Ljubljana, petek 8 m?rca 1929 Cena 2 Din Nin6au tnata mesečno 25 Din. m Inozemstvo 40 Din. ___ ___ Uredništvo t UnMiaoa. KmftJeva ulica 5. Teteioo Hev. 3122. 3123. 5124. »129 in 3126. Maribor: Aleksandrov* oesta 13. Teleioa 6! 440. Codc: Koceoova ot. 2. Telefon štvr. 190. Bofcopi« m m vračajo. • Oglasi po tarif«. Upravnlštvo: UuOiJao*, Prešernova al. 54. Telefon M. 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. laseratnl oddelek: Ljubljana. Prešernov ubca 4. Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest St. 13 Telefon št 455 Podru.-flJca Celje: fCocenava iriica St. t Telefon St. 190 Računi pri pošt. ček. zavod:h: LJubljana št. 11.842; Praha čisto 78.180: Wlei Nr. 105.241 LJubljana. 7. marca. Mehika skoro nikoli ni poznala daljše dobe miru. Ie vlada velikega predsednika Porfirija Diaza je bila srečna izjema Sicer pa so poboji požigi ropi. borbe partizarov ter ustaie v manjšem ali večjem obsegu tako rekoč nekaj vsakdanjega v zgodovini te od narave tako bogato obdarjc-e. a v notranjih borbah razrvane dežele. Zadnja predsednika Obregon in Calles sta morala večkrat dušiti krvave upore, a tudi novemu prezidentu komaj 37 eltnemu Por-tezu Gilu ni bilo usojeno mimo vla-danie. Sedanji upor ie videti dobro pripravljen m premišljeno organiziran Izbruhnil je istočasno v državi Vera Cruz na jugovzhodu Mehike, in v Sonori. na skrajnem severozapadu tik meje Zedi-njenih držav V Vera Cruzu se je postavil na čelo revolucije gen Aguirra. v Sonori pa njegov brat Manuel. Za vrhovnega poveljnika vseh ustašev ie bil proglašen general Escobar. ki ga ie vlada poslala na Vera Cruz. da uduši tam revolucijo, a je sam prestopil k ustašem. Vzroki, ki so dovedli do revolucije so mnogoteri, a njeno pravo ozadje še ni popolnoma iasno. Dejstvo ie. da so se voditelji ustaje vedno šteli med prijatelje enorokega prezidenta Obrego-na, ki ga ie lani ubil mladi fanatik Leon Torral. Tedaj je bil obdolžen udeležbe prj umoru voditelj delavske stranke Morones, najmočnejša opora režimov zadnjih let. Ta okolnost bi kazala na to da hočejo uporniki maščevati Obregonov umor in se seveda sami polastiti državnega krmila. Z druge strani pa je značilno dejstvo. da podpira usta jo tudi kandidat na predsedstvo republike Gilberto Valenzuela. svoiečasm mehiški poslanik v Londonu, ki očividno uživa vse simpatije mehiških klerikalcev. Ni čuda. da je duhovščina skoro vsa na stram upornikov Dejansko ozadje krvavih dogodkov pa bo najbrž še globlje in temelji poleg osebnega obračunavanja in verskega razdora tudi na izrazito socijalnih na-sprotstvih. V Mehiki je že več let na površju dokaj radikalen režim v soci-jalnem oziru in črpa svojo moč največ iz delavskih strokovnih organ.zacij ter mestnega proletarijata, ki ga tvorijo večinoma mestici. Poleti L 1926. ie prišlo do odprtega konflikta med prezi-dentom Callesom in katoliško cerkvijo, ki ima še vedno močno zaslombo zlasti med belci in Indijanci. Calles ie hotel izvesti ustavo iz l. 1917. ki ne zadeva zgolj premoči cerkve, marveč predvideva tudi dalekosežne socijalne reforme Hotel je zlomiti poleg kulturne tudi gospodarsko silo cerkve obenem pa zagotoviti ekonomsko neodvisnost dežele napram Zedinjenim državam DoČirn je končno moral kapitulirati pred severnoameriškimi petrolejskimi magnati. je energično vztrajal v borbi za laicizem. Sedanji prezident Gilil ie nameraval nadaljevati z uvedbo socijalnih reform, zlasti z izvedbo agrarne reforme, ki naj bi ustvarila ubogim peonom boljše živ-Kenske pogoje. S temi načrti se seveda čutijo ogroženi veleposestniki in zato ni čuda da se ie agrarna stranka postavila na stran upornikov proti vladi Poročila o poteku bitk med vladi zvestimi četami in vstaši si dokaj nasprotujejo. vendar ni gotovo, da se