši me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj Gosp 01
in Bog, naj bom tvoja last!

O Srce usmiljenega Jezusa, prava P° >
vodi me!

323  —

O Srce usmiljenega Jezusa, večna resnica,
učjj me!

O Srce usmiljenega Jezusa, večno življe¬
nje, oživi me!

0 Srce usmiljenega Jezusa, moja moč, do¬
deli mi jo!

0 Srce usmiljenega Jezusa, luč sveta, raz¬
svetli me!

0 Srce usmiljenega Jezusa, moja pravica,
opraviči me!

0 Srce usmiljenega Jezusa, moj srednik,
spravi me s svojim Očetom!

0 Srce usmiljenega Jezusa, zdravnik moje
duše, ozdravi me!

0  Srce usmiljenega Jezusa, moj sodnik,
ue obsodi me!

® Srce usmiljenega Jezusa, morje nezmer¬
ne milosti, sprejmi me v se!

0 Srce usmiljenega Jezusa, nebeška mana,
nasiti me!

0  srce usmiljenega Jezusa, tvoj zgubljen
s ‘n sem, najdi me!

® Srce usmiljenega Jezusa, moje veselje,
razveseli me!

® ®rce usmiljenega Jezusa, moj pomoč-
pomagaj mi!

— 324  —

O Srce usmiljenega Jezusa, moja ljubezen,
vžgi jo v mojem srcu!

O Srce usmiljenega Jezusa, moj vari, vari
me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moje upanje,
potrdi me v njem!

O Srce usmiljenega Jezusa, moja ljubezen,
daj da te ljubim!

O Srce usmiljenega Jezusa, vir življenja,
operi me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moja sprava,
očisti me!

O Srce usmiljenega Jezusa, moja slava,
daj mi jo vživati!

„ Povsod bodi ljubljeno presveto
Srce Jezusovo: 11  (100 dni odp.)

Praznik vseh svetnikov.

Kristjan! Kristjana!

Dvojna pot drži s tega sveta na
imi: ena v pekel, druga v nebe¬
sa, ena v jok, druga pa v veselje-
Po kateri teh dveh hodiš ti?!

— 325

Pomisli to danes!

Jezus Kristus, Devica Marija,
v si svetniki in svetnice ti kličejo
danes: o popotnik zemlje spomni
se  in ne žabi da:

P Eno samo dušo imaš;  če to zgu¬
biš, druge več ne dobiš.

2. Ena sama smrt te čaka;  srečna
ali nesrečna, če srečna ne bo,
za te ni več pomoči.

J- Eno samo sodbo boš slišal;  ali v
večno veselje ali v večen jok.
^ Ena sama večnost te zadene;  ali
boš se večno veselil, ali pa
večno jokal.

^ Enega samega Boga imaš;  če
njemu ne služiš, si hudičev
služabnik.

Eno te čaka;  ali večno dobro
ali večno slabo, da se ti bo

— 326  —

večno dobro godilo, poslušaj
nas.

7. Kaj pomaga človeJcu, če si ves svet,
” pridobi , dušo pa svojo pogubi?

8. Živi prav  in ne žabi, da si ua

zemlji le kratek čas.

Vernih duš dan.

Glasovi iz grobov.

Moli za me,

Potnik moj,

Kličem iz jame
Brat ti tvoj.

Zdrav, vesel
Malo prej,

Zdaj sem vel,
Človek glej! —

Kaj je cvet,

Kaj je svet,

Časna vsa bliščoba?
V grob poglej,

Mi povej:

Ni li vse trohnoba?

Bil sem mlad,
Bogat nad
Svetnih ved;
Smrtni mah
Stre me v prah,
Červom v jed.

Včeraj bil
Zdrav vesel,
Dans Sem gnjd
Prah pepel!

Tvoja pot
Pelje kam?

V majhni kot
Tii le k nam. —

— 327  —

Vernik moj!

Tii postoj,
livigni srce svoje
K Bogu gor
O* se skor
Smili duše moje!

Mili glas
Prošenj vas
Ljubljeni naj gine;
Molite
Rešite

Ognja me in tmine.

Roka Gospodova me je zadela,
Vsmilite se me prijatlji vsaj vi,

Da se bo moja skor duša štela
Tje, kjer Zveličar, moj Stvarnik, živi.

Kristjanska duša!

O človek, romar proti večnosti!
Ustavi se danes nekoliko na po¬
kopališči, oglej malo one zelene
hribčke, koje vidiš okoli sebe.
Kaj te uče? kaj ti kličejo? Glej!
butasti so sicer in vendar resni,
§lasni so pridgarji, ki ti pravijo:

Pomisli o človek, da ena več-
n °st te čaka, srečna ali nesrečna.
Skrbi, skrbi za dušo, da je ne
z §ubiš, ampak zveličaš. Milijonov

— 328  —

in milijonov let bo preteklo, duša,
enkrat zgubljena, zgubljena bo
za vselej; duša, enkrat zveličana,
zveličana bo za vselej.

Zgrešeni cilj tvojega življenja,
je pekel;

Vdobljeni cilj tvojega življenja,

so nebesa.

PEKEL.

„Angelji bodo ločili hudobne tl
„srede pravičnih in jih bodo vergh  *
„peč ognja; tam bo j oh in šlcrip^J 6
„e zobmi. Ali ste razumeli vse to ?
tako govori sam Jezus.

Verska resnica je, da bo Bog
pravične vzel v večno veselje v
nebesa, pa ravno tako je tuj* 1
verska resnica, da bo Bog hudob¬
ne vekomaj zavergel in jih P a  .
nil v kraj večne kazni, kateri kraj

329  —

imenujemo pekel. Pekel je tedaj
tisti kraj, kjer pogubljeni trpe
y ečne kazni. „Kdor tega ne ver-
je, pravi sv. Avguštin, tudi ne
Ver je. da je en Bog.“ Kakor bodo
Pravični vekomaj v nebesih z Bo¬
gom. sklenjeni in vživali veselje
Za  plačilo svojih dobrih del, rav-
110  tako bodo hudobni v peklu
trpeli večne kazni za kazen svo¬
jih hudobij. To nas uči sam Jezus
Kristus, večna resnica: Oni bodo
Pahnjeni v unanje teme , kjer bo jok
lw  škripanje z zobmi.  Zaverženi
“odo za vselej spred božjega ob-
h^’a, odločeni od tovaršije pra¬
lnih, prišteti bodo hudičem.

strašne nesreče se obvaro-
Va ti, nas zvesto Jezus opomin-
i a  _ in nam ukazuje, odsekati
r ajše roko in nogo ali izdreti
Sl  °ko, to je odpovedati se rajše

— 330  —

narprijetnejšim rečem, kakor za-
veržen biti v večen ogenj, kjer
červ vesti nikoli ne umrje, ogenj
nikoli ne ugasne. Bog je hudob¬
nežem že od nekdaj zažugal pe¬
klenski ogenj. Že stari ajdje šoto
vero imeli in so bili trdno pre¬
pričani, da hudobneži bodo po
smrti kaznovani. Toliko bolj ve¬
mo to mi kristjani, ker nam je to
sam Jezus razodel in povedal,
kako se bo godilo grešnikom P°
smrti.

Hudobneži bi najrajše vidik
da bi pekla ne bilo, da bi brez
strahu svoje hudobije uganjali,
ali sveta vera nas uči, pamet po-
trduje in že sama vest nam sp r J'
čuje, da na unem svetu je Pf 1 '
pravljeno strašno in večno trplj e '
nje v peklu.

Da se, kristjanska duša, ob-

— 331  —

varješ pekla, beri in pomisli kako
grozne, velike in strašne martre
morajo pogubljeni trpeti v peklu.

1 .

Pogubljeni so zaverženi spred
božjega obličja. „ Poberite se spred
mene, vi prekleti !“  poreče Jezus
hudobnežem, v večen ogenj, ki je
Pripravljen hudiču in njegovim an-
9eljem!“

Pogubljeni so za vselej zgubili
božjo prijaznost in večno zveli-
oanje, toraj jih bo ta zguba nebes
bolj pekla, kakor vse peklenske
martre. Iz globočine peklenskega
brezdna bodo povzdigali svoje
°oi proti nebesam, katere bodo
| svojih mislih vedno odprte vi-
mh, in pri tem pogledu spomin¬
ki se bodo svoje slepote in
trdovratnosti, da so slabo živeli,

332  —

greh ljubili in se radovoljno za¬
kopali v peklenske martre. To
jih bo peklo neizrečeno. Zguba
nebes narhujše peče, najbolj boli.
, Zato naj mi govori kedo od tav-
žent peklov, mi nič tacega, nič
tako hudega ne bo povedal, ka¬
kor hudo in žalostno je nebesa
zgubiti.

O kaj smo zgubili, ker smo
Boga zgubili!? Pogubljeni to zgu¬
bo tako živo občutijo, da čez to
neizrečeno žalujejo in se strašno
kesajo, da so njega, narvečjo do¬
broto, za vselej zgubili. Kakšno
žalost občuti že mali otrok, če
očeta ali mater zgubi, ali nič m
to proti britkosti duše, ko Bog a
zgubi! Absalon, Davidov sin, J®
silno žaloval, ko ni smel P reC f
obličje očetovo. Dolgo časa m
David pustil pred se svojega sina,

333  —

ker se mu je zameril. Absalona
je to tako bolelo in mu tako tež¬
ko bilo, daje  rekel: „Prosim, da
bi vsaj obličje kraljevo vidil in
potem, če se kralj še spomni na
ftiojo krivico, naj me umori.“

Koliko bolj hrepeni še le duša
po Bogu! Kakor hrepeni žejen
jelen po mrzli vodi, tako želi duša
sklenjena biti z Bogom in vendar
bo to vse zastonj; ločena bo
korala biti vekomaj od Boga. To
Kčenje od Boga bo duši tako tež¬
ko djalo, da bi bila rajše končana,
ko bi bilo mogoče, kakor da ji ne
bo dano nikoli gledati obličja
božjega.

Oh nesreča, nesreča grozna,
Nesreča nepopisljiva! Od Boga,
® v °jega stvarnika, vekomaj ločen
biti, kdo zamore to zapopasti?

334  —

2 .

Kratico je veselje  —
večno pa je trpljenje.

Pogubljeni, sami krivi svoje
pogube, bodo trpeli vse narstraš-
nejše martre na duši in na telesu.

Njih vest bo vedno nemirna-
pekla jih bo neprenehoma,pikala
in grizla. „ Črva njih vesti ne ho ni¬
koli konec, ni ogenj ne ho nikoli U9 as '
nil,“  rekel je Jezus. Vedno, vedno
se bodo spominjali svojih pr e '
greh in njih hudobije jim bodo
vedno pred očmi, ker vest ji®
jih bo očitala brez prenehanja-
Hudobneži se v svojem živl) e '
nji prizadevajo na vse moči in
mogočne načine, da bi svojo vest
zadušili, da bi bolj brez skrbi v
svojih hudobijah živeli: ali gorj e >
gorje jim, ker v peklu jim bo vest

— 335

vedno očitala, da bi se bili lahko
zveličali, če bi le hotli, ker pa v
življenji niso hotli poslušati glas
svoje vesti, ki jih je učila, opo¬
minjala in svarila, bodo morali
Poslušati v peklu nje ojstro oči*
tanje in grizenje brez konca in
kraja.

jjOh! vpije pogubljeni kristjan
v peklu: na poti sem bil proti
ftebesam in vendar moram zdaj
mti v peklu! V pravi katoliški
Ver i sem bil zrejen, in vendar
be m po lastni neumnosti in ne¬
marnosti za vselej zaveržen! Pri
i V -kerstu sem bil sprejet za otro-
m božjega in za dediča nebeš-
ve ga kraljestva, in vendar je zdaj
"mja dedšina (erbšina) peklen¬
ski brezden! Bil sem na svetu
0v ariš Jezusovih prijateljov, in
Zcla i bom pa na vekomaj tovariš

- 336  —

peklenskega satana in njegove
družbe."

Hudobna duša je obsojena v
večne kazni. „ Zvežite mu roke in
noge in verzite ga v unanjo te¬
mo, kjer bo jok in škripanje z
zobmi." In nesrečna duša se vde-
se v tisti strašni kraj, katerega
sv.pismo imenuje „ognjeno peč,
v kraj, ,,kjer bo ogenj in žveplo
hudobnim odločeno." Psalm 10.

„ Tako pojdejo hudobni v deklo
revščine in temote, v kateri prebitm
smrtna senca in večna groza. “ "

Job. 10. 1

„ Prekleti,  pravi sv. Janez, bodo
svoj del imeli v ognjenem in zveplo-
nem jezeru. 11  Za storjene hudobije
zaprti bodo v večno ječo in tam
ne bodo imeli druge tovaršije, k a '
kor druge pogubljene, hudiče m
vse peklenske spake in pošasti

I

t

j

s

8

— 337  —

Kdo zamore izgovoriti le, kako
strašno in žalostno bo prebivati
v taki tovaršiji?! Že na tem sveti
vsakdo ve, kako žalostno je živeti
®ed takimi ljudmi, ki se vedno
sovražijo, eden druzega pikajo in
Preklinjajo. Koliko strašnejše je
Kr bo še le v peklu, ko bi druge
jnartre ne bilo, kakor le ta: ve¬
komaj prebivati med zaverženi-

kjer eden druzega preklinjajo
ju eden na druzega svoje pogub-
jenje zvračajo.

Starši kolnejo otroke, otroci
, uriše. Mož kolne ženo, žena mo-
'"'•Bratje preklinjajo svoje brate,
tQ varši svoje tovarše, nesramnež
s '°jo nesramnico, plesalec svojo
Plesalko. Eden druzemu pravijo:
'sikriv, tisi kriva! Vi oče, vi
lna ti sta kriva, ker me nista prav
svarila! Ti si mi kriv. ker si me

Sla M za dušo ! 22

338  —

v greh zapeljal! Ni res, ti si kriva,
ker ti si mene premotila! 0 nik¬
dar, nikdar bi ne bil jaz v pekel
prišel, ti, ti si kriva, nesrečna
duša! — O prekleta tista ura, v
kateri sem te spoznal! O prekle¬
ta tvoja tovaršija! prekleta ura,
ko sem prvič na berjarje stopil 3 '
O prekleti oče, ki mi strahii nisi
dal o pravem času! vedel si, kaj
delam, kod hodim, pa k vsemu
si le molčal. In treščil bo pogub¬
ljeni sin v pogubljenega očeta-
— O nesrečna ti mati, ki si trdno
spala, ko so fantje k meni zah 3-
jali! — Pogubljeni kolnejo brez
nobenega prenehanja: kolnej 0
sebe, uro svojega rojstva, tovari¬
še, zapeljivce, pohujšljivce, J a >
vse križem. In vendar jim vse 0
ne pomaga nič. . !

V peklu ni nobene tolažbe. lv a

— 339  —

^etu, če se komu hudo godi, če
je v veliki nesreči, bolezni ali v
'vitkostih, ima vendar kacega
' &oveka, da ga potolaži, mu z us¬
miljeno besedo trpljenje polajša
m mu kolikor zamore pomaga, a
te ga v peklu ni. Tu ni upati to¬
lažbe od nobene strani. Zastonj
pijejo proti nebesom, zastonj
Proti Bogu, zastonj k Devici Ma-
ri ]i- Za nje je vse gluho.

»Pogubljeni v peklu zdihujejo
s Neprenehoma, pa ga ni da bi se
:) jib usmilil; vpijejo iz globočine,
»Pa ga ni, da bi jih slišal; tulijo,
»P a  ga ni, da bi jim pomagal; jo-
”%>, pa ga ni, da bi se jim smi-
”Nl,“ tako piše sv. Ciril.

.Onikličejo smrt, pa smrti je
i m je ne bo vekomaj. Brez kon-
Ca , brez mere so nesrečni, pa si
Pomagati ne morejo in ne bodo

- 340

mogli. Zato kolnejo in bodo kleli
na večne čase: naj pogine dan,
porečejo, ko sem rojen bil, in noč,
kader se je reklo, človek je spo¬
čet! Zakaj nisem umrl v mater¬
nem telesu! itd.

Glej kristjan! Glej Kristjana!
tako boš enkrat jokal, tako bos
enkrat jokala, tutila in klela v
peklenskem brezdnu, če se zdaj
smeješ v tvojih pregrehah h 1
trdovratno živiš, pa nič ti ne bo
pomagalo tvoje trpljenje in le za
en las ne bo prikrajšano. Gorj e
ti bo, ker brez milosti in usmil¬
jenja pahnjena boš za vselej spred
obličja božjega in tvoj delež bo
med prekletimi. O kristjanka
duša žaluj, zdihuj in jokaj Čez
svoje pregrehe, dokler ti j e se
mogoče, da s tem s svojimi ® 0 '
zami pogasiš peklenski ogenj-

341  —

3

■Koliko je ura? Upraša duša
dušo.,, TJra je večnost!“  Kedaj bo
! minulo naše trpljenje? »Nikoli.“
Koliko časa bo to trajalo? „Zmi-
ra i-“ Zveličani bodo vekomaj z
Bogom, pogubljeni vekomaj z hu¬
dičem.

Poberite se prekleti, v večen ogenj!*
Zgubljeni gore v ognju, ki
uikdar ne ugasne. Jezus bo po¬
gubljene zavergel v ogenj, kjer
Mo vekomaj goreli. Sv. Avguš-
bu pravi, da v peklu je resničen
Muj, ki nezapopadljivo peče in
)0  dušo in telo z neizrečenimi
bolečinami obdajal. Jeza božja je
Požgala v peklu tako čuden in
® tr ašen ogenj, ki bo pogubljene
Min pekel. Vsa vročina pos-
! ' e tnega ognja ni še senca proti
Peklenskemu ognju. Ko bi pa tu-

342  —

di v peklu še druzega ognja ne
bilo, kakor naš ogenj, bilo bi to
že zadosti. Le pomislimo, ko bi
bil človek obsojen v razbeljeno
peč, kjer se topi železna ruda, s
kakim strahom in trepetom bi
se bližal tej vročini! Vendar bi
pa tak človek imel vsaj tolažbo,
da njegova martra ne bo dolgo
trpela, ker ve, da v taki vročini
bo komaj do dna peči priletel in
bo že mrtev. Ali v peklu je vse
drugače. Strašen je bil ogenj, k*
je nesramna mesta Sodomo in
Gomoro z prebivalci vred požg 81
in pokončal. Vendar je ta žvep¬
leni ogenj le podoba, le izigled
peklenskega ognja.

Kolike- martre trpe pogubljen 1
v peklenskem brezdnu, v ognju,
nam narbolje pove bogatin, ki

je umrl in je v pekel pokopan bil-

— 343  —

Že toliko let vpije v strašnem
trpljenju: „ Grozovito trpim vtem
1  Plamenu!" Kliče, pa nobeden ga
ne sliši. Joče, pa nobenemu se ne
s mili. Ječi, pa ni ga, da bi ga poto¬
lažil. On nima narmanjše pomo¬
ri- Druzega ne vidi okoli sebe, ka¬
kor okoli in okoli ognjen plamen,
bruzega ne požira, ko ogenj.
sOče Abraham, vpije, smili se me
m  pošlji Lazara, da naj zmoči ko¬
nec svojega prsta v vodi in ohla¬
di moj jezik, ker grzovito trpim
v  tem plamenu." Pa tudi to mu
ni dovoljeno, mu ni dano. Abra¬
ham mu odgovori: „Sin!spomni
| e i da si v življenji prijel dobro,
bazar pa slabo, zato se on zdaj
Ves eli, ti pa trpiš. In med nami
jn med vami je velik prepad, ta¬
ko, da nobeden od nas k vam, in
vas k nam ne more." Tako se

— 344  —

godi bogatinu zdaj v peklu. Na
svetu je imel vsega zadosti, kar¬
koli je srce poželelo: je nezmerno
pil in se mastil, zdaj pa nima ene
same kapljice vode, da bi si v
peklenskem ognju jezik ohladil.
Tako se godi vsim pogubljenih
v peklu. Tako se bo godilo tudi
nam, če. bomo trdovratno živeli*

Je v peklu res ogenj?

Je ogenj. Sam Kristus ga na¬
poveduje; On, večna resnica ne

laže. V peklu je strašen, nezapo-
padljiv ogenj, ki bo dušo in telo
žgal, pa vendar nikoli ne sežgal
ali končal. V  tem ognju bodo P°'

gubljeni goreli, in vendar ne zgo¬
reli. O ljubi Bog! O Marija!! kako
bo to strašno! Nezapopadljive j 11
vendar resnične so martre, kiju 1
pogubljeni trpč v peklu, pravi sv.

— 345  —

Avguštin. Veči so njih martre,
kakor trpljenje celega sveta. Vse
trpljenja mučencev niso še senca
ttiuk pogubljenih.