odločuje usoda režima v Mehiki samo v teh bitkah. Kot pogosto prej bo tudi sedai precej pomenilo stališče, ki ga zavzemo Zedinjene države. Poročila trdijo, da je washingtonska vlada zabranila prodajo orožja upornikom, dovolila pa ga zakoniti vladi. Tudi njen poslanik v Mehiki. Moorow je dobil nalog da prizna samo Gilla To bi bil dober znak za sedanji režim in za vojnega ministra Cal-lesa. ki osebno vodi operacije proti upornikom. Te simpatije Zedinjenih držav si je Calles pridobil očividno s tem. da ie za časa svojega predsednikovanja ugodil zahtevam petrolejskih magna-tov. Ti pa se najbrž zadovljujejo z doseženim uspehom in ne žele podpirati opornikov, o katerih ni gotovo, kakšno stališče zavzemo v vprašanju petrolejskih koncesij. Baš to vprašanje pa je za Zedinjene države najvažnejše- Revolucija v Mehiki pred likvidacijo Mexico, 7. marca s. Po novejših izjavah mehikanske vlade se uporniki povsod raz« hajajo Mesta Orizaba, Cordoba m Jalapa so zopet v rokah irvezne vlade. Kakor se zdi. ie tudi v Veracruzu konec revolte ne« izbežen. Po uradnem poročilu je prišlo v Veracruzu do krvave bitke med oddelki generala Aeuirasa in oddelki ki so ga za» pustili. Sele na intervencijo konzularnega zbora so nasprotniki prenehali s preliva« njem krvi Sklenjeno je bilo »remirje. s pogojem, da general Aguira* zapusti me« •to Kakor se domneva je Aauiras pobeg* nil z ladio U adno se potrjuje, da se je vladnim četam po enourni bitki posrečilo vreči upornike iz mesta Veracruza. Na obeh straneh so bile velike izgube. Kompromisna rešitev v Ženevi Razprava o manjšinskem problema odgodena na poletno zasedanje - Briandov govor o svetih pravicah narod- •I >v. mn man t sin Ženeva. 7. marca. g. Svet Društva narodov je danes popoldne brez debate sprejel kompromisno rešitev, ki io ie predlagal poročevalec Adači glede na-daljnega postopka pri rešitvi manjšinskega problema. Po tej rešitvi bo imenovan začasni delovni odbor, sestavljen iz japonskega, angleškega in španskega člana sveta Društva narodov. Ta delovni odbor bo moral zbrati ves potrebni materijal pri čemer se bo moral ozirati na razne, vidike, ki so se uveljavili pri debati o nemškem in kanadskem predlogu. Odbor bo lahko sprejemal tudi opombe vlad. ki imajo obveznosti do narodih manjšin. Te pripombe je treba predložiti najkasneje do 15. aprila Na podlagi tega materijala bo poročevalski odbor sestavil poročilo, ki ga bo svet Društva narodov kot odbor sveta prvič proučil, in sicer pred prvim prihodnjim zasedanjem sveta. Odbor sveta se bo najbrže sestal v nekem španskem mestu. * Ženeva. 7. marca d. Na koncu včerajšnje manjšinske debate ie francoski zunanji minister Briand v daljnem govoru odgovarjal na Izvajanja dr. Stresemanna Društvo narodov. je dejal Briand se ima boriti z velikimi težavami ker le pač po svojem bi stvu tako. kakršno so napravili. Kakršnokoli pa le mora oredvsem ščititi državno suverenost svoiib članic Pravice manišin so svete, ne smejo pa služiti propagandi zo Det obstoječe države Ne smelo biti zbirališče vseh nezadovoljnih elementov ker se na ta način stalno zastruplja mirovno ozračie med narodi Manišine se moralo čutiti kakor mala družina v velik f državni družini, ki Hm mora iamčltl neokrlen verski ie/tkovni In kulturni značal. Manišin se ne sme huiškatl orotl lastni državi, ker ie to v interesu niih samih Država se mora braniti napadov in niena sredstva niso vedno nežna Vsi manjšinski konflikti se na! poravnalo čim prei v sporazumu s orizadetimi državami brez tuieea posredovanja Ob zaključku svojih temperamentnih Izva-lanj je Briand ?e enkrat naglasil da naj si narodi ne ustvarlajo pt.sebne legislatfve nad seboj. ki nai odločuie v manjšinskih sporih, marveč naj s* raie obračajo z vlogami in željami na dotične države. Izjava Briandova. zlasti pasus o legisla-tivi narodov nad samim sebol. le vzbudila upravičeno pozornost ker ie francoski zunanji minister točno označil bistvo manjšinskega problema in orilično nezmožnost DN v pogledu njega re5'tve Briand se le na koncu pridružil predlog« Zaloškega, naj se izboliia postopek obravnavanla manjšinskih pritožb brez novih obvez državam, ki so dolžne držati se zaščite manišin. Pariz. 