Mislimo si človeka, ki ima
Prav hude bolečine na kakem te¬
lesnem udu: oh kako ječi, zdihu¬
je, vpije, se zvija in nima pokoja
De  po dnevi ne po noči. Vsake¬
mu, ki ga vidi, se mora usmiliti.
Kako bodo še le tulili pogubljeni
v  Peklenskih martrah, kjer bode
trpeli tako strašne bolečine, da
iih še misliti nihče ne more?! —
trpeli bodo na vsih udih brez
razločka, vtopljeni tako rekoč v
§°rečem morju in pokriti od pla¬
tna peklenskega ognja. Tisti
°§®nj, pravi sv. Avguštin, žge
dušo in telo, pa brez da bi jih
Se %al, in gori brez prenehanja,
“ re z da bi ga kedo podpihaval.

— 346

Ogenj, ogenj tedaj žgal bo pogub¬
ljene. — Kaj praviš k temu, gerdi
plesalec, plesalka! ? tam, tam boš
skakal, boš norela in drsala!

Le pleši, pleši norica, tudi v
peklu boš plesala, satan bo s tabo
drsal po žerjavici.

Duša neumerjoča!

Pomisli to, dokler imaš čas!
Tam bo težej pretrpeti eno uro,
kakor tukaj sto let delati naj ojs-
trejšo pokoro. Tam ne bo počit¬
ka, nobenega pokoja, ampak več¬
no trpljenje, večen jok, večno
tulenje, večno vpitje. Vse veselje
in slasti, katere so pogubljeni na
tem svetu uživali, se jim bo v
peklu v bolečino in v ogenj spre¬
menilo. V neskončnih martrab
bodo kričali: „0 mi neumni! ka¬
ko po nemarnem smo sem prišb-

347  —

Namesto po pravi poti, hodili
snao po poti pogubljenja. Kaj nam
zdaj vse to pomaga? Oh! gorje
nam! gorjč nam! Stokrat in brez
konca gorje!!

Brez konca in kraja bo pogub¬
ljenim vest vpila: Sami ste krivi,
s &mi ste si to nesrečo nakopali!
kepo, lepo vas je Bog klical, vabil
‘n svaril, pa zanj niste porajtali.
Zakaj niste Cerkve in duhovni¬
kov poslušali?! Zakaj ste se oglu¬
ši!? Vi za božji opomin niste
Porajtali, zato vas je Bog zdaj za¬
vrgel.

■Tako bo Bog v svojem pravič-
serdu kazal pogubljenim
c elo večnost svojo vsegamogoč-
n °st, svetost in — pravičnost.

— 348  —

4 .

„ Njih cena ne ho Iconec in ogenj
ne ugasneš  rekel je Jezus.

Živel je v nekem kraji brezve¬
ren bogataš. Ostudno in pregreš¬
no je bilo življenje. Sam pogla¬
var tiste dežele, bogaboječ in
pravičen kristjan si je prizadeval,
da bi brezverneža, sicer prijatelja
njegovega, kaj spreobrnil.

Kaj se vmisli?

Bogataša povabi neko jutro na
lov. Ta pride in gre z kraljem na
lov. Za lovom sledila je igra, ki
je trajala več ur. Ko se igre na¬
veličajo, podajo se vsi skupaj k
komedijam v gledišče (teater.)
Tega bjl je bogataš kmalu sit, ali
kralj gaje povabil, treba je slušati.

Po komedijah, ki so trajale
štiri ure debele, podali so se v

349

prostorno, veliko sobano (šalo),
kjer je igrala krasna godba. Tež¬
ko, silno težko šel je kje bogataš.
»Kralj me hoče umoriti, mrmral
je sam z sabo; še kaj naj se zmisli,
jaz sem mrtev. “

In res, — po godbi naznani mu
kralj, da treba iti na ples, h ka¬
teremu pojde tudi on sam. „0
gorje meni! začne zdihavati,zdaj
P a  še ples!“ „Še na nogah več
stati ne morem, in zdaj še ples!“

n Svitu kralj!  mu pošlje odgo¬
vor, m božjo voljo, pustite me, da se
m alo opočijem! Osemnajst ur Jcrat-
kočasov! O tega je preveč! Osemnajst
j r  brez prenehanja! Jaz lega prena¬
šati ne morem!“

»Ne moreste prenašati  — mu
kralj odgovori — kako hote premi-
šali p a  tisto dolgo večnost samega

— 350

trpljenja in joka , brez prenehanja, v
katero vas pripelje vaše slabo življen¬
je ??!“

Pomagalo je — bogataš brez¬
verni se spreobrne.

Človek predragi!

Moli, delaj kar je prav, ne žabi
na Boga, skrbi za nebesa, dokler
imaš čas. Misli večkrat na pek¬
lenski ogenj, da vanj ne prideš,
ker strašne so besede:

„ Poberite se spred mene , vi P rc '
kleti, v večen ogenj P

Tako je. Gorje pogubljenim-
Gorje mu, ki v pekel pride! Nar-
liujše pa je to, da so peklenske
martre večne, ki nikoli nehale ne
bodo. Tam ni upanja, da bi bil
kedaj tega konec. »Njih červa ne
bo konec in njih ogenj ne ugasne,

— 351  —

govori Jezus. Trpeli bodo pogub¬
ljeni brez konca, brez kraja, brez
upanja; trpeli bodo vekomaj.

Pogubljeni v peklu bodo vpili
Po koncu, pa konca ne bo nikjer
la nikoli. Kakor bodo pravični v
uebesih vekomaj srečni in brez
strahu, da bi njih sreča končala,
ravno tako bodo pogubljeni ve¬
komaj v peklu nesrečni in njih
nesreče ne bo konca. Njih trplje¬
nje se bo vedno počenjalo in ni¬
koli ne bo nehalo; ono bo vedno
novo. Trpeli bodo celo večnost,
goreli bodo toliko milijonov let,
kolikor je zvezd na nebu, bilk
trave na zemlji, kolikor je listov
na drevju in vendar se njihtrpljen-

Go le zmeraj začenjalo. Kader
)0  Preteklo zopet drugih milijo-
n°v let, kolikor je zern peska v
ttl °rju, kolikor je kapljic v vsih

— 352

vodah, rekah, studencih in v vsih
morjah, čas njih trpljenja ven¬
darle za en las krajši ne bo. Zme¬
raj bodo v sredi večnosti in nikoli
ne bodo ene stopinje bližej kon¬
cu, ker nobenega nima. Z vsim
vpitjem in tulenjem oni Boga ne
bodo omečili, — ker zamudili so
čas milosti.

TEČNOST!

Ta se ne da dopovedati, zapo-
pasti! Misli si duša! .da bi bil
kak človek za toliko časa v pekel
obsojen, dokler bo s svojimi sol¬
zami cel svet potopil, ako bi l e
vsakih tavžent let eno samo solzo
potočil, kedaj bi toliko solz najo-
kal, da bi iz njih bilo tako morje,
ki bi cel svet potopilo? Koliko
milijonov let bi bilo k temu pot-

— 35S —

reba? Judež Ižkarjot bi bil komaj
dve solzi stočil! — kedaj bi jih
bilo za eno posodo? za en buček?
za eno dolinico? za en potok?
Strašno, strašno dolgo let bi mo¬
rali pogubljeni trpeti, preden bi
vsakteri toliko solz natočil, da bi
ž njimi cel svet potopil, vendar
u Panje bi imeli, da se bo to en¬
krat zgodilo. Upanje bi imeli, da
bodo, čeravno čez silno dolgo
^ e t, vendar kedaj rešeni. — Več-
n °st pa nikdar ne bo nehala.

Bog je v svoji pravičnosti tak
strašanski ogenj prižgal v peklu,
da nikoli ne ugasne, in v tem
°gnju bo pravični Bog hudobne
Vekomaj kaznoval. Peklenske
Sartre ne bodo nikoli jenjale;
Ve dno bodo pogubljeni umirali,
P a  nikoli ne bodo umrli, vedno
frpeli, pa nikoli zadosti.

Skrl >i za dušo 1

23

— 354  -

Kristjanska duša!

Oče, mati, sin, hči!

Misli si, da bi tje pred peklen¬
ske vrata stopil mož s košem na
herbtu in bi ga duše prašale:
Mož, kaj prodajate? kaj imate v
košu?! „Prodajam čas“ bi ta od¬
govoril, „in ponujam spoved."
O! kako bi se duše trgale za ta
čas, kako bi se drle za pol ure
časa, da bi zamogle svoje zmote
popraviti in se spovedati! Pa zas¬
tonj je vse to.

O kako bi pogubljeni delali
pokoro, naj bo še tako dolga ia
ojstra! Pa to jim ni in ne bo ni;
koli dano, ker oni so za vselej
zaverženi spred božjega obličja.

Kar zaverženim ni več dano,
to je tebi, kristjanska duša še
mogoče. Skrbi, skrbi toraj za du-

— 355  —

šo. dokler je čas. »Eno imaš, če
tisto zgubiš, druge več ne dobiš. “

Če hodiš po široki cesti, obrni
se hitro na desno proti nebesom.
Pomagaj si, dokler si še sam po¬
lagati zamoreš. Ne zamujaj dra-
Ze ga časa, da ti ne uide! Čas hiti,
hiti v morje večnosti. Ura mine,
aikdar več nazaj ne pride. Pride
čas, ko časa več ne bo. Slušaj
P°ga, dokler je Bog še priprav¬
ljen.

Premišljuj večkrat strašno več-
n °st, da se obvarješ večne nes¬
oče, večnega ognja in da večno
Sr ečo v nebesih zadobiš!!

n Strašno je priti v roke živemu
Rogu!«

Ko zaveržene preklete,

Pahnil v ogenj boš vjete,

Deni takrat me med svete! .

— 358  —

Misli si dalje vse lepote sveta,
vse lepa mesta in vasi; misli si
vse veselje in prijetnosti na tem
svetu; misli si vse lepe cerkve
in hiše; misli si vse drage kam¬
ne in rude, zlato in srebro;kako
je vse to lepo, krasno, prijetno
— in vendar glej! vsa ta lepota,
in prijetnost ni nič in zgine proti
lepoti, krasoti in prijetnosti
nebes.

Vse, karkoli se zamore reči
od nebeškega veselja in mislih
je komaj senca proti neskončni,
nezapopadljivi sladkosti, katero
vživajo izvoljeni v nebesih, h
katero bomo vživali tudi mi, ka¬
der tje pridemo.

n  Tolika je sladkost nebeškega

n  veselja, pravi sv. Avguštin, da,
„ ko bi ena sama kapljica te slac

„ kosti palav peklenski brezden,

— 359  —

»bi vso peklensko grenkostspre-
n menila v sladkost."

* *

*

Popotniki smo tu na zemlji ;
naš pravi dom so nebesa. Mi smo
namenjeni za Boga, namenjeni
^a vse bolje, srečnejše, večno
življenje na unem svetu. Mi gre¬
mo tako rekoč memo sveta, ker
naše pravo stanovanje ni ta svet,
nmpak večnost. Tam, tam nam
j® Pripravljen tisti srečni kraj,
Mer se Bog svojim izvoljenim od
obličja do obličja razodeva in u-
živati daja. Ta srečni, brez konca
Prijetni in veseli kraj imenujeno:
»nebesa." Vsi smo za nebesa
parjeni, vsi za nje namenjeni.
B °g želi, da bi vsi ljudje tje prišli
jn da bi nobeden pogubljen ne
J b. On, dobrotljivi Bog nas vse

— 360  —

želi pri sebi imeti, da bi se tam
v večnosti brez konca ž njim ve¬
selili. Toda to veselje, to plačilo
si moramo zaslužiti; če je že ho¬
čemo doseči, moramo tudi de¬
lati, skrbeti in živeti po božji
volji.

Brez dela ni plačila,

Brez vojske ni zmage,

Kratko je trpljenje —
večno pa je veselje.

Da bi se srečno vojskavali na
svetu in svoj tek srečno dokon¬
čali, in zadobili tisto krono ne¬
beške časti, katero nam je Jezus
Kristus pripravil, je potrebno, da
pogostoma svoje oči proti nebe¬
som povzdignimo in premišlju¬
jemo, kakšno veselje nas tam ča¬
ka, če prav živimo.

— 361  —

„Nobeno oko ni vidilo, nobeno uho
»ni slišalo, nobeno pero ne more po¬
dpisati, noben jezik spregovoriti, tudi
n v  srce človeško ni prišlo, kar je Bog
nPripravil tistim, ki njega ljubijo.  “
Kor. 1 . 13.

Vendar toliko nam je Jezus
°d nebes razodel, da nas tam Ča¬
ka tolika čast, katere ni vredno
topljenje sedajnega časa. „Trpljen-
l e  sedajnega časa ni nič proti
Prihodnji časti, ki bo nad nami
razodeta. “ Rim. 8, 18.

, V nebesih prišteti bomo izvol¬
jenim božjim. Tam ne bo nobene
britkosti ali težave, nobene bo¬
rzni ali bolečine in tudi smrti
Se  ne bo treba več bati, ker vse
to  bo minulo. Ta svet je dolina
s °lz. Še eno uro ne more biti člo-
jjek brez strahu kakšne nesreče,
' )0 lečine ali smrti. In — če ima

- 362  —

človek tudi narvečjo srečo, kako
dolgo jo zamore uživati? Le v
nebesih bo pravo, čisto veselje
brez strahu. Vse naše želje bodo
tam dopolnjene. V nebesih ne bo
ne kletvine, ne upitja, ne bole¬
čine: Bog bo obrisal vse solze od
oči izvoljenih.

Pomisli kristjanska duša! kako
vesel je jetnik, ki je dolgo Časa
zdihaval v temni ječi, kjer je
močno trpel, ko pride slednjič
konec njegove kazni. Ravno tako
bo minulo enkrat za nas vse
trpljenje, ker rešeni bomo iz is¬
tega sveta, ko v nebesa pridemo-

Več ne bo treba se nam pehat'
in truditi, ne z težkim delom m
potom v obrazu za potrebni zi
vež skrbeti, ker zemlja nam m
bo več trnja in osata rodila, f ii
bi jo morali z težkim delom 0  -

— 363  —

delavati. V nebesih bomo brez
v sega truda v obilnosti in v nez¬
mernem bogastvu živeli. Tam ne
bo več lakote ne žeje, ne mraza
ne vročine. Tam ne bo nas trla
ne revščina ne pomanjkanje,
bam se nam ne bo treba bati
hudobnih, krivičnih sovražni¬
kov, da bi nas preganjali, sovra¬
gi in zaničavali; tudi smrti se
nam ne bo treba bati, ker smrti
^m več ne bo. Uživali bomo Bo¬
ža na vekomaj, brez da bi nas v
tej ljubezni kedo motil. O lahko,
ahko zdihaval je po nebesih že
^alj David, rekoč: „0 kako pri-
jetne so tvoje prebivališča o Gos-
P°d! Moja duša želi in hrepeni
P° Gospodovi hiši!“

» V nebesih, pravi sv. Krizos-
* t°m, se izvoljenim ni treba bati
»ne revščine, ne žalosti. V nebe-

— 364  —

„ sili nobeden ne rani, nobeden
„  ni ranjen; nobeden ne draži, no-
n  beden ni dražen. Nobeden se ne
„  jezi, nobeden ne govori od greš-
„ nega poželenja, nobeden ni v
„ skrbi za svoj živež, nobeden ne
n  toži čez svoje poglavarje. V ne ‘
n  besih je vse v miru, vse vpoko-
„ ju, vse v veselju. Vse je dan,svit-
» loba in luč, luč toliko lepši n© -
„  mo solnca, kolikor je solnce lep -
n  še kakor sveča. Tam ni nobene
n  noči, tudi nobeni oblaki nete©-
n  nijonebeške svitlobe, ktera ven-
„  dar ne peče in ne žge. Tam S 01
„  ni mraza ne vročine, ampak vse
n  je v takem stanu, kakoršneg 8
n  zamorejo le tisti zapopasti, ki
n  so ga že dosegli. Tudi ni ta©
n  nobene starosti, ne njenih sla -

„  bosti in nadložnosti, kerjenjal°

„ je vse, karkoli je strohljiveg 3 -

— 365  —

n ker nestrohljiva čast tam gos-
I s poduje.“

I Naše sreč ni na tem svetu nik¬
dar zadovoljno; stvarjeno je za
veselje, a stalnega, pravega ve-
se lja na tem svetu ne najde ter
vedno, vedno po njem hrepeni.
Ono bo nepokojno, dokler tega
ne  najde; to veselje najti zamore
Pa edino le v Bogu. Kakor mali
°trok ni nikjer popolnoma vesel
|n pokojen, kakor v naročju svo¬
jo matere, tako tudi naša duša,
je po božji podobi stvarjena,
fle  more biti pokojna in popol¬
noma vesela, kakor le v božjem
naročji, v Bogu, v nebesih. Želje
^ega srca bodo v nebesih po¬
polnoma nasitene, ker v Bogu in
z  Bogom dobili in imeli bomo
y se - y — Z dušo, vživalo bo nes-
°nčno veselje tudi telo, ker je

— 366

duši pripomoglo nebeško plačilo.
Zatobotonasodnji dan spremen¬
jeno in prenovljeno. Jezus Kristus
je bo spremenil in je vpodobil
svojemu svetemu telesu. Spre¬
menjeno in Jezusovemu telesu
vpodobljeno naše telo, bo večno
srečno, večno veselo. Ono bo
častitljivo, lepo, vsega spremen-
jenja prosto, in tako pripravlje
no z dušo vred se vekomaj vese¬
liti. „Takrat se bodo pravični svetih
kakor solnce v kraljestvu nebešJceS a
Očeta*  Mat. 13, 43.

1 .

V nebesih uživali bomo Boga.

Izvoljeni bodo v nebesih gj e '
dali Boga od obličja do obličja*
in se tako ž njim veselili na več¬
ne čase.

— 367

Dokler smo na tem svetu, Bo-
ga ne moremo viditi, ne zapo-
Pasti in spoznati. Vidimo ga le
z  očmi svete vere. Spoznamo ga
[ e  po njegovih delah skoz luč na¬
še revne pameti. Vidimo ga zdaj
le kakor skoz zerkalo, le kakor v
m egli, v nebesih pa ga bomo gle¬
dali od obličja do obličja, obraz
v  obraz. Tam ga bomo v resnici
vi( iili, ga ljubili in vekomaj vži-
v ali. Nikdar se tega ne bomo'na¬
veličali. To gledanje, to vživanje
to veselje bo vedno novo.
v  Kakšno veselje občuti človek
^ na tem svetu, kedar doseže
kako reč, ki jo je dolgo časa in
‘zcelega srca želel!? Od veselja
Se  ne ve kam djati. Kakšno ve-
'^Ije bo še le v nebesih! V kak-
?° veselje bo še le duša vtop-
lena, ko v nebesa pride, ko bo

— 368  —

zagledala svojo narvečjo dobro¬
to, — svojega Boga, po katerem
je toliko časa hrepenela! To bo
nezapopadljivo!

Vidila bo tam Boga, ki nas je
stvaril. Spoznala bo božje last¬
nosti in se čudila, ko bo vidila,
koliko je Bog storil za njeno zve¬
ličanje. Vidila bo tam Jezusa
Kristusa, našega Zveličarja, nar-
večega dobrotnika, ki je svojo
kri prelil za nas do zadnje kap¬
ljice, da nas je rešil pogube in
zaslužil nebeško čast. Vidila bo
Marijo, prečisto Devico, našo po¬
močnico, katera je vedno za njo
prosila, da bi na pravi poti ne
opešala in na krivo ne zašla. Tu¬
di skrivnosti našega odrešenja
bo spoznala, razumela celo sveto
Trojico in znane ji bodo vse p°
ti, po katerih božja previdnost

— 369

človeka vodi, da bi srečno došel
v nebeško kraljestvo. To spoz-
nanje bo izvoljene v nebesih tako
z Bogom sklenilo in s tako čas-
tjč navdalo, da se bodo ko solnce
svetili in bodo Bogu podobni.
Sveti Janez piše: „Preljubi! otroci
Božji smo sicer, pa ni še prišlo
na  dan, kaj bomo, toliko pa ve-
m °! da bomo Bogu podobni, ke-
dar se bo prikazal, tedaj ga bo
1110  gledali, kakoršen je.“

Da, neskončno lepi, žlahtni in
Sv eti Bog, on, začetek in zapopa-
de k vse lepote, on, ki je sam
z golj lepota in sladkost, bo naše
v eČno plačilo v nebesih. Tambo-
j r, o nasiteni z obilnostjo hiše
B° z je, in sam Bog nas bo napajal
j* Potoki svojega veselja. Bog sam
b o naše obilno plačilo. „ Veselite
Se > kliče nam zato sv. Janez, in od

Skrbi

za dušo 1

24

veselja poskakujte, ker vaše plačilo
je obilno v nebesih!“  „ Oni bodo  j
Boga gledali “ pravi Jezus Kristus.