7 marca s Francoski tisk zavzema danes v obširnih komentariih stališče o ženevskih govorih dr Stresemanna in Bri-anda. glede manjšin »Petit Parisien« meni. da se ie postavil dr Stresemann javno v vlogo branitelia manjšin, ki pa Jih nima nihče namena zatirati Dr Stresemann pa ie uvidel. da ni tako lahko formulirat! ne samo točno določene temveč tudi izvedljive zahteve Ker je bil proti svoji volji prisiljen ohraniti rezerviranost se le v prvem 'p!u svojega govora trudil, da bi % teore-'ičnimi izvaianji in nekaterimi dvoumnim' stavki na katere sta v ostalem Briand in Chamberlafn kmalu reagirala, zadovolji' !avno mnenje v Nemčiji Tudi levičarski •L* Oeuvre« le mnenia. da svet Društva narodov zaradi dr Stresemannovega govora najbrže ne bo hotel imenovati permanentnega maniš:nskega odbora ter razširiti 'ročlanski odbor s tem da hi pritegnil zastopnike vseh v svetu Društva narodov za stopanih držav Končno pripominja »Peu-ole«. da mirovne pogodbe, - kakor le dr Stresemann pravilno pripomnil niso hotele ustvariti večnega režima Taka domneva je Popolnoma absurdna in v nasprotju z besedilom mirovnih pogodb samih. Po od?oditvi manjšin «?*> snet aktnalne renaracije Ženeva. 7. marca s. Današnji enourni razgovor med nemškim iunaniim ministrom dr. Stresemannom in angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom ie bil v glavnem josvečen istim vprašanjem, o katerih Je dr Stresemann predvčerajšnjim govoril z Bri andom. Obravnavalo se ie tudi vprašanje nadaljnjega reševanja manjšinskega problema ki sta ga spro'ila kanadski in nemški predlog Oba državnika sta se dotaknila tudi reparacijskih zadev. Pri tem sta bila oba državnika sporazumna, da bo mogoče obnoviti politično obravnavanje tega kompleksa vprašanj šele tedaj, ko bo zaključeno neodvisno proučevanje strokovnjakov v Parizu. Newyork. 7. marca s. Pariški poročevalec 'Herald Tribune« je izrekel baje Iz zanesljivega vira da bi imela nameravana repa-racijska banka pomembno nalogo nalagati posojila za razne, predvsem evropske države. ki bi jim bilo na ta način omogočeno sklepati pogodbe z nemškimi industrijskimi koncerni. Tako bi bil Nemčiji za dolgo vrsto let zasiguran prebitek na izvozu. Dr. Stresemann se ne more vri*?*; domov brez usoehov Ženeva. 7. marca g. Na vprašanje zunanjega ministra dr Stresemanna. ali bi bil Chamberlain priDravljen razpravljati o pred časni izpraznitvi Porenja. je slednji odgovoril negativno in izjavil, da je treba najprej počakati poročila odbora strokovnjakov. Po zadniih vesteh, ki iih le prejel o pariških pogajanjih, se lahko z najboljšimi nadami pričakuje izid konference strokovnjakov Dr Stresemann Je angleškemu Ko-'egi omenil da mu ni mogoče vrniti se v Berlin, ne da bi dosegel kakršnekoli koncesije v manjšinskem vprašanju, ki mu ■avno mnenj? Nemčije pripisuje izredno ve-'ik pomen. Zaključna pogajanja za prijateljsko pogodbo z Grčijo Pred ureditvijo zadnjih formalnosti — V Ženevo prideta tudi Venizelos in Marinkovic — Dan podpisa še ni določen Beograd. 