Svoje dni živela je sicer po¬
božna devica, ki pa je bila silno
plesu udana. Njeni dobri in bo¬
gaboječi starši niso plesu trpeti
mogli. Učili, svarili in opominjali
so njuno hčer, naj ples pusti, da
se ne pogubi, pa vse je bilo zas¬
tonj. — Necega dne obišče to
družino duhovnik, ki je ravno
memo šel ter prosi za prenočiš¬
če. Dobri ljudje ga z veselje®
sprejmejo in na zadnje celo p°; I
prosijo, prigovarjati hčeri, da b'
se plesu odpovedala.

Duhovnik razlaga in razlagal
kako nevaren je ples, koliko ®la
dine pogubi in kolikokrat ga J e
že Bog ojstro kaznoval. — Dekle
reče na vse to: saj jaz ne misli ® 1

371  —

Boga žaliti s plesom, ampak le
zato rada plešem, ker mi ples
veselje dela.

Duhovnik jo tedaj popraša,
ali ne bi se hotela plesa zderžati
le en dan zato, da bi potem celo
leto smela plesati, ali celo leto
fl e plesati, da bi potem vekomaj
smela? — Veselo na to upraša
dekle: kaj, ali mar tudi v neb e-
sili plešejo ? V nebesih, odgovori
duhovnik, ima vsak vse, česar
Poželi njegovo sreč. Ako je temu
tako, pravi devica plesalka, sto-
r im to menjo. In res ni več ple¬
tla, temuč pobožnega, resnob¬
na in spokornega življenja se
Poprijela, in ob enem pustila je
Vse  tiste napake, ki je navadno
^°di posvetno razveseljevanje.
Du leta prav lepo in bogaboječe
z *vi. Na to ji smrt potrka na ra-

— 372

me. Ko za smrt zboli, hitro po¬
kliče duhovnika, da bi se za več¬
nost previdila. Duhovnik pride.

Neizrečeno se razveseli, ko us
leda mašnika, ki jej prinese sv.
popotnico, kajti bil je to ravno
tisti, ki jo je bil od plesa odvrnil
in tako marsikaterega smrtnega
greha obvaroval. Prijemši sv. po¬
potnico, mašnika nagovori re¬
koč: duhovni oče, v dan mojega
spreobrnenja ste mi ples v nehe-
sih obljubili, zdaj vas oprostim
vaše obljube; zadosti veselja mi
bo Bog sam, družba svetih devic
in ljubezen Marije, prečiste D e '
vice.

Spokorila sem se za neumna
pregrešni ples, zdaj pa hitim P°
venec nebeški. Izgovorivši umrje-
— Blagor devici vsaki, ki jo pos¬
nema! ker ples je raj peklenski.

373  —

je kolobar, v katerega središči se
spaka smeje. Brez števila duš je
že ples pogubil, in brez števila
n jih zgubilo je nebeško veselje
favno zavoljo nesrečnega plesa.
Zavoljo plesa pa nebesa zgubiti!?
0 kaka zguba! Zguba strašna,
z oUba, ki se popraviti ne da!!

2 .

čast, imenitnost in žlahtnost izvoljenih.

Velika je čast za človeka že na
km svetu, če sme stopiti pred
eesarja in se ž njim prijazno po¬
govarjati. Kolika čast bo še le v
Nebesih, ker ne bomo s kakim
Posvetnim kraljem, ampak z kral¬
jem nebes in zemlje, z Gospodom
Vseh gospodov, z samim Bogom
Se  smeli pogovarjati in njegovo
Prijaznost vekomaj uživati. Čast
111  imenitnost, h kateri bomo

— 374  —

povzdignjeni, si zdaj še misliti
ne moremo. Tam bomo kakor
angelji. Več ko je kedo zaniče¬
vanja in preganjanja zavoljo Bo¬
ga voljno pretrpel, veči čast do¬
segel bo v nebesih. Kolika da je
tista čast, se tudi ne da dopove¬
dati. Vsa posvetna čast in ime-
nitnost, vse sladkosti in žlah¬
tnosti celega sve taniso proti ne¬
beški časti in imenitnosti toliko,
kolikor kapljica vode proti nez¬
mernemu morju, kakor iskrice
proti solncu. Premišljajoč plačilo
in čast v nebesih, rekel je sv.P a '
vel: „Napolnjen sem z tolažbo in
imam silno veliko veselja v vsi
naši nadlogi." „Če si tako dober,
o Gospod, pravi sv. Bernard^ tis¬
tim, ki te iščejo, kakšen boš še
le tistim, ki te najdejo?"

Ob času kralja Salomona zi-

— 375

vela je na jutrovem kraljica, z
imenom Sabe. Ta je veliko sliša¬
la govoriti od Salomonove časti
in njegove modrosti. Kaj stori?
Napravi se na pot v Jeruzalem,
da bi sama vidila to njegovo čast
in se prepričala o njegovi mod¬
rosti, ali je res ali ne, kar se je
0 d njega govorilo. Ko pa pride v
Jeruzalem in vidi njegovo mod¬
rost, ko zagleda velikansko pos¬
lopje, katero je sezidal, mize in
stanovanja njegovih služabnikov,
oblačila in daritve, katere je da¬
roval v Gospodovi hiši, se zavza¬
me, ostermi in reče: Resnica je,
bar sem v svoji deželi slišala od
tebe in od tvoje modrosti, a ni¬
sem verjela tem, ki so mi pravili,
dokler nisem sama prišla in spoz¬
nala, da mi še polovica tega ni
bila povedana; večja je tvoja mod-

— 376  —

rost in večja so tvoja dela, kakor
sloves, ki gre od tebe. Blagor
tvojim ljudem in blagor tvojim
služabnikom, ki so vedno pri te¬
bi in tvojo modrost poslušajo."

Ravno tako se bomo začudili
tudi mi, ko pridemo v nebeški
Jeruzalem. Ko bomo zagledali
božjo čast, katere bomo deležni
v nebesih, bomo ostermeli in
rekli: „V resnici, o Gospod, več¬
ja je tvoja čast, večja je tvoja in

tvojega prebivališča lepota, kakor

se je pravilo in dopovedavako."

Ja, brat moj! sestra moja! Čast,
katera nam je v nebesih priprav¬
ljena, je tako velika, da si tolike
človek ne more ne misliti! No¬
beno pero je ne more popisati,
noben jezik dopovedati. Kolika
sreča za zas! Kolika sreča z ke
rubini in serafini; svet, svet,

— 377

svet prepevati! O sreča čez vse
sreče! Sreča nezmerna, ki se
dopovedati ne da. Zdihujmo te¬
daj večkrat po tej nebeški sre¬
či, kakor je zdihaval nekdaj kralj
David: „0 nebeško veselje, kedaj
»bom v tebi vidil svojega Boga!
»Kako dolgo me bodo valovi
»skušnjav in nevarnost zapelji-
»vega sveta sem ter tje metali in
»si prizadevali, me ob toliko sre-
»čo pripraviti! Kako dolgo bom
»še klical k tebi, o Gospod! O
»usliši Gospod, moje upitje in
»pripelji me že skoraj v srečno
»večnost. “

„En dan v tvoji hiši, govori
»dalje kralj David, je več vre-
»den, kakor tavžent drugih. Rajši
»hočem biti narmanjši v hiši
»svojega Boga, kakor pa prebi-
»Vati v šotorih grešnikov. Bla-

— 378  —

„ gor jim, ki v tvoji hiši, o Gos-
„ pod prebivajo, hvalili te bodo
„  vekomaj. Blagor človeku, ki se
r  zavoljo tebe, o Gospod, vsim
„  posvetnim stvarem odpove, da
„ bo vreden, tebe o Bog, v angelj-
„ ski družbi vekomaj častiti!“

3.

Veselje v netesih to večno.

Naj bo človek na tem svetu še
tako srečen, popolnoma srečen
vendar biti ne more,ker vč, da
časne, posvetne sreče ne bo mo¬
gel dolgo uživati. Na tem svetu
ne more nobene reči za vselej
imeti. Tukaj ni stanovitnosti.
Vsaka reč traja le en čas. če tudi
doseže človek to, kar je iskal in
dolgo srčno želel, kaj pomaga,
ko ima vendar precej strah, da
to zgubi prej ali kasnej. Vsa čast,

379  —

sreča in imenitnost, bogastvo in
premoženje celega sveta ne more
človeka oopolnoma srečnega sto¬
riti, ker vse to mora, če prej ne,
gotovo pa v smrtni uri zapustiti.

V nebesih pa je veselje nes¬
končno. Naša sreča bo popolno¬
ma, ker želje naše duše bodo spol¬
njene. Tam ne bo več strahu ne
skrbi, da bi naše veselje kedaj
nehalo, naša sreča se kedaj spre¬
menila, ampak srečni, veseli bo¬
mo za vselej, brez konca, na vse
večne čase. Kakor bodo pogub¬
ljeni v peklu za vselej, na vse
čase ostali, in večne martre trpe-
11, tako se bodo izvoljeni v nebe¬
sih vekomaj z Bogom sklenjeni
veselili.

Kratko je zdaj trpljenje,

Večno pa bo tam veselje.

— 380  —

Če tedaj križ, težava, britkost,
reva, bolezen, nesreča na naše
rame potrka, spomnimo se, da
to kmalo prejde, in da če to volj¬
no pretrpimo, nam bo dobrot¬
ljivi Bog zato večno, neskončno
plačilo dal v nebesih.

„ Velike reči smo vam obljubili, pa
še večje so nam pripravljene, “  rekel
je sv. Frančišk Serafinski.

Če nam zdaj to ali uno ne gre
po volji in po naših željah, nikar
zato ne godrnjajmo, ampak volj¬
no potrpimo. Pomislimo vselej,
da za sedanje majhno in radovolj-
no zatajenje svojih želj, bomo v
nebesih zmiraj vse po svoji volji
imeli. Naše želje bodo v vsem
nasitene in dopolnjene. Bog P°'
vernil nam bo čast za vžito osra-
motenje, veselje za prestano ža-

381

lostinpovzdignjenibomovkralje-
vo čast za vselej, na vekomaj.
Ojstra pokora se bo spremenila
vplačilo, resnična ponižnost bo
Povišana k večni časti.

Z združenim glasom bomo Bo¬
gu prepevali večno hvalo, ker
uam je skazal neskončno milost,
da nam je za majhno, kratko
trpljenje na svetu dal v nebesih
večno veselje. Za to čast, Ijube-
z en in plačilo ne bomo nehali ni¬
koli Boga hvaliti in v njem se ve¬
seliti. Te hvaležne pesmi se ne bo-
nikoli naveličali. Hvala, čast
Bogu našemu razlegala se bo na
večne čase. Aleluja! aleluja! ta
Ve sela, vzvišena pesem bo done-
tabrez prenehanja. In ta čast in
kval a bo Bogu vekomaj prijetna.
r~ To nas bo s takim veseljem
la  s tako sladkostjo napolnavalo,

— 382  —

da ne bomo nikdar nič druzega
želeli. Sv. Avguštin pravi: „Kjer
je Bog, tam je vse, tam ne more
nič manjkati. “ In kralj David
kliče:

„ Blagor jim, o Gospod! ki v tvoji
hiši prebivajo , hvalili te bodo veko¬
maj .“ Ps. 83, 5.

Kristjanska duša!

Tudi tebi so nebesa na ponud¬
bo. Oh! skrbi za nje! Delaj, moli,
trudi se, da v nebesa prideš. To
je naš cilj. Zgrešeni cilj našega
popotvanja je pekel, vdobljeni cilj
pa so nebesa. Ne išči posvetne¬
ga veselja, da te ne premoti, ker
to hitro mine in moti le dušo.
Stori, kar moreš, daj, kar imaš,
potrpi, kar je mogoče, le enega
vari se, le enega pravim, to je.

383  —

tega kar ti nebesa zapre, in pe¬
kel odpre. In to eno, to edino, to
nesrečno — je greh. O le greha,
le greha, ne!!

Ne zamenjaj nebesa za posvet¬
no! Ne žabi, kaj te čaka v nebe¬
sih, če Bogu služiš; pa tudi ne
Za bi, kaj ti pomaga, če vse pri¬
dobiš, nebesa pa zgubiš?! Po¬
misli pa tudi večkrat na pre-
strašni pekel, če Bogu ne'služiš!

»Pn vseh svojih delali spominjaj se
Štirih poslednjih reči, in vekomaj ne
boš grešil .“

— 384  —

O BOŽIČU.

O preljubeznjivi, večni Bog!
neskončno je tvoje usmiljenje! V
prekletstvo obsojen bil je ves
človeški rod in prekletstvo to
spremljalo ga je in tlačilo rod za
rodom celih 4000 let! Vse je je¬
čalo pod težo greha in roke bož¬
je, ter upilo po odrešenji. Oh kak
krik je bil po vesoljni zemlji! Člo¬
vek ni vedel, k čemu je stvarjen,
k čemu je na svetu. Zašel je bik
a pomagati si ni mogel. Tedaj-
usmilil si se ga, ljubeznjivi Oce,
in poslal si svojega sina na svet,
Jezusa Kristusa, da je rešil ubogi
človeški rod. Štiri tisuč let si g a
pripravljal, da bi spoznal svojo
revo in potrebo ter sam klical po

— 385  —

tvoji pomoči. In — danes je tisti
veseli dan, danes je dan, ko je
Sin božji skoz telo prečisteDevice
človek postal, v revni štalici ro¬
jen na svet prišel..

O bodi zato pozdravljeno, pre-
Ijubeznjivo dete božje!

n  Čast in hvala hodi Bogu na vi*
tovah in mir ljudem na zemlji, lei so
s wte volje , 11  prepevali so angelji
Pd Tvojem rojstvu, čast in hvalo
želim prepevati in dajati ti tudi
jaz danes. Kakor si se, dete bož¬
je, ponižalo v revne jaslice, poni¬
žaj se in pridi tudi v revno moje
Sr ce! Oh pridi, pridi in razveseli
v ln e! Kakor nekdaj Marijo in Jo¬
žefa, napolni z veseljem in radost-
1° tudi mene. Mir božji, sveta
v °lja naj bo v mojem srcu, kakor
tudi na mojem domu. — O slad¬
ko dete božje! revščino si si

Skrbi za duSo I 1  'K

— 386  —

zbralo, da bi nas obogatilo, dajtudi
nam v duhu in telesu revnim biti
in v revežih tebe ljubiti, da bomo
deležni enkrat večnega veselja.

Molimo.

O dobrotljivi, usmiljeni Jezus,
naš Gospod! ko bi mi angeljske
jezike imeli, te vendar ne more¬
mo nikoli zadosti hvaliti in čas¬
titi za to neskončno nezapopad-
ljivo dobroto, ki si nam jo ska-
zal, da si se nas usmilil, se tako
globoko ponižal, da si nebesa za¬
pustil, človeško natoro na — se
vzel in nam pridobil to milost
da zamoremo z vsem zaupanje®
Boga svojega Očeta imenovati.
Ti, nebeška luč! si vse ljudi raz¬
svetlil in jim oči odperl. Ti, o J®
zus! si nam oznanil in nas učil
nebeškega Očeta prav spoznati,

— 387  —

častiti, ljubiti in moliti. Za to lju¬
bezen, o Jezus, obljubim danes,
Tebe vselej čez vse ljubiti, po
Tvojih svetih zapovedih zvesto
živeti, in Ti vedno hvalo prepe¬
vati. Amen.

MOLITTE

pri popoldanski službi božji.

Pozdravi, kristjanska duša Gospoda tvojega
Boga, ko v cerkev prideš, ter reci:

„Bodi pozdravljen in počeščen vsaki čas,
v sv, Rešnjem Telesu, Jezus naš!“

Poklekni na to na tvoje mesto in moli:

,, Bodi srčno pozdravljen Gos-
»pod Jezus Kristus! Spoznano,
n hvaljeno in češčeno bodi od
o vseh stvari v nebesih in na zem¬
lji presv. Rešnje Telo! Češčen,
« hvaljen in moljen bodi živi in

— 388  —

„ pravi Bog v podobi belega kru¬
li ha. “

O vi angelji in arhangelji, ke¬
rubini in serafini, pokleknite z
mano na kolena pred mojega in
vašega Boga, ki je tu pričujoč in
molite ga z mano: jaz spoznam,
o Jezus, da si tukaj pričujoč, po¬
nižno tedaj Te molim ter združen
s čistimi duhovi, ki Te tukaj ne¬
prenehoma noč in dan molijo,
zapeti Ti želim tudi jaz dolžno
čast in hvalo. O da bi Te zamo-
gel tudi jaz tako častiti, hvaliti
in moliti, kakor to delajo in oprav¬
ljajo angelji!

O ljubi Jezus ! ni Ti bilo za¬
dosti, da si za nas na svet prišel,
da si bil v revni štalici rojen, da
si nas učil, za nas trpel in umrl ;
o vse to Tvoji ljubezni do nas m
bilo zadosti, z nami hočeš biti do

389  —

konca sveta v čudoviti podobi
belega kruha. O ljubezen čez vse
ljubezni! — Kje je pa naša ljube¬
zen? Kje je naše povračilo?

„0 da bi Te zamogel jaz hva¬
li liti, moliti in ljubiti namesto
» vseh tistih src, ki Te ne hvalijo,
»ne ljubijo ampak le žalijo! O da
»bi zamogel jaz popraviti vsa
»razžaljenja, ki se gode Tebi, lju-
»bi Jezus! in to ne le zunej, am-
»pak celo v hiši Tvoji!

„ Hvala, čast, ljubezen in zah
»vala bodi vsak trenutek darova¬
li na v podobi belega kruha skri¬
li temu Jezusovemu Srcu po vseh
»tabernakeljnih na zemlji do
»konca sveta." Amen.

Častimo Te

Živi kruli angcljskil
O pravi človek skupaj
In Bog nebeški.

— 390

LAVEETANSKE LITANIJE.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se uas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče iz nebes, vsegamogočui Bog, usmili
se nas!

Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas-
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se uas!
Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas-
Sveta Marija, *)

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati preeista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

J za nas Boga prosi!

- 391  -

Mati ljubeznjiva, *)

Mati prečudna.

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

'Pum slonokosteni,

Tliša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Prata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,

za nas Boga prosi

— 392  —

Tolažnica žalostnih,*)

Pomoč kristjanov,

Kraljica angeljev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznovalcev,

Kraljica vseh devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega greha spo¬
četa,

Kraljica svetega rožnegavenca.

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlje 8 ’
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjeniljes;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjcmljes,'
usmili se nas, o Gospčd!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Oče naš... Češčena si Marija...

*) za nas Boga prosi.’

— 393  —

Pod tvojo pomoč pribežimo,
o sveta Božja porodnica! ne zavr¬
zi naš ih prošenj v naših potre¬
bah, temuč reši nas vselej vseh
nevarnosti. O častitljiva ih bla¬
žena devica; naša gospa, naša
srednica; naša besednica, naša
pomočnica. S svojim Sinom nas
s Pravi, svojemu Sinu nas pripo-
r oči, svojemu Sinu nas izroči.

k • Prosi za nas sveta Božja po¬
rodnica !

'h Da bomo vredni obljub Kris¬
tusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabni¬
kom, prosimo, Gospod Bog! da
Ve dno zdravje na duši in na tele¬
su vživamo, in da bomo po čas¬
titih prošnjah presvete Marije
v selej device sedanje žalosti re-

— 394  —

šeni in večnega veselja deležni.
Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

Od perve adventne nedelje do Božiča.
Usmiljena mati Zveličarjeva,
ki ostaneš vrata nebeške in zgod¬
nja danica, pomagaj ljudstu, ki
je palo pa želi ustati, ti, ki si
svojega stvarnika prečudno ro¬
dila, devica prej in potem ostala,
ko si iz Gabrijelovih ust prejela
češčenje, usmili se grešnikov.

Y. Angelj Gospodov je oznanil
Mariji.

h. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo Gospod,
v naša srca vlij, da, ki smo po an-
geljevem oznanjenju včlovečenje
Kristusa, tvojega Sina spoznali,

— 395  —

po njegovem trpljenju in križu
častitljivo vstajenje dosežemo.

Od Božica do Svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva,
ki ostaneš vrata nebeške inzgod-
% danica, pomagaj ljudstu, ki
i e  palo pa želi ustati, ti, ki si
Mojega stvarnika prečudno ro¬
dila, devica prej in potem ostala,
ko si iz Gabrijelovih ust prejela
Učenje, usmili se grešnikov.

k- Po porodu si devica čista os-

tel ci.

k- Prosi za nas, Božja porodnica.

Molimo.

Bog! ki si po rodovitnem de-
vištvu svete Marije človeškemu
'°du dar večnega zveličanja do-
delil: daj, prosimo, da njo za nas
Prositi čutimo, po kateri nam je

— 396

došla sreča, prejeti začetnika živ¬
ljenja, Gospoda našega Jezusa
Kristusa, Sina tvojega.

Od Svečnice do velicega četrtka.

Bodi češčena, nebes kraljica,
češčena angeljev gospa, češčena
korenina, češčena ti, ki si svetu
pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬
ljena, devica častita, memo vseh
lepa; bodi pozdravljena, prelju-
beznjiva in prosi za nas Kristusa!

V. Hvalimo te, devica presveta!
K. Daj nam pomoč zoper sovraž¬
nike tvoje.

Molim«;

Dodeli, milostljivi Bog! brambo
naši slabosti, da, obhajaj e spo¬
min Božje porodnice, vstanemo
s pomočjo njenih prošenj od svo¬
jih grehov.

— 397  — '

Od velike sabote do prve nedelje
po Binkoštili.

Veseli se, Kraljica nebeška,
aleluja! Katerega si zaslužila no¬
siti, aleluja! je vstal od smrti, ka¬
kor je rekel, aleluja! Prosi za nas
Ifoga, aleluja!

^ • Veseli in raduj se, Devica Ma¬
rija, aleluja!

i*'- Ker je Gospod res vstal, alelujab

Iflolimo.

0 Bog, ki si po vstajenju naše¬
ga Gospoda Jezusa Kristusa svet
razveselil, dodeli, prosimo, da po
Negovi materi devici Mariji do¬
sežemo večnega življenja veselje.

Od Prve nedelje po Binkoštili do prve
adventne nedelje.

, Ceščena bodi Kraljica, ma V mi-
losti, življenje, sladkost in upanje

— 398  —

naše, bodi češčena! K tebi vpi¬
jemo zapuščeni Evini otroci; k
tebi zdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini. Oh, obrni
tedaj, naša pomočnica, svoje mi¬
lostljive oči v nas in pokaži nam
po tem revnem življenji Jezusa,
blaženi sad tvojega telesa: o mi¬
lostljiva, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja po¬
rodnica!

B\ Da bomo vredni obljub Kris¬
tusovih.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog' k>
si dušo in telo častite device ma¬
tere Marije, da bi vredno prebi¬
vališče tvojega Sina biti zašlo/
žila, s pripomočjo sv. Duha P rl '
pravil, daj, da bomo, ki se njenega

399  —

spomina veselimo, po njenih mi¬
lostljivih prošnjah prihodnjega
zlega in večne smrti rešeni.

K svetemu Jožefu.

Glejte, modri in zvesti hlapec,
katerega je postavil Gospod čez
svojo družino.

'f -Prosi za nas sv. Jožef!

P- Da bomo vredni obljub Kris¬
tusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo Gospod, za-
služenje ženina Tvoje presvete
katere Marije pomaga, da, kar
na §a slabost ne premore, nam
kode po njegovih prošnjah do¬
bljeno.

Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! Te prosimo,
razveži po svoji milosti naših gre-

— 400  -

hov vezi, in ohrani po prošnjah
svoje izvoljene matere, ljube De¬
vice Marije in vseh svojih svet¬
nikov nas, svoje služabnike, naše
dobrotnike, in naše pohištvo v
vsej svetosti; očisti tudi vso našo
rodovino in naše prijatelje hudo¬
be in grehov in napolni jih z le¬
pimi čednostmi; dodeli nam mir
in zdravje, odvrni od nas vidne
in nevidne sovražnike in odžeiu
vse hude želje; daj nam zdravo
vreme in dobro letino; skaži mi¬
lost našim prijateljem in nepri-
jateljem in ob vari to faro (duhov¬
ni jo) z vsemi, ki v njej prebivajo:
kuge, lakote, vojske, ognja, po¬
tresa, povodnji in dodeli milost¬
ljivo vsim vernim kristjanom, ži¬
vim in mrtvim, v nebeškem kral¬
jestvu večno življenje, mir i J1
pokoj.

— 401  —

Obvari našega papeža., na

šega nadškofa., našega svetle¬
ga cesarja.in vso našo duhovs-

ko in deželsko gosposko in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog
in vsega hudega. In tvoj sveti
blagoslov pridi iz nebes doli na
nas, in nad nami vselej ostani.
Po Gospodu našem Jezusu Kris-
tasu, Sinu tvojem, ki živi in kral¬
juje v edinosti svetega Duha, Bog
Ve komaj. Amen.

^ • Božja pomoč ostani vselej pri
nas.

k'- Amen.

(Oče naš... Češčena si Marija... petkrat).

Molitev k presv, Rešnjemu Telesu.

(Kedar je izpostavljeno.)

'■  Kruh iz nebes si jim dodelil.

'k Kateri so sladkost v sebi ima.

^rbi za  t 26

za dušo !

— 402  —

Molimo.

0 Bog! ki si nam v čudovitem
zakramentu spomin svojega trp¬
ljenja zapustil, daj nam, Te pro¬
simo, svete skrivnosti Tvojega
telesa in Tvoje krvi tako častiti,
da sad Tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Ki živiš in kralju¬
ješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Sveto, sveto, sveto,

Sveto, čez vse sveto
Jezusa rešnje Telo
V svetem zakramentu.

Nikdar nas ne zapusti,

0 Jezus vse sladkosti I
Posebno pa poslednji čas
Bodi, Jezus, Ti pri nas.

— 403  —

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče iz nebes, vsegamogočni Bog, usmili
se nas!

8 ' n  vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas!
® f eti Duh, resnični Bog, usmili se nas!
'""a Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
^'eta Marija, *)

8veta  Mati Božja,
vcta  devic Devica,

Mihael,

8,ct ' Gabrijel,

“ v *ti Rafael,

sveti angelji in arhangelji,
se  svete vrste zveličanih duhov,

‘veti Janez Krstnik,

8, «ti Jožef,

) 2 a nas Boga prosi (prosite)! 26 *

— 404

Vsi sveti očaki in preroki,*)

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

Sveti Matevž,

Sveti Šimon,

Sveti Tadej,

Sveti Matija,

Sveti Barnaba,

Sveti Lukež,

Sveti Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti,
Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sveti Štefan,

Sveti Lovrenc,

Sveti Vincenc,

Sveta Fabijan in Sebastjan,

Sveta Janez in Pavel,

’)  za nas Boga prosi (prosite)!

_ 405  —

Sveta Kozina in Damijan,*)
Sveta Gervazi in Protazi,

Sveti Silvester,

Sveti Gregor,

Sveti Ambrož,

Sveti Avguštin,

Sveti Jeronim,

Sveti Martin,

Sveti Miklavž,

v si sveti škofje in spoznovalci,
sveti učeniki,

Sveti Anton,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišk,

^ 8 > sveti mašniki in leviti,
v si sveti menihi in puščavniki,
Sveta Marija Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucija,

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazija,

za nas Boga prosi (prosite)!

— 406  —

Vse svete device in udove, za zas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv, zanesi nam o Gospod!
Bodi nam milostljiv, usliši nas o Gospod.
Vsega hudega,*)

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega včlovecenja,
S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim postom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebohodom,

') reši nas o Gospod!

— 407  —

S prihodom Tolažnika svetega Duha, reši
nas o Gospod!

^ dan sodbe, reši nas o Gospod!

® vbogi grešniki, *)

Ha nam zaneseš,

Ha nam odpustiš,

Ha nas k pravi pokori pripelješ,

Ha svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Ha apostoljskega pastirja in vse cerkvene
stanove v svoji sveti veri ohraniš,

Ha sovražnike svoje sveto cerkve ponižaš,
f) a našega svetlega cesarja obvarješ,

Ha kristjanskim kraljem in oblastnikom
niir in pravo enovoljnost daruješ,

Ha vsemu kristjanskemu ljudstvu mir in
edinost daš,

Ha nas vse v svoji sveti službi potrdiš in
obdržiš,

Ha naše misli k nebeškim željam povzdigneš,
Ha vsem našim dobrotnikom večne dari
dodeliš,

Ha dušo naše, naših bratov, bližnjih in do¬
brotnikov večnega pogubljenja rešiš,

Ha sad zemlji daš in ohraniš,

Ha vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš,

*) prosimo te, usliši nas!

408  —

Da nas uslišiš, prosimo te, usliši nas!

Sin Božji, prosimo te usliši nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemljsš;

zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš...

V. In nas ne vpelji v skušnjavo!

9- Temuč reši nas od hndega. Amen.

Za odvernjenje vseh nadlog
in nevarnosti.

Vsegamogočni večni Bog! ne¬
beški Oče, poglej z očmi svoje
neskončne milosti naše reve in
nadloge. Usmili se vseh vernih
kristjanov, za katere se je tvoj

— 409

edinorojeni Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus voljno dal
grešnikom v roke in je tudi svojo
drago kri na lesu svetega križa
prelil. Po tem Gospodu Jezusu
odverni, milostljivi Oče! zasluže¬
ne šibe, sedajne in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko, kugo, la¬
koto, draginjo, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog, us¬
mili se svojega služabnika, naše¬
ga papeža N., in vodi ga po poti
večnega življenja, da bo s tvojo
Pomočjo, kar je tebi prijetno že¬
lel in z vso močjo spolnaval.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih! glej milostljivo na svoje¬
ga služabnika, našega nadškofa
ki si ga pastirja naši škofiji
Postavil; dodeli mu, da tistim,
Čez katere je postavljen, z besedo

— 410

in z djanjem k dobremu služi in
tako z čredo, ki mu je zročena,
večno življenje doseže.

O Bog, varh vseh kraljestev!
dodeli svojemu služabniku, na¬
šemu cesarju J., spoznati in čas¬
titi tvojo moč, s katero se sovraž¬
nik premaga, da bo, ker je iz
tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojem varstu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem
dobrem duhovske in deželske
oblastnike in gosposke, da nas
bodo na vse to napeljavah, kar
zamore k tvoji božji časti, k na¬
šemu zveličanju in k miru in sreči
vsega kristjanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatelje
in neprijatelje, za zdrave in bol¬
ne, za vse žalostne in revne krist-
j ane. za žive in mrtve.

— 411  —

Vsegamogočni večni Bog, ki
gospoduješ čez žive in mrtve in
se usmiluješ vseh, katere iz vere
in dobrih del za svoje, spoznaš,
pohlevno te prosimo, da vsi, za
katere smo se namenili moliti,
ki so še pri življenji, ali pa so se
že s tega sveta ločili, na prošnje
v seh tvojih svetnikov od tvoje
dobrote odpuščenje vseh svojih
grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razder-
Ija in ločitve. Spreobrni naša srca
k pravi pokori in k poboljšanju
našega življenja. Užgi v nas ogenj
svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsi pravičnosti, da ti bo¬
jno kakor tvoji otroci v življenji
*n v smrti prijetni in dopadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno
Priporočeno vse naše djanje in

- 412 —

nehanje, naše delo in opravilo,
naše življenje in naša smrt. Daj
nam tvojo milost tukaj vživati in
tamkej z vsemi izvoljenimi do¬
seči, da te bomo v večnem veselji
in zveličanji hvalili in molili. To
nam dodeli, Gospod nebeški Oče!
po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem in Odrešeniku, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog vekomaj. Amen.

Božja pomoč ostani veselej
pri nas.

K*. Amen.

Oče naš... Češčena si Marija... (petkrat.)

Molitve po litanijah na dan sv. Marka
in križev teden.

PSALM 69.

O Bog' hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

413  -

Osramoteni in omoteni naj bodo, kateri
mi strežejo po življenji.

Odstopijo naj in sram naj jih bodi;

Kateri mi hčejo hudo.

Obrnejo naj se zdajci osramoteni,

Kateri pravijo: Halla! Haha!

Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se vesele
'n radujejo;

Vedno naj rekd: hvaljen bodi Bog, ki
ljubijo tvoje odrešenje.

Jaz pa sem reven in siromak: o Bog,
"iti mi pomagat.

Moj pomočnik in moj odrešenik,

Bog! nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu;

Kakor je bilo začetka, zdaj in vselej in
»a vse večne čase. Amen.

Pomagaj svojim služabnikom!

Ki v t’e zaupajo, moj Bog!

Bodi nam močan tura,
k Pred sovražnikom.

Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

& In otrok krivice naj sc ne loti nam ško¬
dovati.

Gospod, ne ravnaj z nami po naših

grehih.

— 414  —

p. In ne povračuj nam po naših hudobijam

V. Molimo za našega papeža N...

9. Ohrani ga Gospod, oživljaj in osreči ga
na zemlji, in ne daj ga v roke njego¬
vim sovražnikom.

V. Molimo za našega svetlega cesarja...
Osreči ga, Gospod, in usliši nas v dan,
ko te bomo zanj prosili.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

9. Povrni, Gospod, milostljivo zavoljo svo¬
jega imena večno življenje vsem, ki nam
kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mrtve.

IJ. Gospod daj jim večni mir in pokoj, 111
večna luč naj jim sveti.

V. Kaj v miru počivajo. IJ. Amen.

V. Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj.
Pomagaj svojim služabnikom, ki v te
zaupajo, o Bog!

V. Pošlji jim, Gospod pomoč iz svetišča.

p. In vari jih iz Siona.

V. Gospod usliši mojo molitev.

1J. In moje upitje naj k tebi pride.

Molilno.

O Bog, ki ti je lastno, usmilit'

se vselej in prizanesti, usliši naše

— 415

Pohlevne prošnje, da nas in vse
tvoje služabnike, katere grehov
kotne vežejo, milost tvoje dobrote
odveže.

Usliši, prosimo o Gospod! naše
Pohlevne prošnje, in odpusti nam
grehe, ki se ti jih obtožimo, da
uam odpuščenje in mir dobrot¬
ljivo podeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gos¬
pod ! tvojo neizrečeno milost, da
ne samo vseh grehov odve¬
deš, temuč tudi kazni, katere za
n )e zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali in po¬
kora potolaži, ozri se milostljivo
prošnje k tebi kličejočega
ljudstva, in šibe tvoje jeze, katere
Za  naše grehe zaslužimo,odverni.

Vsegamogočni, večni Bog! us¬
mili se svojega služabnika našega
thpeža N., in vodi ga po poti več-

— 416

nega življenja, da bo s tvojo po¬
močjo, kar je tebi dopadljivo že¬
lel, in z vso močjo spolnaval.

O Bog, pastir in vladar vseh
vernih, glej milostljivo na tvojega
služabnika, našega nadškofa N.
katerega si pastirja naše nadško¬
fije postavil; dodeli mu, da tistim,
čez katere je postavljen, z besedo
in z djanjem k dobremu služi in
tako enkrat z čredo, ki mu jezno-
čena, večno življenje doseže.

O Bog, varh vseh kraljestev in
zlasti kristjanskega cesarstva,
dodeli tvojemu služabniku, naše¬
mu cesarju N. tvojo moč, s kate¬
ro se sovražnik premaga, spoznati
in častiti, da ker je iz tvoje volje
cesar postal, tudi v tvojem varst¬
vu mogočen ostane.

O Bog! od katerega pridejo
svete želje, dobre misli in P ra '

— 417  —

v ižna djanja, daj tvojim služab¬
nikom tak mir, ki ga svet dati ne
niore, da bodo naša srca tvojim
Spovedim vdana in časi s tvojo
Pomočjo brez strahu pred sovraž¬
niki varni in mirni.

0 Bog! užgi naša srca z ognjem
Mojega svetega Duha, da ti bomo
s  čistim telesom služili in z očiš-
^mm srcom dopadali.

Bog, stvarnik in odrešenik
vseh vernih! dodeli dušam tvojih
služabnikov in služabnic odpuš-
čenje vseh grehov, da milostljivo
“dpuščenje, katerega so vselej
Ze lele, po bogaboječih prošnjah
^sežejo.

Začni prosimo, Gospod! s tvo¬
ji 1 ^ Duhom naša djanja in sprem¬
ni je s tvojo pomočjo, da se vse
Pnše molitve in dela vselej s te-

*«M za dušo ! 27

— 418  —

boj začnejo in s tabo začete tudi
v tebi dokončavajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki
gospoduješ čez žive in mrtve in
se usmiluješ vseh, katere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš,
pohlevno te prosimo, da vsi, za
katere smo se namenili moliti,
ki so še pri življenji ali pa so se
že z tega sveta ločili, na prošnje
vseh tvojih svetnikov od tvoje
dobrote odpuščenje vseh svojih
grehov dosežejo. Po Gospodu na¬
šem Jezusu Kristusu, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega
Duha Bog od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Bog, usliši mojo molitev!

Ijt\ In moje upitje naj k tebi pride.
V. Vsegamogočni in usmilj enl

Bog naj nas usliši.

1<\ Amen.

— 419  —

f-  In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

& Amen.

‘ - ¥“’

ČEŠČENJE

prečiste Device Marije, Matere Božje.

n Glej! od zdaj mene bodo blagro-
V( di vsi narodi zemlje.“

Češčenje Marije Device je nez¬
merno in splošno. — Ogromno
stavilo naših bratov in sester živi
Po vesoljnem svetu: razločeni so
dcer med seboj po jeziku, šegi in
deželi, edini so si vendar v tem,
Marijo časte in ljubijo. Je ni
dežele, ja tudi vasi in hišice ne,
) ( jer bi Mariji čast ne prepevali,
kjer solnce izhaja, kakor
kjer zahaja, ima Marija svoje

— 420  —

častilce. Vsi stanovi, en bolj ko
drugi, obračajo se k Mariji. Osebe
obojega spola in vsake starosti,
od majhnega otroka, ki komaj
govoriti zna, do sivega starčka,
ki po palčiki bodi, vsi povzdigu¬
jejo svoje oči k Mariji, vsi kličejo
Marijo.

„Od zdaj naprej — rekla je Ma¬
rija — me bodo blagrovali vsi
narodi zemlje.“ In res! Marijo
časte vsi rodovi.

Ljubi, kristjan, kristjana tudi
ti Marijo! in skaži ji čast. Kdor
Marijo časti, ne bo zgubljen. M
strahu in trepetu delati sicer mo¬
ramo za zveličanje svoje duše in
nobeden ne ve, ali je pred Bogom
opravičen ali neopravičen, dobro
sprejet ali ne, vendar toliko ve¬
mo in lahko rečemo, da kdor
rad hodi k spovedi, pogostoma

— 421

prijema sv. obhajilo in zraven
Marijo časti, nema se bati pogub¬
ljenja. Marijin častilec, kristjan-
ska duša! — ne bo zgubljen. Ob¬
račaj, obračaj iz solzne doline,
ljubi kristjan, kristjana tvoje oči
Proti Mariji! Kliči Marijo v skuš¬
njavah! Kliči Marijo v bolezni!
Kliči Marijo v nesreči! Kliči Ma¬
riji ko greš na pot! Kliči Marijo
ko se vrneš! Kliči Marijo zjutraj
in zvečer! Priporočuj se Mariji
v  vsaki potrebi ter zdihuj k nji
2  sv. Bernardom:

Spomni se, o premila Devica,
da še nikoli ni bilo slišati, da bi
bil kedo zapuščen, ki je pribežal
Pod tvoje varstvo, tvoje pomoči
Prosil in se tvojemu varstvu pri¬
poročal. S tem zaupanjem vnet
bitim k tebi, o devic Devica in
i^ati! K tebi pridem, pred teboj

— 422

jaz grešnik klečim. Prosim te, o
Mati Jezusova, ne zavrzi mojih
prošenj, temuč milostljivo me
poslušaj in usliši. Amen.

„Naša ljuba Gospa presvetega
Srca, prosi za nas! 11

O Gospa moja, o mati moja!
tebi se vsega darujem, in da se
ti skažem udanega, ti posvetim
danes svoje oči, svoje ušesa, svoja
usta, svoje srce in sebe popolno¬
ma vsega. Ker sem tedaj tvoj, o
dobra mati, vari me, brani me,
kakor svojo lastnino in posestvo.
O moja Gospa, o mati moja!
Spomni se da sem tvoj! Vari me,
brani me, kakor svojo lastnino
in posestvo!

— 423  —

Praznik čistega spočetja Marije Device.

„Kajlepša vseh Devica si,
„Brez madeža spočeta ti!

Bodi pozdravljena in počešče-
na, o izvoljena in neomadeževana
Devica! Vsa si lepa in madeža ni
na tebi! Tebe časte angelji in ar-
hangelji, kerubini inserafini in
v si angeljski kori. Časti te pa
tudi vsa zemlja in vsi verni po
širokem svetu. Združen z nebe-
sami in z vso katoliško Cerkvijo
Počastim te tudi jaz kot brez ma¬
deža spočeto Devico in neoma-
deževano lilijo: bodi češčena in
ljubljena ti, ki si najlepša in naj¬
žlahtnejša cvetica v božjem vrtu,
preblaga nevesta sv. Duha, ki si
strla glavo sovražniku človeške¬
ga rodu. Ta je sicer premotil našo
Prvo mater Evo, ali tvoje lepote

— 424  —

o Marija Devica se ni upal do¬
takniti.

O preljubeznjiva Devica, brez
madeža spočeta! ozrij se danes
na me s slavnega tvojega nebeš¬
kega sedeža s milim tvojim ob¬
ličjem! Glej! v koliko nevarnos¬
tih sem revež tu na zemlji: od
desne in leve prežijo na me sov¬
ražniki ter žugajo pogubiti mojo
dušo. — O Marija, Devica vseh
devic, ki si bila vedno čista in
lepa, usmili se me, in prosi za me
tvojega preljubeznjivega Sina, da
lepo in čisto živim in duše ne
zgubim. Daj mi s solzami resnič¬
ne pokore oprati omadeževano
svoje oblačilo, da vreden posta¬
nem pridružen biti enkrat izvol¬
jenim Jagnjeta nebeškega,in tam-
kej tisto in tebe brezmadežno De¬
vico in lepoto vekomaj častiti-

— 425  —

„ O Marija, brez madeža spočeta,
Pmi za nas!“  (100 dni odp.)

„BIagrovano naj bo sveto najčis-
tejše in brezmadežno spočetje Marije
Device, Matere Božje!“

Oznanjenje Mariji Devici.

„Češčena si Manja ti,

„Naj se glasi (lo konca dni!

»Češčena si, milosti polna!
Gospod je s teboj!“ tako pozdra¬
vi te je arhangelj, Marija: s tem
Pozdravom pozdravljam te danes
tudi jaz: Češčena si in češčena
bodi Marija v nebesih in na zem¬
lji! Češčena bodi na večne čase!
Ave Marija!

Milo prosila si, Marija, brez¬
madežna Devica, za ubogi člo¬
veški rod, kleče na kolenah v
fevni tvoji hišici; vsa goreča lju¬
bezni božje razlivala si pred Bo-

426  —

gom najčistejše zdihljeje po ob-
Ijubljenj em odrešeniku in po pre¬
srečni tisti devici, ki v raju napo¬
vedana je imela roditi Zveličarja
sveta. Pa glej! med vsemi devi¬
cami zemlje zbral je večni Bog
ravno tebe, med vsemi bila si ti
najprijetnejša in najčistejša. Tebe
toraj in tvoje čisto telo izvolil je
Bog za stanovanje svojega Sina,
ker v njem zaročil se je s človeško
natoro. Našla si milost pri Bogu
in sveti Duh te je ozaljšal z naj-
večimi milostmi.

O srečna, presrečna Devica! 0
neskončno povišana in oblago-
darjena med vsemi ženami! prosi
za-me, da se me tvoj preijubez-
njivi Sin Jezus Kristus usmili, ffl 1
vse napčnosti moje mladosti ij 1
sedajne odpusti, v moje srce pri'
de ter v njem stanuje. Saj veš, 0

Marija, da biti z Jezusom, so ne¬
besa že tu na zemlji, biti brez Je-
z usa, pa živ pekel. Podpiraj me o
Marija s tvojo pomočjo, brani me
v boju, vari me v skušnjavah, ču¬
vaj nad mano čez dan in po noči,
da ne zajdem in se ne pogubim.

Vnebovzetje Marije Device.

Danes, o Marija! zapustila si
dolino solz in bila si povzdignje¬
na v prešrečno nebeško domovi¬
no. Cez vse stvari lepa in svitla
Preselila si se v sveti raj. O kako
s ° te pozdravljali angelji in ar-
hangelji, kerubini in serafmi; ka¬
ko so ti naproti prišli sveti očak i
■n preroki v družbi vseh izvolje-
nih! O v kako lepi, neizrečeno
krasni procesiji si bila ti sprejeta!!
Sam kralj nebes in zemlje, vse-
gamogočni večni Bog te je z ve-

— 428  —

seljem sprejel v neskončno svojo
slavo, o presrečna, o presladka
Devica!—Milo ozirali so seapos-
teljni proti nebesam, ko te v gro¬
bu niso našli, milo oziram se za
tabo v nebesa tudi jaz danes in
v duhu pridružim se angeljskim
korom, da revno moje počeščenje
združim z veselim njih petjem
ter ti zapojem čast in slavo!

O nebeška Kraljica! veselje
tvoje je in bo večno, neskončno,
neizrečeno! Zdaj se veseliš in se
boš vekomaj veselila pri tvojem
ljubeznjivem Sinu, kralju nebes
in zemlje. V neskončni meripov-
rača ti zdaj kar si s tvojim blagi®
maternim srcom na zemlji zanj
pretrpela. Minulo je tvoje trpljen¬
je, minula je žalost, kisi jo P reS '
tajala, minulo je preganjanje in
zaničevanje, konec je bolečin ®

— 429

težav. Vse to seti zdaj blesketa
in sveti v rajskem vencu.

0 mogočna Devica! pomagaj
®i čedalje bolj spoznavati in za¬
puščati vse posvetno in minljivo,
ker dobro vem, da vse to je le
Soljflvo, prazno, in ni nič proti
temu, kar nas čaka v tvoji družbi.
tLe eno je potrebno “  rekel je Je-
z us. O Marija! daj mi tvojo roko,
P°daj mi svojo pomoč, da to eno
v  resnici iščem in hrepenim le po
Presrečnem svetem raju.

Prelepo sije zarja zlata,

Marija Devica gre v nebo.

Moj duli iz telesa
Z Marijo v nebesa
Povzdigni se ti!

Ime „MARIJA.“

„In Devici je bilo ime „Marija.“

, 0sladko,presladko ime! Očas-
‘to in mogočno ime! Ime slav-

— 430  —

niše in imenitnejše od imen vseli
kraljev in vladarjev sveta. — Ka¬
kor obledi svitloba zvezd pred
svitlobo solnca, tako obledijo, in
se zgubč tako rekoč vse druge
imena pred imenom: „Marija*
In kakor zvezde, stalne in nestal¬
ne, premične in nepremične in
vse nebeške luči svojo svitlobo
in lepoto od solnca dobivajo, tako
dobivajo vsi častiti in prelepi
priimki svojo moč in veljavo le
od imena Marije. Ni čudo, da se
to ime tako časti, povzdiguje in
kliče po vesoljni zemlji. Ni čudo,
da se tega imena prestrašijo celo
hudi duhovi in pred njim beže.
Ja — pekel se trese in spaka tre¬
peta, ko sliši ime „Marija.“

O blagor kristjanski duši, kito
sveto ime z veseljem zgovarja,

— 431  -■

časti in na pomoč Kliče! Kdor
Marijo najde, najde življenje.

Ja—Marija! z veseljem napol¬
njeno je moje srce, da le tvoje
jme zgovorim. Tvoje ime pregan¬
ja mi žalost, povzdiguje mi dušo
tje v nebeške višave ter me spod¬
buja skrbeti za nje ter delati za
tisto veselje, ki je večno, ki je
nespremenljivo, ki je neizrečeno
veliko. Daj mi, o Marija, da mi
bo tvoje ime, kakor zdaj v življe¬
nji, tako tudi na zadnjo uro v to¬
lažbo in mir. Z imenom Jezuso-
Marijnim in Jožefovim želim
Mveti in končati svoje življenje.
Jezus, Jožef, Marija, bodi moja
Pomoč, moje varstvo in tovaršija
? Jaj in na mojo zadnjo uro!

Vekomaj bodi češčeno sladko
'ttie našega Gospoda Jezusa Kris-

— 432

tuša in ime njegove matere, pre¬
častite Device Marije! (100 dni
odpustka.)

Zdihleji k Mariji Devici.

„ iVaša ljuba Gospa, presvetega Srca,
prosi za nas Boga!“  (100 dni odp.)
„ Naša ljuba Gospa angel jev. prosi
za nas Boga! 11  (100 dni odp.)

„ O sladko Srce Marijno, bodi moje
rešenje!"  (100 dni odp.)

„ Visoko hvaljena bodi vsikdar deviš¬
ka .mati Tolažnica!“  (3 leta in
trikrat po 40 dni odp.)

„ Ccščeno bodi sveto in neomadežvano

spočetje Device Marije! 11  (100 dni
odpustka.)

„ Hvaljeno bodi presveto in
„ brezmadežno spočetje prebla-
„ žene Device in matere Božje-
„ Marija, o Marija! naj bi vsaljud-
„ stva poveličavala, naj bi veso-

— 433  —

Ijna zemlja klicala in častila tvoje
brezmadežno Srcč.“

Kristjanska duša! Vpiši se v
kakšno bratovščino! bratovšči¬
ne, zlasti Marijne, so kakor Noe¬
tova barka" pravi sv. Alfonz. Na-
v adno stori en sam človek, ki ni
v nobeni bratovščini, več greha
na dan, kakor dvajset drugih, ki
s e bratovščin pridno vdeležujejo.
«Sto zasebnih molitev, piše sv.
Alfonz, ne doseže tiste cene in
veljave, kakor jo ima ena sama
Molitev, opravljena pri očitni
službi. Ravno tako ceno imajo
bratovščine. “

"Kjer sta dva ali trije zbrani v
toojem imenu, tam sem jaz v sre-
med njimi," pravi Jezus.

»Kdor obilno seje, bo tudi obilno žel;
kdor pičlo seje, bo tudi pičlo M."

Skrl >i za dušo !

28

434

Kako dobro delo in kako velik
pripomoček dušni so bratovšči¬
ne, boš spoznala kristjanska duša,
na sodnji dan. Le urno, le veselo,
le hitro 1

Majhno je delo,

Veliko pa je plačilo.

OBISKANJE

SVETEGA REŠNJEGA TELESA.

Hvaljen in češčen bodi vsaki čas,

V svetem Rešujem Telesu Jezus naš!

O vsegamogočni, večni Bog, 0
premili moj Zveličar! ki si vtem
najsvetejšem zakramentu priču¬
joč, ponižno Te počastim in poz-
dravljam tu pričujočega! Spoz¬
nam, o Jezus, da si tukaj v podobi
belega kruha, ponižno tedaj Te

— 436  —

molim ter se pridružim čistim
duhovom, ki Te tukaj neprene¬
homa, noč in dan molijo. O da bi
Zmogel Te tudi jaz tako častiti,
'jubiti in hvaliti, kakor to angelji
opravljajo! O ljubi Jezus! ni Ti
bilo zadosti, da si za nas na svet
Prišel, bil v revni štalici rojen,
da si nas učil, za nas trpel in
amrl; o vse to Tvoji ljubezni do
n as ni bilo zadosti, z nami hočeš
hiti v revni, ponižni podobi be-
' e ga kruha, ti, ki ticam dajaš ob-
kko in cvetice na polju oblačiš!
b ljubezen čez vse ljubezni!!

»O da bi Te mogel hvaliti jaz
»'n ljubiti, namesto vseh tistih
» s rc, ki Te ne ljubijo in Te žalijo!
»Da bi mogel jaz popraviti vsa
‘fazžaljenja, ki se gode Tebi, Iju-
»bi Jezus!“

„0 dobrotljivi Jezus, Ti sam

28 *

»si naše zveličanje, naše življe-
n  n J e  in naše vstajenje! Prosimo
n  Te toraj, ne zapusti nas v naših
„ stiskah in nadlogah, temuč za-
»voljo smrtnih bolečin Svojega
n  najsvetejšega Srca in zavoljo

n  britkosti svoje neomadežvane
,, Matere pridi na pomoč svojim
r ,  služabnikom, katere si s svojo
„ drago Krvjo odrešil." (100 dni
odpustka.)

O ljubi, preljubi moj Jezus! ko¬
lika je Tvoja ljubezen do nas in
ponižnost, da hočeš prebivati v
revnih teh hišah Ti, ki te nebo
in zemlja ne more sprejeti. Op°'
kleknimo tu na svoja kolena,) 0
spoznajmo svoje pregrehe, objo¬
kujmo svoje hudobije: med seboj

imamo svojega Boga! — O vi an-
gelji Gospodovi, vi nebeški du¬
hovi. nadomestite, kar jaz ne pr e '

— 437  —

morem, da vašega in mojega Gos¬
poda vredno počastimo in mo¬
limo!

»Svet, svet, svet si Gospod Bog! u

n  Hvala, čast, ljubezen in zali¬
li vala bodi vsaki trenutek daro¬
vana v podobi belega kruha
»skritemu Srcu Jezusovemu po
Vseh tabernakeljnih na zemlji
»do konca sveta.“

» O Božje Srce Jezusovo, ki pre¬
bivaš tukaj v tabernakeljnu,
»Polno neskončne ljubezni in us-
»miljenja, prikrajšaj dneve liu-
»dobije in greha zavoljo rešenja
»duš, katere si s svojo sveto Reš-
vjo krvjo tako drago odkupil.
»0 usmiljenja polno Božje Srce
»Jezusovo, reši grešnike!"

, Spoznam o Gospod! in sramu-
lettl se,keržalilsemTeinssvojimi

- 438  —

hudobijami sem zaslužil, da bi tu¬
di mene zadele tiste strašne bese¬
de prerokove, katere je Simeon iz¬
rekel vtempeljnupri Tvojem da¬
rovanji, da boš namreč mnogim v
pogubljenje. Zares, preljubeznjivi
Zveličar! Ti prebivaš na naših
altarjih, da bi bil zvestim dušam
zaklad nebeških gnad — v večno
življenje in veselje, oh, pa mno¬
gim boš, ker sami hočejo, v straš¬
no pogubljenje! Če premišljujem
nespodobnosti, ki so se godile in
se gode v Tvoji hiši, in celo ta¬
krat, kader se ponavlja pred naši¬
mi očmi tista velika daritev, nad
katero sterme vsa nebesa,- če pri'
mišljujem, bi rekel, čudež naše
nehvaležnosti in hudobije, ali s e
ne bomo britko zjokali?

Oh! ko bi mi, tako v sveteh
resnicah podučeni, kakor smo,

— 439  —

tam na Kalvariji bili priče tiste
krvave daritve, katero je naš
Božji Zveličar za nas opravil, ali
Bi bili tako mrzli, tako razmišlje-
Q i, tako nepobožni ali celo tako
^spodobni, kakor smo pred al-
tarji Gospodovimi? Ali ne bi bili
Polni češčenja in goreče ljubezni?
"7  In vendar se tu moli ravno
tisti Jezus! O moj Bog!b6jmo se
Pravične šibe Ib ožje!

Kri Jezusa Kristusa je sklicala
Nblost skesanemu razbojniku, tir¬
ala pa je kazen trdovratnim ju-
'lom. Bog je uslišal takrat ta glas;
Bojmo se, da bi ga tudi zdaj ne
tts bšal — nam v večno pogubljen
J e - O Jezus vari nas tega! Te
Prosim, vari nas! Zato prosim:

»odpusti nam vse naše grehe!

»odpusti nam našo nehvaležnost!
»odpusti nam našo mrzlotoj

- 440  —

»odpusti nam našo nespoaobnosi!
»odpusti nam naše pohujšanje!
»odpusti nam naše oskrunenjc!
»odpusti nam naše božjo rope!
»odpusti nam naše zasramovanje!

Presladki Jezus, ne bodi mi sodnih
ampak odrešenik “ (50 dni odp.)

Molimo.

O Bog! ki si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega tr¬
pljenja zapustil, daj nam, Te pro¬
simo, svete skrivnosti Tvojega
Telesa in Tvoje Krvi tako častiti)
da sad Tvojega odrešenja vedno
v sebi čutimo. Ki živiš in kralj«;
ješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. A®;

Gospod vsegamogočni Bog! k'
hudo dopuščaš, da to v dobro
obračaš, usliši našo ponižno mo¬
litev, ki te prosimo, da med ta;
kimi sovražnimi napadi zvesti

— 441

ostanemo, zvesto potrpimo do
smrti. Dodeli nam moč na pri¬
prošnjo blažene Device Marije, da
smo vselej tvoji presveti volji
popolnoma udani, to te prosimo
Po tvojem edinorojenem Sinu Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

»Hvaljen in češčen hodi vsaki čas
V svetem Bešnjem Telesu Jezus našt

ZA SVETO CEEKEV.

Kristjan! Kristjana! moli pogostoma za sveto
Cerkev, od sovražnikov tako hudo stiskano f

„  O Gospod vsegamogočni Bog,
»ki hudo dopuščaš, da to v dobro
d  obračaš, usliši našo ponižno
»molitev, ki te prosimo, da med
» takimi sovražnimi napadi zvesti
»ostanemo, zvesto potrpimo do
»smrti. “

— 442  —

„ O Božje Srce Jezusovo, ki pre¬
bivaš tukaj v tabernakeljnu,
„ polno neskončne ljubezni in us-
v  miljenja, prikrajšaj dneve hu-
„ dobije in greha zavoljo rešenja
r  duš, katere si s svojo sveto Reš
„njo krvjo tako drago odkupil.
„0 usmiljenja polno Božje Srce
„ Jezusovo, reši grešnike!"

„ O ti v presv. Srcu Jezusovem
„ vteleseno Božje usmiljenje, pri-
„  di nad nas in brani svet."

„ Večni Oče! darujem ti predra¬
go kri Jezusa Kristusa v za
„ dostenje za moje grehe in za
„ potrebe svete Cerkve."

O preljubeznjivi Jezus! Pastir
naših duš! Srčno se Ti zahvalu-
jem, da si mi prižgal luč prave,
edinozveličanske vere. Neskonč¬
na naj Tibozatohvalainčast! O
kako sem srečen in vesel, da sem

— 443

izmed toliko milijonov neverni¬
kov poklican k Tebi. Kaj bi de¬
lal, kaj bi počel zdaj in kaj po
smrti, če nisem bil rojen v sveti
katoliški Cerkvi!? —

To pa, kar si Ti, ljubi Jezus,
učil, uči sveta katoliška Cerkev
po vesoljnem svetu. Vari nas, o
Jezus, in vari svojo sveto Cerkev,
da v boju kervavem bo vedno
trdna, stanovitna in močna. Ce
kedaj, o Jezus, delajo posebno
zdaj hrum narodi in se vzdigujejo
zoper sveto Cerkev; če kedaj, za¬
ganjajo se zdaj vanjo sovražniki
ter ji kličejo smrt, pogin. Vem
Pa, ljubi Jezus, da svete Cerkve
ue premagajo vse peklenske mo¬
či, toda, zavoljo slabovernih in
omahljivih, ki se dajo zapeljati,
Potolaži in ukroti vihar, ki nad
D jo buči! O koliko njih se danda-

— 444

nes zmoti in pogubi, ker zapuš*
čajo ljubo mater, sveto Cerkev,
ker kdor Cerkve nima za mater,
tudi Boga ne bo imel za Očeta.

Daj, o Jezus moč sv. veri. da
raste in se razširja po svetu, da
se vernejo v naročje svete Crlcve
zgubljene ovčice, da spoznajo res¬
nico judje in ajdje in da se tako
T vojemu imenu čast daja in pre¬
peva med vsemi narodi in pov¬
sod po vesoljni zemlji. 0 kako
obilno, ljubi Jezus, tečejo studenci
tvojih milosti in vendar je milijo -
nov in milijonov duš, za katere
zastonj tečejo! „Moj Jezus usmil¬
jenje ! u

Ohrani in obvari svetega Oče¬
ta, vse škofe in namestnike bož
je! daj jim gorečnost in tvojo moc,
da širijo Tvojo čast in ne obupajo
v strašnem boju, ki ga imajo pi’ e '

— 44 fi

stajati v denašnjih hudih časih.
Stoj jim na strani, podpiraj njih
delovanje in ne daj jih v roke
sovražnikov. Blagoslovljaj njih
govore in nauke, da božja beseda
ne pade le na skalovje, med tr¬
nje, na pot, ampak na rodovitna
tla in obrodi stoteren sad. Le s
Tvojo pomočjo bodo zamogli prav
pasti ovčice jim zročene in en¬
krat ž njimi vred priti v nebeško
kraljestvo, k pastirju vseh pastir¬
jev. Amen.

Za spreobrnjenje naših slovanskih
bratov in sester v čast sv. Ciriln
in Metodu.

O Bog, ki si nas po svetih bra¬
tih Cirilu in Metodu k edinosti
sv. vere poklical, zedini zopet lo¬
čene naše brate in sestre k sveti
katoliški Cerkvi, da bo, kakor v

— 446  —

nebesih, tako tudi na zemlji le
en hlev in en pastir. To te pro¬
simo po zasluženji Jezusa Kris¬
tusa, po prošnji Marije vselej De¬
vice, svetega Cirila in Metoda in
vseh svetnikov. Amen.

Oče naš... Cešeena si Marija...

Sveta brata Ciril in Metod, za
nas Boga prosita!

To molitvico, ljubi kristjan ali kristjana!
moli jo večkrat; čo moreš, vsaki dan. Silno
je potreba 1 Potreba, da se razkolniki zo¬
pet k sv. Cerkvi povrnejo, potreba, da so
katoličani ne zmotijo in od prave Cerkve
ločijo, kakor se žalibog že godi! Oh mo¬
limo! molimo! Gorje temu, ki zabrede, in
se zapeljati da!

Za spreobrnenje grešnikov.

Oče naš in Češeena si Marija bi včasih
bilo morda zadosti in — tehtnica (vaga)
božje pravice bi se nagnila. Kdor reši eno
dušo pekla, reši to in svojo. Molitev za

— 447  —

grešnike uboge je najlepša in najkorist¬
nejša ! ker — pravični so že na poti proti
»obesam, duše v vicah so si gotove, da je
enkrat dosežejo, ali — ubogi grešniki t
ubogi grešniki!

Molimo prav obilno za uboge grešnike!
buša človeška je neskončne vrednosti! Je-
z »s je za njo kri prelil!

Reci:

»0 moj Jezus usmiljenje /“

»0 Božje Srce Jezusovo, usmili se
nas!“

„ Večni Oče ! darujem ti pred
rago kri Jezusa Kristusa za ubo¬
ge grešnike! Usmili se jih! Spre¬
obrni jih! Reši jih!

Oče naš... Ceščena si Marija...

O usmiljeni Jezus, ki si na svet
Prišel, da bi ga zveličal! Ljubi
Jezus, ki si za ves človeški rod
dal življenje svoje in kri, ne pri-

- 448

pusti, da bi bilo Tvoje delo in tr¬
pljenje za katero dušo zastonj,
temuč, ker si za vse umrl, daj, da
bi se tudi vsi zveličali. Oh spre¬
obrni ljudstva, ki so zašla odpra¬
ve poti, pošlji jim pomoč, da
spoznajo svojo zmoto. Ne zapusti
jih brez dušnih pastirjev, temue
po njih spreobrni jim trdovratna
srca, da ne bodo sveta, ampak
Tebe iskala in častila. Poglej o
Jezus! koliko ovčic tava po slabi
poti! reve ne vedo, kaj delajo in
kam gredo. Poglej jih kako dir¬
jajo za posvetnimi dobrotami:
denar, blago, družba, jed, pijača,
ples, nesramno veselje, to jim je
vse: Bog, molitev duša, večnost
pa malo ali nič. Oh uboge reve!

ki ne pomislijo, da danes so, jutre
niso; da dosti je kapljic vode v
morju, še več let bo v večnosti.

- 449  —

Reve ne preudarjo, kaj je večnost
in kaj se pravi, biti večno po¬
gubljen.

Ozri se mili Jezus! ozri se na
nje, pokliči jih k Sebi in daj jim
spoznati, da le pri Tebi najdemo
niir srca, zadovoljnost in ves bla¬
gor. Ne pripusti, da bi Te še da¬
lje žalili, napolni jih z duhom
Prave pokore, da se odpovejo
svetu, naukom zapeljivosti in
Peklenskim zmotam, in le Tebi
služijo in se tako enkrat zveli¬
čajo. Amen.

Marija Devica! ti pomočnica
naša v solzni dolini in delivka
v seh milosti; poglej! Pravični so
gotovi nebes in na poti, duše v
vicah so si tudi nebes gotove, ali
^ubogi grešniki!—ti so pana poti
Proti peklu! O Marija prosi za vse!

Skrbi za duSo ! 29

— 450  —

prosi pa zlasti za uboge grešnike
in za vse nesrečno zmotene!

„ Naša ljuba Gospa presvetega Sred-
prosi za nas!“

Presladki Jezus ne bodi mi sodnik,
ampak odrešenik!“

„ 0 moj Jezus usmiljenje!“

Za duše v vicah.

Neskončno pravični večni Bog
Oče nebeški! ki te greh razžali
in pokora potolaži, usmili se ubo¬
gih naših bratov in sester, ki trpe
in se pokore v vicah! Usmili se
jih, ki v ognju neskončni pravici
božji plačujejo ter dostajati mo-
rajo, kar so dolžni. O uboge reve '
Noben jezik ne more dopovedati
trpljenja, v ktere so obsojene.
Ubogi bratci! Uboge sestrice! U-
bogi očetje in matere!

— 451

Večni Oče! glej, jaz ti za nje
darujem predrago kri Jezusa
Kristusa! Usliši njih klic in upit-
ja, usliši njih prošnje in zdiho-
knja ter ne odrekuj jim pomoči.
Spremeni jim jok v veselje, da ti
v  družbi izvoljenih bodo prepe¬
kli večno čast in hvalo.

Večni Oče! glej, vsi smo za te
Svarjeni ter namenjeni za nebe¬
sa. O kako hrepenijo tedaj uboge
dušice v vicah po nebesah! —
ke že leta in leta, morda 50, 60,
dOO let, ja morda celo že 400 in
kč let! O usmili se jih!!

Večni Oče! prizanesi jim pre-
peške njih življenja, odpusti jim

kazni!

Večni Oče! zbriši jim dolg, da
te šene iz ognja očiščevanja za-
^ e dajo večno luč!

Večni Oče! Usmili se, te pro-

o 9 .

— 452  —

sim naših ranjcih staršev, bra¬
tov, sester, prijateljev in sovraž¬
nikov! Usmili se dalje tistih, ki
so od vseh zapuščeni in za katere
se nobeden ne zmeni!

Usmili se vseh naših ranjcih
dušnih pastirjev, če imajo tudi
oni kaj prestajati! Usmili se vseh
ranjcih sorodnikov in vseh tistih,
za katere sem posebno še dolžan
moliti!

Večni Oče! usmili se vseh, in
daj jim kaj kmalu priti iz trplje¬
nja v večno veselje! Amen.

O Marija, Marija, prosi za ubo¬
ge naše brate in sestre!

O moj Jezus usmiljenje  /“
Usmiljenje o JezusU

Za srečno smrt.

Vem, umreti moram! „Odlo¬
čeno je ljudem,  mi kliče sv. Paveh

— 453  —

enkrat umreti .“ Odločeno je — o
strašna beseda! ker odločeno od
večnega Boga. — Po smrti čaka
me sodba in potem pekel ali ne¬
besa. Eno ali drugo je gotovo.

O moj Bog in moj stvarnik!
Vodi me po poti čednosti in dob¬
rih del ter pripelji me srečno v
kraj večnega miru, za katerega
sem namenjen. Bodi z mano vse
dni mojega življenja, da me smrt
tte najde v grehu, v slabosti, am¬
pak pripravljenega vsaki čas, naj
bo doma ali na poti, čez dan ali
Po noči.

Ne pokliči me k rajtengi, te
Prosim, dokler ne zadostim večni
Pravici za moje slabosti in ne po-
r avnam, kar imam za poravnati.
0 kaj bi bilo z mano, ako bi me
fttirt pobrala v posvetnem šumu
111  hrumu ali pa nepripravljenega

— 454  —

za večnost! En hip le — in vse
je zgubljeno! En hip — in zgub¬
ljena je duša! O ne daj tega mili,
premili Jezus!!

Daj mi imeti smrt vedno pred
očmi in ne zapusti me s svojo
pomočjo. In kedar bo Tvoja sv.
volja mene s tega sveta pokli¬
cati, daj mi za popotnico Tvoje
Šv. R. Telo, da okrepčan z angelj-
skim kruhom nastopim pot v
dolgo večnost. Ti o Jezus, bodi z
mano z Marijo in sv. Jožefom!

O Marija! mati usmiljenja in
pomoč umirajočih, srčno se ti
priporočim, ne zapusti me v moji
zadnji uri, ampak pridi mi na
pomoč, kedar se bo moja duša
imela ločiti od telesa. Nobeden
ni bil še in ne bo zapuščen,kise
k tebi obrne in tvojemu varstvu
priporoča: o Marija, ne zaverzi

— 455  —

in ne zapusti tudi mene takrat,
ko me bo vse zapuščalo. Poskrbi
in pripelji mi namestnika božjega
s svetim obhajilom, pomagaj mi
k čisti spovedi in polajšaj mi bo¬
lečine z smrtnim bojim.

Takrat, o takrat Marija, ko se
ko večnost odpirala pred mojimi
očmi, pokaži mi tvoje usmiljeno
srce in reši mojo dušo. Odvrni
mi skušnjave in odpodi od pos¬
telje peklenske pošasti, ki se bo¬
do zlasti takrat napenjale vdobiti
mojo dušo, ter spremljaj jo k več¬
jemu Očetu.

0 sveti Jožef! tudi tebi se srčno
Priporočim. Jezus in Marija sta
kila pri tvoji postelji, ko si ti u-
miral, prosi za me, da bi Jezus in
barija bila tudi pri moji postelji,
ko bom ležal umirajoč. Totovar-

— 456  —

šijo želim in prosim tudi jaz, —
potem sem srečen.

Jezus, Jožef, Marija bodi moja
tovaršija!

Preljubi angelj varh moj! varh
celega mojega življenja, bodi mi
varh tudi na zadnjo uro. Ne za¬
pusti me, te prosim, v smrtni ne-'
varnosti, temuč stoj mi na strani
ter pelji in spremljaj po dokonča¬
nem življenji mojo dušo k več¬
nemu Očetu! Od Boga Očeta si
mojo dušo v varstvo sprejel, k
Bogu Očetu pelji jo nazaj. Amen-

&


— 457

SVETI KRIŽEV POT.

Molitev pred sv. križevim potom.

Začni, prosimo Gospod, s svo¬
jim duhom naše dejanje in sprem¬
ljaj ga s svojo sveto pomočjo, da
se vse naše molitve in dela vselej
v tebi začnejo, in v tebi začete
tudi v tebi dokončavajo. Po Kris¬
tusu Gospodu našem. Amen.

Oh, pridite stvari!

Kaj, glejte se godi!

On, ki nas vse živi,

Strašno za nas trpi.

Darovanje sv. križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim
Te čez vse, ker si večna dobrota

458

in neskončna milost. Žal mi je iz
vsega srca, da sem kedaj Tebe, o
največja dobrota! razžalil. Daru¬
jem ta sveti križev pot Tebi v
čast, v spomin tistega težavnega
pota, po katerem si hodil zavoljo
mene ubozega grešnika. Vseh od¬
pustkov se želim vdeležiti, kateri
so za sveti križev pot podeljeni;
torej tudi želim vse tako opraviti,
kar in kakor je v zadobljenje od¬
pustkov storiti potreba. Prosim
Te, o Jezus! dodeli mi milost in
moč, da s svetim križevim potom
v tem življenji Tvojo milost, v
prihodnjem pa večno veselje za¬
služim

Zdaj daruj Bogu odpustke za-se
in za tiste, za katere mu jih daro¬
vati želiš, da jim bodo v prid, re¬
koč: Prvi, popolni odpustek da¬
rujem za duše svojih starišev,

- 459  —

bratov, sester, sorodovincev, dob¬
rotnikov, prijateljev, za vse tiste
duše, za katere sem dolžan mo¬
liti, katere moje molitve najbolj
potrebujejo; dalje za tiste duše v
vicah, katere so najbolj pozablje¬
ne, in za tiste, katere so najbližej
odrešenja.

I. POSTAJA.

Jezus je k smrti obsojen.

Razgajžlan, zapljuyan,

In kronan, zasrani’van!

Pred sodbo je peljan,

Nedolžno v smrt izdan!

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo,
fi. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s katero je on krivično
sodbo brez vsega izgovarjanja poslušal ir
sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in kri
vične priče, katere so sodbo podpisale. Hu

460  —

(loba tvojega jezika, s katero si se večkrat
zoper Boga in svojega bližnjega pregrešil,
je sodnika oslepila, da je nedolžnega Je-
znsa k smrti obsodil. Obrni se tedaj k nje¬
mu, jokaj in zdilini bolj s srcem, kakor z
nstmi:

O moj ljubeznivi Jezus! kako
nezmerna je Tvoja ljubezen proti
meni, ubogemu prešniku! Bodeš
li tedaj za nevredno stvar ječo,
vezi, okove in tepenje trpel in k
taki grozovitni smrti obsojen?
Oh! to je zadosti, raniti moje srce
in objokovati vse pregrehe, ka¬
tere sem s svojim jezikom storil-
Obžalujem jih tedaj in kličem k
Tebi: „0 moj Jezus! usmiljenje,
prosim Te, usmiljenje in milost,
o Jezus!“

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogo.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

— 461

II. POSTAJA.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh Jagnje božje grč,

In nese vseh dolge.

V. Molimo Te, itd.

Premisli, s kakšnim veseljem in rado-
voljnim srcem dobrotljivi Jezus sveti križ
objame, in kako potrpežljivo tepenje in su¬
vanje malopridnega ljudstva prenaša! Ti pa
polen nevolje in nepotrpežljivosti bežiš pred
križem, kar je mogoče! Kaj ne veš, da se
ne moro brez križa nebeško veselje zado-
biti? Oh, objokuj svojo slepoto, obrni se k
svojemu Gospodu, zdihni in reci mu:

Ne Tebi, o Jezus! temuč meni
se spodobi križ. O težki križ! ka¬
terega so moji grehi Tebi nalo¬
žili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli
mi svojo milost in moč, vse
križe objeti, katere sem s svojimi
grehi zaslužil. Stori, da bom svoj

462

križ voljno objel in se tako od
sveta ločil; daj mi tako ljubezen
do križa, da bodem vselej s Tvo¬
jo služabnico sv. Terezijo voščil
in želel: trpeti ali umreti, umreti
ali trpeti.

Oče naš. ČešS. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nasl

III. POSTAJA.

Jezus pade prvič pod križem.

Opešal je v močeh,

Podpre ga križ, naš greh,

Vtopljen v sveta dolgčh
Leži potrt na tleh.

v. Molimo Te, itd.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus za¬
voljo toljkanj prelite krvi ves oslabljen
nrvič na zemljo pade. Oh! kako je s pestmi
nit, z nogami teptan in suvan! Vendar ni
slišati žalovanja ali nevolje iz njegovih ust-
Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen kriz
občutiš, ali zoprno besedo slišiš. Oh, sov-

— 463

raži svojo nepotrpežljivost, svoj napuh in
nečimernost; zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz
najbolj zavrženi grešnik klečim
pred Tvojimi nogami! Oh, koli-
krat, in v kako velike grehe sem
padel! Kolikrat sem se v globo¬
čino hudobije pogreznil! O Jezus,
stegni in podaj mi svoje roke!
Pomoči, o Jezus! pomoči pri Tebi
iščem, da ves čas svojega življe¬
nja nikdar in nikoli v smrtni greh
ne padem, da tako v svoji zad¬
nji uri zveličanje upati zamorem.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IV. POSTAJA.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater sin!

Nji gre meč bolečin

Po srca globočin.

— 464  —

V. Molimo Te, itd.

Oh, kako veliko žalost in bolečino jo
občutilo srce Jezusovo! Oh, s kakšno gren-
kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Ma¬
rijino srce, kadar sta se srečala! Poslušaj,
o nehvaležna duša! „Kaj ti je storil moj
Sin?* kliče k tebi Marija. — „Kaj hudega
ti je storila moja Mati? 0  te vpraša Jezus.
Oh, zapusti vendar enkrat svoje grehe, za¬
voljo katerih tako žalost in muko trpiva.
O grešnik! kaj praviš k temu? Reci tedaj
in zdihni s celim srcem:

O Božji Sin Marije! o presveta
Mati mojega ljubeznjivega Jezu¬
sa ! ves raztrt in ponižan klečim
pri vajinih nogah. Jaz sem tisti
izdajalec, s svojimi grehi sem
brusil meč, kateri je vajino srce
ranil. Oh, iz srca mi je žal; pro¬
sim vaji, odpustita mi. Milost, o
Jezus! milost, o Marija! po svoji
veliki dobroti mi dodelita pomoč
da nikdar več ne bom grešil, te-

— 465

muč da bom vajino grenko trplje¬
nje in žalost noč in dan premiš¬
ljeval in svoj greh objokoval.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

V. POSTAJA.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti
Omagal Jezus jo
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,

Ko brani križa se.

V. Molimo Te, itd.

Spomni se, da si ti tisti Simon, kateri
si nečimernosti sveta in sladnostim svojih
Počutkov ves podvržen, ki svoje križe ne
iz srca, temuč le, ker se jih ubraniti ne
moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh, zbudi že
svoje srce in usmili se svojega tako oblo¬
ženega Zveličarja. Sprejmi križe in nadloge,
katere ti bo pošiljal tvoj ljubeznjivi Oče.
Trdno skleni, ne samo vse zoprnosti s potr¬
pežljivostjo prenašati, temuč tudi Bogn za
oje hvaležnega se skazovati; prosi ga ta¬
kole:

J krbi za dušo !

30

— 466  —

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim
Te za toliko priložnosti, katere
mi daješ, da bi za-te trpeti in za-se
kaj zaslužiti zamogel. O moj Bog!
daj mi milost, vse, kar se mi bo
v tem življenji težavnega prigo-
dilo, s potrpežljivim srcem pre¬
našati in s tem večnega veselja
se vdeležiti. Stori, o Jezus! da
bom tukaj s Teboj jokal in trpel,
potlej pa s Teboj v nebesih gos¬
podoval.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

TI. POSTAJA.

Veronika poda Jezusu potni prt.

S prtom Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji d4
Trpljenja britkega.

V. Molimo Te, itd.

— 467  —

Poglej in premisli v tem prtu sveto
obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in
s to ljubeznijo vtisni si njegov obraz v srce.
0 kako srečen boš, ako boš živel z Jezu¬
sovim obrazom v svojem srcu in ž njim v
večnost pojdeš! Da tedaj to milost zadobiš,
prosi svojega Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim
Te, vtisni meni v srce sveti obraz
svojega obličja, da bom brez ne¬
hanja na Te mislil, noč in dan
Tvoje grenko trpljenje pred očmi
imel in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruhom Tvojega trplje¬
nja si hočem dušo nasitovati, in
moje oči bodo vselej solze točile
nad mojimi pregrehami.

Oče naš. Češč. si Marja. Čast bodi Bogu,
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Tli. POSTAJA.

Jezus pade drugič pod križem-

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet!

30 ,

— 468  —

O, jenjaj grešni svet
Ponavljat’ greh preklet!

V. Molimo Te, itd.

Premisli, kako je Jezns, tvoj Bog in
Gospod, zopet padel na zemljo, ves oslab¬
ljen od velike bolečine, zdelan in zaniče¬
van od sovražnikov. Premisli, da tvoja prev¬
zetnost je Jezusa potrla in ga na zemljo
vrgla ter je prenesti ne more. Oh, zapusti
ošabnost, ne bodi več tako napuhnjen! Spo¬
kori se in skleni ponižnejši biti. Reci s ske¬
sanim srcem:

O prečastitljivi Jezus! akorav-
no vidim, da na zemlji pod težo
križa ležiš, vendar Te molim
in častim, kakor svojega vsemo¬
gočnega, večnega Boga. Prosim
Te, poteri moj napuh, vzemi me¬
ni iz srca vso ošabnost, da bodem
svojo nečimernost spoznal, vse
zasramovanje s tako Tebi dopa-
dajočo ponižnostjo sprejemal, da
bodem s tem milost zadobil, tudi

— 469  —

s Teboj v nebeškem kraljestvu
povikšan biti.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VIII. POSTAJA.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Usmiljeni žene!

Ne jokajte za-me;

Točite za-se le

Spokornih sre solze.

V. Molimo Te, itd.

Premisli in prevdari v srcu, kako ve¬
liko vzroka imaš jokati in žalovati; prvič
zavoljo svojega ljubeznjivega Jezusa, Kateri
zavoljo tebe toliko trpi, drugič sam nad
seboj, ker tako nehvaležen ostaneš in ne
nehaš Njega žaliti. Kako moreš v premiš¬
ljevanji Njegove grozovitne muke trdno-
vraten biti? Poglej, kako milostljivega in
ljubeznjivega se Jezus proti tem revnim
ženam skazuje! Povzdigni se k njemu z
zaupanjem in zdihni s srcem:

O moj ljubeznivi Jezus! Oh,

— 470  —

kako je to, da se moje srce ne
raztopi solz velike žalosti? Solze,
o Jezus! prosim, solze prave po¬
kore in srčnega usmiljenja mi
daj, da z objokanimi očmi in s
skesanim srcem postanem dele¬
žen tiste milosti, katero si tem
revnim ženam skazal. Oh, Jezus!
ne odvračaj od mene svojih mi¬
lostljivih oči; poglej me ubozega
grešnika, da bom tudi jaz polen
tolažila na zadnjo uro Tebe videti
zamogel.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IT. POSTAJA.

Jezus pade tretjič pod križem.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj veudar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi!

— 471

V. Molimo Te, itd.

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič pod križem padel! Premisli, kako
je Jezus, On, krotka in*  nedolžna ovčica,
od judov in ajdov, kakor od steklih volkov
tepen, suvan, sem ter tje po trdih kamnih
vlačen. O nesrečni greh, ki samega Sinu
božjega tako grozovitno mučiš! O grešnik,
ni morebiti tvoj ves potrti in zdelani včlo-
večeni Bog vreden tvojih solz? Oh, reci
tedaj ves objokan:

O vsemogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo
Te je tako neusmiljeno vrgel?
Oh, noben drug, kakor moja pre¬
greha, v ktero sem tolikrat padel.
Moja hudoba ni jenjala grehov
delati, in zato se je množilo Tvoje
trpljenje. Toda glej, o Jezus! pri
Tvojih nogah zdaj klečim s ske¬
sanim srcem in trdno sklenem,
svoji hudobiji konec storiti. Z ob¬
jokanimi očmi Ti tisoč in tisoč¬
krat obljubim: nikdar več nočem

472  —

grešiti. O moj Gospod in Bog!
nikdar več, nikdar več!

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Boga.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

X. POSTAJA.

Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti.

Ko pride na goro,

Slečejo ga grdo,

Pijačo mu dajo,

Ostudno in grenko.

V. Molimo Te, itd.

Premisli, o duša! kako je Jezus, zunaj
na svojem životu ves ranjen in stepen, tudi
znotraj z grenkim žolčem mučen. Poglej,
kako On tvojo nesramežljivost, nespodob¬
nost in nečimernost v oblačilu s svojo na¬
goto plačuje, z žolčem pa tvojo požreš¬
nost. Ali zamoreš svojega Jezusa brez us¬
miljenja pogledati ? Oh, vrzi se k nogam svo¬
jega, obleke oropanega, Jezusa in reci mu:

O žalostni Jezus! kako velik
razloček je med Tabo in med
mano! Ti si ves ranjen, polen
grenkosti in ves s krvjo oblit;

473  —

jaz pa ves nečimern, poln slad-
nosti in veselja, ali saj tak že¬
lim biti. Oh, jaz nisem na pra¬
vem potu! O Jezus! pelji me Ti
na pravo cesto. Stori, da mi bodo
vse sladnosti tega sveta grenke
in zoprne, da bom namesto njih
želel Tvoje trpljenje občutiti, in
da tako vreden postanem s Teboj
večno veselje vživati.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XI- POSTAJA.

Jezus je na križ pribit.

Na križ ga polože,

Razpnč roke, noge,

Žeblji mu zdaj nove
Še  rane narede.

V. Molimo Te, itd.

Premisli neizrečeno bolečino, katero je
dobrotljivi Jezus občutil, kadar so mu meso,
kite in žile z žeblji prevrtali. Ob, kako je

— 474  —

to, da se tvoje srce žalosti ne razpoči, ker
vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno zde¬
lujejo tvojega Zveličarja! Vsaj sedaj toči
solze, obžaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene
križani Jezus! vlij v moje srce
strah in ljubezen do Tebe. In ker
so moji grehi tisti žeblji, kateri
Tebe na križ pribili, stori s svojo
milostjo, da bodo vse moje hude
želje in občutki na križ nabiti in
tamkaj umorjeni; da bodem v
življenji in v smrti s Teboj kri¬
žan, tudi s Teboj v nebesih večno
kraljevati zamogel.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XII. POSTAJA.

Jezus umrje na križi.

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče kri,

- 475  —

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

Molimo Te, itd.

Odpri tukaj oči in premišljuj svojega z
žeblji na križ pribitega Jezusa. Poglej vse
bledo božje obličje! Poslušaj, kako prosi
odpuščenja tistim, kateri ga križajo in ža¬
lilo. Razbojniku obljubi nebeško kraljestvo,
izroči svojo Mater Janezu, priporoči svojo
dušo nebeškemu Očetu, poslednjič tudi
umrje z nagnjeno glavo. Tako tedaj moj
Jezus je umrl? Res, umrl je na križi, in za¬
voljo mene. O moja duša! kaj boš zdaj
počela? Oh! ne hodi proč, kakor le s po¬
nižnim in skesanim srcem. Objemi križ in
zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem
in spoznam, da so moji grehi
tisti rabeljni, kateri so Tebe tako
neusmiljeno umorili. Nobene mi¬
losti nisem vreden, ker sem Tebe
križal. Pa kako veliko veselje in
Upanje občuti moja duša, kadar
Te slišim tudi za tiste prositi,

470

kateri so Te križali. Kaj hočem
tedaj za Te storiti, ker si Ti to¬
liko zame storil? Poglej, o Jezus!
jaz sem pripravljen in voljan,
vsem odpustiti, kateri so me ke-
daj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo
Tvoje ljubezni odpustim vsem,
iz srca jih objamem, in jim želim
vse dobrote skazavati, in tako
tudi upam ob svoji smrtni uri
Tvoje vesele besede zaslišati:
„Se danes boš z menoj v raji.“

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogo.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIII. POSTAJA.

Jezus je s križa snet in Mariji v narodu
položen.

Marija, k Teb’ hitim,

Tvoj’ga Sina častim.

Z vama dokler živim,

Rad jokam in trpim.

— 477  —

V. Molimo Te, itd.

Premisli, kako ojster je meč, kateri je
srce žalostne Matere prebodel, kadar je
ona svojega mrtvega Sina v naročje vzela.
Videla je njega vsega ranjenega in krva¬
vega. O kakšno žalost in bolečino je ona
tistikrat v srcu občutila! Kateri meč pa je
bil tako oster, ki je prebodel njeno srce?
Oh, greh je bil, kateri je Jezusu življenje
vzel in Marijino srce tako močno ranil.
Objokuj tedaj ta grozovitni greh. Skleni
svoje solze z solzami svoje žalostne Matere
in zdihni k nji tako:

O Kraljica vseh mučencev!
kdaj bom vreden prav zapopasti
tvojo žalost in muko? Kdaj bom
zadobil milost, tvojo žalost v
svojem srcu nositi in s teboj
trpeti? O velika Gospa! sprosi
mi to milost, da noč in dan žalu¬
jem nad svojimi grehi, ki so
tebi tako žalost storili, da bom
ves skesan in spokorjen, v

— 478

zaupanji in ljubezni za-te umrl
in po smrti s teboj večno živel.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIV. POSTAJA.

Jezus je v grob položen.

Za naš greh mrtvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega srea.

V. Molimo Te, itd.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in
jokanje Magdalene, Janeza in druzih po-
božnih duš, kadar jim je bil Jezus odvzet
in v. grob položen. Zlasti pa si k srcu vze¬
mi težavo in grenko žalost Marije, njegove
matere, kadar je bila zgubila iz naročja
svojega Ijubeznjivega Sina. V premišljevanji
le-te njene žalosti in njenega trpljenja se
moraš res sramovati, da si pri obiskovanji
tega Križevega pota tako malo usmiljenja
občutil Oh! zdrami si srce vsaj zdaj pri ti
zadnji postaji. Poljubi s častjo kamen sve-

— 479  —

tega groba; položi v duhu vanj svoje srce
in reci svojemu mrtvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si tako
krvavo pot iz ljubezni do mene
storil, v tem grobu ležečega Te
častim in molim. Oh! jaz želim in
voščimTebevsvojemsrcu zaprte¬
ga imeti, da bi s Teboj sklenjen po
tem svetem križevem potu k no¬
vemu življenju vstal in se v Tvoji
milosti s tega sveta ločiti zamo-
gel. Po zasluženji Tvojega trplje¬
nja, katero sem premišljeval, mi
dodeli, da bode na zadnjo uro
Tvoje sveto rešnjeTelo moja po¬
potnica; da bodo moje zadnje
besede: Jezus, Marija, Jožef! in
da svoje zadnje zdihovanje s tis¬
tim zdihovanjem sklenem, s ka¬
terim si Ti na svetem križu svojo
sveto dušo izdihnil. Daj mi, z ži¬
vo vero, s trdnim zaupanjem in

— 480  —

z gorečo ljubeznijo s Teboj in za¬
voljo Tebe umreti, in potlej s Te¬
boj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Češč. si Marija. Čast bodi Bogu-
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po
tisti ljubezni, s katero si svojega
Sina Jezusa Kristusa zavoljo me¬
ne na svet poslal, in s katero je
On po svoji britki martri in grenki
smrti mene odrešil, ti darujem
ta sveti križev pot, katerega sem
s tvojo milostjo obiskal. Sprejmi
to pobožno opravilo k povikŠa-
nju svoje časti, v zahvalo za vse
meni in drugim podeljene milosti,
za odpuščenje grehov vsega sve¬
ta, za pomoč revnim dušam v vi¬
cah, zlasti pa, za katere sem v
začetku prosil. O milostljivi Oče

481  —

nebeški! poglej na obličje Jezusa
Kristusa, svojega Sina, usliši glas
njegove sv. krvi, in bodi milost¬
ljiv meni ubozemu grešniku. A.

Hvaljen bodi naš križani Zve¬
ličar Jezus Kristus in njegova ža¬
lostna mati Marija!

O romar! o romar!

Romanje vsako ima svoj konec
in izteče, tako izteče enkrat tudi
tvoje. In ko paličko sedajnega
romanja odložiš, romati ti bo v
dolgo večnost. Prepevaj sedaj rad
čast in hvalo Bogu in materi Božj i,
da jo boš prepeval tudi enkrat v
nebesih!

Le srečno romaj!

Bog z tabo in Marija!

— „Brat! Sestra! skrbi za dušo!“ —

Skrbi za dušo !

31

— 482  —

ŠTETE PESMI.

Mašne pesmi.

i.

Itlrie.

Pred Bogom pokleknimo * Povzdignimo
srce, * V nebesa zdaj pošljimo, * Vse misli
in želje. * Ta dar presvete maše * Sprejmi
od nas, o Bog! * Naj zbriše grehe naše *
Naj var’je nas nadlog.

Mi grešniki spoznamo * Žalili smo Boga,
* O težko vest imamo, * Pokoja nam ne
da,** Marija, vsi svetniki, * Pomoči pros’mo
vas; * Smo grešniki veliki, * O Kriste us-
mil’ se nas!

Glorla.

Bogu bod’ čast in hvala! * Na zemlji
mir ljudem; * K’ je milost Božja dala-*
Eešenje vsem stvarem. * Bog! hvalo ti
pojemo, *  Prišel si greh odvzet; * Ti slavo,
čast dajemo, * Ti sam, o Bog, si svet.

— 483  —

JEvaiig-ellj.

Bog sam nam oznamije * V življenji
srečno pot, * Temoto razsvetljuje * Nas
varje grešnih zmot. * Kristjani, poslušajmo,

* Kaj Jezus nas uči; * Po njem se vsi
ravnajmo * On zglede nam deli!

Darovanj e.

Sprejmi, Bog, Oče večni 1 * Za nas pre¬
čisti dar, * Ga grešniki nesrečni * Damo
na tvoj oltar; * Za svoje hudobije * In
celega sveta; * Naj nam jih čisto zmije *
Nam tvojo milost da.

Sanktvis.

Svet, svet, svet, Bog nebeški, * Oblast
imaš čez vse! * Ves svet in rod človeški

* Ti hvalo, čast daje. * Naj vedno hvaljen
bode * Češeen in povikšan * Odrešit vse
narode * Od Boga nain poslan!

Pri povzdigovanji.

O angelji, hitite, * In pridite z nebes,

* Z nam’ sveti kruh molite, * Ni več kruh,
Bog je res, * Počutkom vsem telesa, *
Je Jezus tukaj skrit! * Da b’ skoraj šli
v nebesa * Ga gledat in častit.

31 *

— 484  —

Obhajilo.

Moj Jezus! tebe vziti * Iz srca jaz že¬
lim; * Pa k teb’ ne morem priti, * Ker
tolikrat grešim. * Operi dušo mojo, * Sla¬
bosti njene veš; Pokaži milost svojo * Da
v duhu v mene greš.

Konec.

Svet dar smo dokončali, * Odpeli čast
Bogu, * Očetu darovali * Njegovega sinu.
*  Mertvim in živim sprava * Za grehe naj
bo to; * Naj nam bo vsem zastava, * Da
pridemo v nebo.

n.

Tvirie.

Pred stolom tvoje milosti * Tvoj verni
ljud kleči: * In tebe, Bog, v ponižnosti, *
Svoj’ga serca časti, * Štor’ milost tem, ki
si želč * V solzah oprat’ lastne dolge. *
Odpusti Oče grešnikom, * In skazi se dob¬
rotljiv nam, * Dobrot — ljiv — nam *
Dobrotljiv skaži se nam.

CSloria.

Čast bod’ na visokosti * Bogu na vc-
komej. * In mir po širokosti * Na zemlji

— 485

bod’ vselej. * V ponižnosti pojemo * Teb’
livalo trojni Bog! * Od tebe zgolj prejmemo

* Rešenje iz nadlog.

Evangelij.

Iz tvojih ust izSe, * Svet evangelium,

* Na dno let6 se snide, * Vseh kristjanov
um, * Modrost nas sama viža, * Resnica
nas uči! * Kdor se pod njo poniža, * Ta
srečno prav živi.

Kredo.

Gospod, pred Tabo s trepetanjem, * Te
Tvoja verna stvar spozna! * In verje z ži¬
vim spoštovanjem * Na Tebe pravega Boga:

* Tud’ verje v Tvoj’ga ljub’ga Sina, * Spo-
čet’ga od svet’ga Duha, * Ko Jezusa ga
korenina *  V deviškem cvetju je cvetla.

Darovanj e.

Tvoj mašnik, zdaj daruje, * Gospod,
lctč darl; * Ž njim tud’ Tvoj ljud zdihuje,

* In s srcem kvišk puhti. * V tem kruhu
je in vinu * Za grehe naše dar, *  K Tvoj’ga
Sinu spominu * Je obložen oltar.

Vzem’ Bog! le-to dar’vanje, * Dobrot¬
ljiv Oče naš, * Omeči to zdihovanje, * Da

— 436  —

nam spet milost daš. * Le smert in kri
presveta * Ljubega Jezusa *  Nam da up,
da bo vzeta * Milostno prošnja ta.

Sanktus.

Poj: Sveti, sveti, sveti * Je Bog in naš
Gospod, * Z angeljci pojte: Sveti, * Si ti,
Bog Sabaot! * V nebesih in na zemlji *
Vso hvalo, čast vselej *  Stvari, Bog! svoje
jemlji * Zdaj, in na vekomej.

I»o povzdigovanji.

Poglej, o Oče, z visokosti, * Ves mi¬
lostljiv na ta oltar! * Ti nanj postav’mo
po dolžnosti * Zdaj Tebi dopadljivi dar; *
Ta dar je sam Tvoj Sin edini, * Iz zgolj
ljubezni darovan: * Za nas prisojen umor-
nini, * Strašno na križu bil zaklan.

Obhajilo.

Gospod, jaz nisem vreden, * Da b’ Tebe
dans zavžil, * Al reci, da bom vreden, *
Ter bodem zopet živ. * V duhu te prejeti
* Iz serca jaz želim, * Daj, Ženin naš
presveti! * Da milost zadobim.

— 487  —

Konec.

Daritev smo končali, * Ta dar je Bog-,
Tvoj Sin: * Mi smo vsi skup spoznali *
Tvojih darov spomin. * Daj, da bomo pri¬
jeli * Eešenje z grešnih vez. * Poslednjič
nam dodeli * Svoj blagoslov z nebes.

Pesmi o raznih cerkvenih časih.

Adventna,

l.

Vi oblaki, ga rosite! * Ali zemlja naj
ga da; * Ve nebesa ga pošljite * Skor’
Zveličarja sveta! * Milo so ljudje zdihvali

* V grehih in temi ječali; * Bog je bil
zemljč preklel, * Greh nebo človeku vzel.

Oče se nebeški usmili * Vidi toTko bo¬
lečin; * Da bi se ljudje rešili, * Se ponudi
božji Sin; * D’vieo Gabriel pozdravi, * In
Marija čista pravi: * Lej pokorno je srce,

* Kar Gospod mi zapove.

Zgodba sveta in vesela, * Nam odklene
vsem nebd: * Lej Devica je spočela, * In

— 4SS —

Beseda je mesč! * Pred Gospoda poklek¬
nimo * Njega milost zahvalimo, * Blagor
tebi. grešni svet * Jezus pride greh odvzet.

Bratje! dosti je že spanja, * Glas ne¬
beški kliče nas, * Dan ne bliža, noč od¬
ganja, * Zdaj prihaja srečni čas. * Odvr¬
zimo vso hudobo, * Oblecimo pa svitlobo,

* Da preide grehov noč, * In nas vodi
Božja moč.

Ne živimo več pregrešno, * Svet apos-
telj nas uči, * Ne nečisto, ne požrešno, *
Nevošljivost naj beži; * Naj se vsak pred
njim poniža, * Čegar prihod se nam bliža,

* Da bo s čistim sercem vsak * Le Zve¬
ličarju enak.

O Zveličar! pridi skorej, * Da se spolni,
kar želim, * O prinesi moč od zgorej, *
Da se čisto spokorim, * Ti prinesi mir ne¬
beški, *  Da ga vživa duh človeški, * Daj,
da pridem sodnji dan, * Med ovcč, na desno
stran.

2 .

Poslan je angel Gabriel * Od Boga na
ta svet * K Mariji čisti Devici * V malo
mesto Nazaret.

— 489  —

Angelj k Mariji pride, * Ji tako govori:

* Češčena si Marija, Polna si milosti!

Marija se prestraši * Te Božje besede,

* In misli si počasi, * Kaj je to češčenje?

Angelj Mariji pravi: * Nikar se tak ne
boj, * Si milost zadobila, * Presvet bo
zarod tvoj.

Poglej, ti boš spočela * Rodila boš Sinu,

* Po kterem zaželjuje * Vsa zemlja in nebo.

To se ne more zgoditi * Marija izusti,

* Kako bi mogla roditi * Ker mož poznan
mi ni?

Ne boj se ti, Marija, * Bogu je vse
mogoč, * Zakaj čez te bo prišla * Svetega
Duha moč.

Kakor vsa čista rosa *  Dol pade na
zemljo, * Tako bode rojeno * Božje iz tebe
Dete.

Angelj se ji prikloni, * Ko to sprego¬
vori, * Marijo preč poslovi, * V nebesa
gor zleti.

Marija, Mati Božja! * Prosi Boga za
nas! '* Da njega milost Božja * Ostane zmir
pri nas!

— 490 —

Prva 'božična pesem.

1. Pastirci! ostanite, * Kaj spite nocoj?

* Ležišča pustite, * In čnjte z menoj! *
Oh luč se nam sveti * Prelepa z nebes *
Ker Jezus presveti * Je prišel zares. * Lo
v Betlehem pojmo * Kjer se godi, * To
dete poglejmo * Devica rodi.

2. Pastirci hvaležni * Prjjazni čuvaj’!

* O sreče deležni * V samotnem kraj’ *
Dež prav’ga veselja * Vam doli rosi, *
Čez mesta in sela, * In zemlje vasi * Ne¬
beško bliščanje * V sred’ temne noči, *
Zamakne oči.

is.  Naš Jezus presveti * Je v Betle¬
hem’ mest’. * Vi najdete Dete * Oh an¬
gelov cest’; * Kaj vas bo motilo * In vleklo
na stran? * Al’ strah, oblačilo * Al’ revni
vaš stan? * Poglejte duhove, * Na viso¬
kem pojo: * Občutljeje nove * In srčnost
dajo.

4. Oh, postelca s slame, * Odeja z malini

* Živinca se vname * Se vzdigne s prahu.

*  Uboštvo očitno * In revščina znan’ *
Da bo grozovitno * Ta sin zanieVan. *

— 491

Al’ mati ga greje * ICušuje zvesto, * Sol¬
zice razšteje * K’ mu doli teko.

4. Pastirci! darove * Nesite s seboj, *
Ivušujte njegove, * Božice nocoj; * Al’
zdravega mleka, * Al’ grozdja, medu, *
Kater se izteka, * Z ogrefga satu. * Tud’
kož ali volne * Za njega roke, * Ki us¬
miljenja polne * Cel svet prežive.

Postne pesmi.

I.

1. Tam na vertu oljske gore * Zveličar
naš kleči, * Smertna žalost ga premore, *
Oh, kervavi pot poti. * In le hujše so te¬
žave, * Vidi strašno Golgato; * Le učen¬
cev trudne glave,* V trdnem spanj’ počivajo.

2. Že sovražni trop prihruje, * Iškarjot
ga sam pelja. * Jezusa on poljubuje * In
sovražnikom izda. * „Koga iščete,“ — jim
reče, * Straha vsi popadajo; * On se jim
pa branit’ neče: * Rabelini ga zvežejo.

3. Iz ljubezni do Očeta, * In do greš¬
nih nas ljudi, * Za dolgove vsega sveta *
Božje Jagnje v smert hiti. * Togote se tri-

— 492 -

nogtavci, * Krotki Jezus le molči. * Ljud¬
stvo šuntajo hinavci: * Križaj, križaj ga!
Kriči.

4. Nejevernih na sodnjišei, * Ga ne¬
dolžnega spozna, * Judovstvo pa na dvo¬
rišči *  Se vtoiažiti ne da, * „Jaz ne naj¬
dem" — Poncij vpjje, — * „Da bi smerti
vreden bil. “ — * „Naj nad nas pa se raz¬
lije," — * Kliče ljudstvo — „Njega kri."

ir.

Glej, o grešnik, grehi tvoji, * Prav pre¬
misli, kaj store! * Jezus tam v britkosti
svoji * Ves otožen molit gre. * O kak'
milo on zdihuje, * Vidi, kaj mu bo trpet',
* Ves propaden omaguje, * Da mu skoraj
ni živet’.

Le poslušaj ga, kak’ moli: * Oče, ka¬
kor ti želiš, * Umerjem po tvoji volji, *
Da sveta ne pogubiš. * To je Kristusa lju¬
bezen, *  Do pregrešnega sveta, * Da oz¬
dravi vso bolezen * Se v terpljenje, v smrt
podš.

Judje, ko so ga dobili * V roke svoje
in oblast, * Misli, človek, kaj so stfrili! *

493  —

Oh velika je neeast! * So k stebru ga pri¬
vezali, * Tepli, bili do kervi, * la tak’
dolgo ne nehali, * Da na truplu zdrav’ga ni.

Kaj ni zmislijo tirani! * Lejte, krono
mu spleto, * Ternje mu obličje rani, * In
prebada mu glavč. * Glej jili predenj pok-
lek’vati, * Kakor kralja ga časte, * Mu v
obraz začno pljevati: * Naši grehi to store.

Jezus, o lepota večna! * Kakšen je
zdaj Tvoj obraz! * Grešnik glej, o stvar
nesrečna! *  KoTko on terpi za nas! * Reci:
jaz sem tist’ krivični, * Ker sem tol’kokrat
grešil; * Ti nedolžni in pravični * Si za-me
se pokoril.

Kaj se bode zdaj godilo? * Judje križ
pripravljajo! *  Kak’ ga Jezus gleda milo!

* Udje vsi trepečejo. * Saj ljubezni pie-
neznane! * Sam ga je na ramo vzel, * Da
ozdravi naše rane, * Ga je kušnil in objel.

Ko so ga tako privlekli, * Na Kalva¬
rijo goro, * So mu oblačilo slekli, * In po
križi ga razpnfi; * Svete ude raztegnili '*
Da mu, grešnik, žile štej, * Z žeblji ga na
križ pribili, * Kaj pregreha st’ri, poglej!

— 494  —

Fridi človek, lej ga tukaj * Križan’ga
Zveličarja * Pojdi in v pregrehah ukaj, *
Hočeš še bolj žalit’ga? * Skale se dadč
drobiti, * Tudi ti se ginit’ daj, * Ne pre¬
nehaj solz točiti, * Ljubi ga na vekomaj.

Velikonočna pesem.

Zveličar gre iz groba, * Ob moč je smrt
trohnoba! * Velikonočno jagnje bil, * Je
za nas drago kri prelil. Aleluja.

Otet je človek, rešen! * In v brezdno
satan trešen! * Smrt nima svoj’ga žela več,
* Odpert je grob in kamen preč. Aleluja.

Odrešil je očete * Veliko časa vjete, *
Častito jih pelje sabo * V zaperto z gre¬
hom prej nebo! Aleluja.

O, kak se svet’jo rane * Neusmiljeno
mu dane! * Veselje angeljsko verši, * Da
smert je mrtva, nas uči. Aleluja.

Je trdna naša vera * Eesniea jo pod¬
pira: * Zveličar je od smrti vstal, * Tud
nas ne bode grob končal. Aleluja.

— 495

Križev teden.

1. Bog, ki grešnike kaznuješ, * In pra¬
vične zveseluješ, * V nebu ti nad nam’
živiš, * Žugaš, tepeš in krotiš. * Sliši naa,
stvari uboge, * Odvrni nam vse nadloge *
Zdrave v miru nas ohrani, * Daj nam kruha
vsaki dan!

2. Slednj dan nas iz dobrote * Pres¬
krbuješ revne srote; * Si mogočen Gos¬
podar * In skrbiš za vsako stvar * Sliši
nas itd.

3. Ti daješ stvarem živeti, * Da gre dež
in soince sveti, * Da polje lepo cvete, *
Žito upanje daje. * Sliši nas itd.

4. Če živali nam škodljive * Pridejo na
vrt, na njive, * Tvoja volja je tako * Slu¬
žimo si zgreham te. * Sliši nas itd.

5. Če od neba le dežuje, * Da nam
živež potonuje, * Pride to iz tvojih rok, *
Zavolj spačenih otrok. * Sliši nas itd.

6. Če poleti za vročino * Vzame toča
nam poljnino, * Da zelen’ga viditi ni, *
Smo pregrešili sami. * Sliši naš itd.

— 496 —

7. Če gromi, se križem bliska, * Da se
vsakostrašen stiska, * Grešnik tvojo moč
snozna, * V svojih grehih trepeta. * Sliši
nas itd.

8. Svojo moč prav pokazati, * Hotel si
Egiptu dati, * Rodovitnost sedem let, *
Ino sedem lakot spet. * Sliši nas. itd.

9. O Bog, tudi nas se usmili! * Ki smo
te močno žalili, * Jvedar bodeš tepel nas,

* Prošnje usliši tisti čas. * Sliši nas itd.

10. Tebi v voljo črno sejati, * Svoje
polje obdelovati, * Ti odpri roko, Gospodi

* In napolni nas dobrot. * Sliši nas itd.

Binkoštna pesem.

Prid’ sveti Duh! aposteljnom dan, *
Ker si bil danes vanje poslan, * Da čuda
božja pravijo, * Sovražnikom se ustavijo. *
Prid’ sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid’ sveti Duh! daj svoje dari, * In jih
med svoje verne ra/.Iij; * Resnico da pos¬
lušajo * In nje sladkosti okušajo. * Prid’
sveti Duh! razsvetli nas ti.

— 497  —

Prid’ sveti Duh! omčči serce, * Zažgi
nam v srcih želje; * Ljubiti kar je pra¬
vičnega, * Se varovati krivičnega. * Prid’
sveti Duh! ljubezni svete.

Prid’ sveti Duh! podpiraj slabost, *
Potrdi v srcih pravo svetost, * Daj da se
ne spodtaknemo, * V ljubezni ne premak¬
nemo, * Prid’ sveti Duh! ti naša krepost.

Prid’ sveti Duh! ti zvesti vodnik, *
Veselje naše, naš pomočnik! * O vodi nas
do večnosti, * Pripelji nas do srečnosti. *
Prid’ sveti Duh! ti naš poterdnik.

Sv. Kešnje Telo.

I.

Sion hvali rešenika * Svoj’ga kralja
učenika, * V veselih pesmih hval’ * Kar
ga moreš, hvali vedno, * Jezus je vse hvale
vreden * Tvoje hvale bo premal’.

Danes Sion čast napravi, * Ker se tu
pred nas postavi * Živi kruh, ki nas živi,
* Kter’ga bratje dvanajsteri * Vžili pri
zadnji so večerji * V tega verjemo tud’ mi.
Skrbi za dušo ! 92

- 498  —

Z enim glasom ga častimo, * Vsem Hu¬
dem ga oznanimo, * Duh Tesel naj gor’
puhti * Jezus prvič svoje obhaja, * Cerkev
to na znanje daja, * Danes hvalo ponovi.

Na to mizo nov’ga kralja * Novo Jag¬
nje se postavlja, * Staro Jagnje gre na
stran, * Jezus pride, staro mine, * S pred
resnice senca gine, * Dolgo noč odžene dan.

II.

Praznika svetega * Dan’s veselimo se,

* Prav iz unetega, * Srca naj hvala gre.

* 'taro prejde naj, * Vse novo bodi zdaj,

* Misli, djanja vsak prenavljaj.

Dans mi praznujemo * Zadnje noči
spomin, * Ker se spomnujemo, * Kako je
božji Sin, * Svoje prijatelje zbral, * Jag¬
nje jim jesti dal, * S tem zapoved judov
dostal.

Učenci zavživajo * Velikonočno jed, *
Zadnjič dobivajo, * Kešnje Telo prejet’. *
Jesti jim ga daje, * Pa razdeli se ne, *
Vsak posebej cel’ga prejme.

Kedar prejemejo * Slabi njega telo,

* Se ga navzamejo, * Moč jim je prava to.

— 499  —

* Kelih jim tud' zroči, * Da jim ga in
veli: * Vsi ga pite, moja je kri.

Tak’ je postavljeno * Njega telo za dar;

* Dušam pripravljeno * Da ga zavživa
stvar. * Mašniki to store, * Da od njega
žive, * In ga vrednim vernim delč.

Zdaj od nebeškega, * Kruha naš duh
živi, * S kruha človeškega * Se nam prav’
Dog stori. * Čudi se, o kristjan! * Jezus
je vsem v jed dan, *  Bod’ si reven al’ za-
ničvan.

Pri štirih evangeljih.

(Pri procesijah.)

v Pange lingua gloriosi u  *  Corporis my-
sterium * Sanguinisque pretiosi * Quem in
mundi pretium * Frucfus ventris generosi

* Rex effudit gentium.

„ Nobis datus , n ob is natus“  * Ex in-
tacta virgine * Et in mundo conversatus *
Sparso verbi semine * Sui moraš iueolatus

* Miro clausit ordine. ~

„/» s upremo, e nocte coenae “ * Eecum-

bens cum fratribus * Observata lege plene

*

— 500

* Cibis in Iegalibus, * Cibum turbae duo-
denae * Se dat suis manibus.

„ Verbo caro fanem veram 11  *  Verbo
earuem efficit, * Fitquc sanguis Christi me-
rum, * Etsi sensus deficit, * Ad firman-
dum cor sincerum * Sola fides suffieit.

„ Tant um ergo Sacramentum “ * Vene-
remur cernui * Et antiquum doeumentuin

* Novo cedat ritui; * Praestet fides sup-
plementum * Sensuum defectui.

„Genitori Genilogue “ * Laus et jubi-
latio * Salus, honor, virtus quoque * Sit
et benedictio; * Procedenti ab utroque *
Compar sit laudatio.

Venec Marijinih pesmi.

Češoena si Marija.

Ko v jasnem pasu primiglja * Nam
zvezdica danieica, * Se sliši milo že zvo-
nenje, * Mariji v čast in počeščenje; *' In
z zlato zarjo vse časti: * Češčena si Ma¬
rija Ti!

601

Ko više sije solnce že * Vzdigujo se,
čez poldne gre * Se sliši milo spet zvone-
nje, * Mariji v čast in počeščenje; * Čez
lirib in plan se oglasi: * Češčena si Ma¬
rija, Ti!

In kedar solnce že ljubo * Nam za
goro žari slovo, * Se glasno sliši še zvo-
nenje * Mariji čast in počeščenje; * V ve¬
černem hladu se glasi: '* Češeena si Ma¬
rija, Ti!

„Češčena si Marija, Ti!“ * Naj se glasi
do konca dni, * Naj vedno sliši se zvone-
nje, * Mariji čast in počeščenje; * Nebč
in zemlja naj glasi: * Češeena si Marija, Ti!

češčena.

Češčena kraljica! * Češčena mi bod’;
* O čista Devica * Češčena mi bod’.

K’ Tebi Marija! * Na goro bitim, * Pri
Tebi Marija! * Jaz biti želim.

Pa nekaj predraga! * Nazaj me derži;
*0 D’viea preblaga! *Oh! greh me teži.

Sem daleč zabredel * Od Tebe, moj
up! * Globoko je vjedel * Pregrehe me
strup!

— 502

Pomagaj, Marija * O prosi za me! *
Pomagaj, Marija! * Da pridem do Te!

Vse upanje svoje * Postavim na Te, *
Le dete Ti svoje * Poprosi zame!

Zatorej, Marija! * Češčena mi bod'! *
Na veke Marija! * Češčena mi bod’!

Salve Regina.

Vsi verni kristjani * Zdaj stop’ te na¬
prej, * In Boga z veseljem, *  Hvalite vse¬
lej; * Reci: Ave Marija! * S srcom in
ustmi, * Poj: Salve Regina * Vse ure,
vse dni.

Marijo častiti * Je naša dolžnost; * Na
tron jo postav’la * Je Božja modrost. *
Reci: Ave Marija itd.

Časti jo in hvali * Bog Oče, Bog Sin

* Bog Sveti Duh povikša * Nje sladki
spomin. *  Reci: Ave Marija itd.

Marijo je z gnado * Napolnil sam Bog,

* Za svojo nevesto * Izvolil Sveti Duh. *
Reci: Ave Marija itd.

Brez madeža vsega * Spočeta je bla,

* Čistosti ji kača * Nikdar ni pičla; *
Reci: Ave Marija itd.

— 503  —

Pri Bogu je Ona * Naj žlahtnejši stvar;

* Če druzega nimaš, * Daj ji srce v dar;

* Reci: Ave Marija itd.

Kdo more umeti * To božjo skrivnost!

* Marija nam sprosi * V potrebah milost;

* Reci: Ave Marija itd.

Vse brate in sestre * katolške Cerkve;

* Jih sprejme za svoje * Sine in hčere. *
Reci: Ave Marija itd.

Če padež v grehe, * Al v grehih ležiš,

* K Marjji priteči, * Pokoro dobiš; *  Reci:
Ave Marija itd.

O usmiljena Mati, * Ti grešnikov trošt,

* Kdor k tebi pristopi, * Ta najde milost;

* Reci: Ave Marija itd.

Slava Marije.

I.

Najbolj blaga, mila, draga * Si Marija,
D’vica Ti * In čistejše in svetejše * Bilo
ni nikol’ stvari.

Tvoje obličje, lepotičje, * Je zgolj mi¬
lost in sladkost, * Ni človeško, je nebeško
*■  Zmaga angeljsko svetost.

— 504  —

Dopadljive, ljubeznjive * Zvezde, oči
Tvoje so: * Kakor psice, vse sladčice, *
"Naša serca ranijo.

Perle drage, ljube blage, * Tvoje svete
so roke * Polne gnade, ktere rade * In
obilno nam dele.

Ti Devica si kraljica, * Cele zemlje,
vseh nebes; * Pa ponižaš in približaš, *
Se do revnih nas zares.

Kdaj boš dala, prikazala * Tudi mojim
se očem? * Skoraj, skoraj prid’ od zgoraj,

* Da s Tel oj Te gledat grem.

Brez števila duš rešila * Si sovražniku
iz rok, * Pridi k meni in me deni * V
trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo * K’ nam je
tako mater zbral, * Ga ljubimo, ga molimo

*  K’ jo vso čast Mariji dal.

Živi, živi! vpijmo: živi! * V sercih nam
Marijn’ ime! * Hvalo vedno, hvalo vredno

* Jezusu zvesto serce.

II.

Glas iz serca poženimo * Mater božjo
poslavit, * Da pusti nam, jo prosimo * Jo

— 505  —

priaerčno počastit. * Ona je nebes kraljica,
* Ona naša pomočnica, * Naj jo hval'jo
vse stvari: * Bod’ češeena, D’vica Ti!

Je prišla, za nas rojena, * Lepšat’ in
osrečit’ svet, * Kakor liTja zasajena, *
Lepšal jo je d’Viški cvet. * Jo živela le v
samoti, * Le v ponižnosti, tihoti. * Naj jo
hval’jo itd.

Z božjo milostjo obdana, * Polna od
Boga dobrot, * Mati božja bila zbrana, *
In veselje nas sirot. * Jezusa nam je ro¬
dila, * Nam zveličanje dobila. * Naj jo
hvaTjo itd.

0, poslušaj zdaj, Marija! * Mile proš¬
nje nas otrok, * Nas zatira hudobija, * O,
poslušaj Ti naš jok: * Daj Boga za nas
prositi, * Vselej Te žel’mo častiti. * Naj
jo hvaTjo itd.

Ljubezen do Marije.

1. Veš o Marija, * Moje veseije '*  Veš
moje želje? * Ljubil bi Te! * Zmiraj pri
Tebi * Hotel bi stati; * Ljubljena Mati, *
Zverzl me ne!

— 506  —

2. Kaj pa Ti hočeš? * Moja kraljica,

* Sladka devica * Da ti podam ? * Dru’
zega nimam * Prosim pohlevno, *  Vzem’
serce revno * Rad Ti ga dam.

Pa Ti Kraljica! *  Si ga že vzela, * In
si ga vnela * Za te gori. * Mati preblaga

* Ti ga ohrani, * Hudemu brani, * Reši
ga Ti.

Zahvalna pesem.

Hvala bod’ gospod Bogu! * Vse stvari
ga zdaj molite, * Stvarnika, dobrotnika *
In očeta ga častite! * Kerub, Seraf mu
pojo * Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet Gospod! * Vse je polno
tvoje hvale; * Trume zvoljenih, o Bog! *
Večno čast ti bodo gnale; * Vsi svetniki
te časte * Vsi pravični te slave.

Češčen bodi trojni Bog! * Oče, Sin in
ti Duh sveti! * Cerkve tvoje nauk ves *
Moramo zvesto verjeti; * Jezus Kristus,
božji sin * Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš! * Kolika je
ljubezen tvoja! * V grehe sem bil zako-

— 507  —

pan, * Revna je b’la duša moja, * Ti pa
prideš k nam na svet, *  Smert, pekel in
greh zatret.

Večni Bog, in kralj nebes * Se poniža
brat nam biti; * Nam živi in uraerje, *
Nam nebesa zaslužiti: * Njega sveta reš-
nja Kri *  Nas očisti vse ljudi.

Milostljiv nam bodi dan’s, * Pota v gre¬
he nam zagradi; * Sveti in preljubi Bog!
* Daj, da stor’mo dobro radi. * V tebe
upamo vsaki čas, * Da ne boš zavergel nas.

-= 508  —

Kristjan! Kristjana!

Skrbi za dušo!

Friderik Kristjan, kralj Bavar¬
ski, je s kamnom svojega prsta¬
na na okno zapisal besede:

„Hiti in reši svojo dušo!“

Zapiši si, ljuba kristjanska du¬
ša! tudi ti, na okno, in zlasti pa
v svoje srce, in v spomin te be¬
sede:

M Hiti in reši svojo dušo!“

- 509

KAZALO.

Stran

Skrbi človek za dušo!. 3

Jutranja molitev. 6

Večerna molitev.14

PEEVI DEL.

Smrt.23

Pesem, kako se bolnik s smrtjo in an-

gelj s hudičem hori.40

Smrt grešnika.50

Smrt pravičnega.71

DEUGI DEL.

Od sodbe.86

Sodnji dan.101

Sodba.112

Ločitev na večne čase!.115

Sv. maša.121

II. Maša za verne duše v vicah . .164
Molitve za zakrament sv. pokore in
sv. Kešnj Telesa.186

— 510 —

Stran

Spraševanje vesti.193

Molitev pred spovedjo .213

Molitev po spovedi.217

Sveto obhajilo.223

Po svetem obhajilu.232

Tri božje čednosti.239

Še druge molitve po obhajilu ....  243
Kesnična prigodba za stare in mlade

ljudi.255

Molitve o posebnih časih leta ....  258

O novem letu.258

Praznik presv. Imena „Jezus“ovega . 261
Litanije presvetega Imena Jezusovega 267
Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kris¬
tusa po sv. Matevžu.271

V velikem tednu .290

Molitev v čast Kristusovega trpljenja . 293

Pri božjem grobu.295

Tri zahvale Kristusu za trpljenje . . 298
Pri božji martri na veliki petek . .301

O veliki noči.306

Na vnebohod Kristusov.308

O Binkoštih.311

O sv. Rešnjem Telesu.314

K presv. Srcu Jezusovem.319

Triintrideset prošenj k Srcu Jezusovem 322

— 511 -

Stran

Praznik vseli svetnikov.324

Vernih duš dan.326

Pekel. . . 328

Večnost.352

Nebesa .... ......  356

O Božiču.382

Molitve pri popoldanski službi božji . 387

Lavretanske litanije.390

Od perve adventne nedelje do Božiča 394

Od Božiča do Svečnice.395

Od Svečnice do velicega četrtka . . 396
Od velike sabote do prve nedelje po

Binkoštih. ... 397

Od prve nedelje po Binkoštih do prve

adventne nedelje. 397

K svetemu Jožefu. . . 399

Za vse potrebe. . 399

Molitev k presv. Rešnjem Telesu . . 401
Litanije vseh svetnikov.403

Za odvernjenje vseh nadlog in nevar¬

nosti .408

Molitev po litanijah na dan sv. Marka

in križev teden. Psalm 69.412

Češčenje prečiste Device Marije, Ma¬
tere Božje.419

Praznik čistega spočetja Marije Device 423

— 512

Stran

Oznanjenje Mariji Devici.425

Vnebovzetje Marije Device ... 427

Ime „Marija“ .429

Zdihljeji k Mariji Devici. 432

Obiskanje svetega Rešn. Telesa . . . 434

Za sveto Cerkev.441

Za spreobrnjenje naših slovanskih bra¬
tov in sester v čast sv. Cirilu in

Metodu.445

Za spreobrnenje grešnikov.446

Za duše v vicah.450

Za srečno smrt.452

Sveti križev pot.457

Svete pesmi.482


f  "H I#"'



Narodna In univerzitetna knjižnica
v Ljubljani