7.,marca p. Iz Ženeve poročajo: Davi je dospel semkaj tajnik zunanjega ministrstva dr Ivan Subo- tič. Prinesel ie s seboj vse listine, nanašajoče se na konvencije, sklenjene v Atenah glede ureditve iugoslovenske svobodne cone v Atenah, tranzitnega prometa na progi Gievgieliia—Solun in ostala sporna vprašanja, ki so bila rešena pri pogajanjih v Atenah. Na poziv ministra dr. Kumanudija ie dr. Subotič prinesel v Ženevo tudi vse potrebne listine za sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Grčijo. Tekom jutrišnjega dne se bodo nadaljevali razgovori. ki se vrše v tei smeri med dr Kumanudijem in grškim zunanjim mojstrom Karapanosom. Pri tej priliki bo tudi dogovorjeno, kdaj in kje bo izvršen podDis pri;ate!jskega pakta V soboto bodo bržkone prispeli v Ženevo zunanji minister dr. Marnkovič. grški ministrski predsednik Venizelos in gr- ški poslanik v Beogradu Polihroniades ki ie nocoj odpotoval iz Beograda. Ženeva. 7 marca č Doznava se. da je dr Kumanudi ob priliki službenega obvestila Briandu. Chamberlainu in Scialoji glede zakliučitve sporazuma med Orško iti Fugoslavijo o uporab- iugoslovenske svobodne cone v Solunu napovedal istočasno tudi skoraišnji podpis grško-jugoslovenske-ga pakta o priiatelistvu Jn arbitraži. Dan podpisa še ni določen. Pogajanja z Madžarsko Ženeva, 7. marca, p Danes dopoldne od 10. do U se je vršil sestanek med zastop« nikom jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Kumanudijem in madžarskim zunanjim ministrom Valkom Kakor se izve iz po« učenih krogov, sta razpravljala o spornih vprašanjih, ki obstojajo med obema drža« vama. med temi zlasti tudi o rešitvi spora glede Belja. Razgovori se bodo še nadalje« vali. Problem diktature v Nemčiji Berlin 7 marca d. V krogih desničarskih strank se uporno širijo govorice, da bo imela Nemčija v kratkem času de<>ričarsko vlado. Rewičarii stavljajo posebne nade na intervencijo predsednika Hindenburga. iko propadejo vsi poskusi rešiti Irizo se-danie vlade na zadovoliujoč način. V tem orimeru baie misli vpostaviti Hindenburg desničarsko diktaturo.^ ki pa ji ne bi nače-•oval voditelj nemških nacJjona listov Hu-genberg. nego bivši državni kancelar Lu-♦her ki vzdržuje stalne stike z nemškimi nacijonalci. Vendar pa zatrjujejo levičarji, ia na kako uvedbo desničarske diktature v Nemčiji nI niti mlsJJtJ Jn da vžJvata glavna nositelta levičarskega kurza kancelar Miiller in predsednik pruske deželne vlade Oto Braun polno zaupanje Hindenburga. Stanovanjska zaščita v Češkoslovaški Praga, 7. marca h Poslanska zbornica je imela danes sejo, na kateri so bili sprejeti stanovanjski zakoni, kakor jih je predlaga ia vlada. Obstoječd zsščtfa najemnikov se po teh zakonih podaljša do 30 oktobra t 1 Sklicanje ameriškega senata . VVashlngton. 7. marca g. Predsednik Hoover Je sklical za 15. aprila izredno zasedanje kongresa. Pred končno odločitvijo o načinu poroke Po informacijah beograjskih listov je ministerijalna komisija že končala svo je delo Beograd. 7. marca. r. Veliko zanimanje vlada v vseh pravniških krogih in tudi v drugi javnosti za to kako bo v novem državljanskem zakoniku rešeno vprašanje zakonskega (bračnega) prava. Beograjska »Politika« je priredila te dni anketo, pri kateri so sodelovali najodličneiši predstavniki pravniških in cerkvenih krogov ter ženskih organizacij. Anketa seveda ni dala iasne slike za katero solucijo ie večina Mnenja so bila zelo deljena. Eni so se zavzemali za to da ostane še nadalje v veljavi sedanji cerkveni brak. drugi so se zavzeli za uvedbo obveznega civilnega zakona zopet tretji so bili za to. da se uvede civilni zakon kot obligaten. dočim bi ostal cerkveni samo fakultativen. Med tem ie komisija v ministrstvu pravde ki ji ie bila poverjena sestava bračnega prava, dokončala svoje deio. Kakor poroča današnja »Politika«, je v zakonskem načrtu, ki pa bo sedaj še predmet temeljitega proučevanja, rešeno to vprašanje na naslediji način: Komisija je sprejela kot obligaten cerkveni brak. Le v slučaju, kier bi vera onemogočala bodočim zakoncem sklenitev zakona, je predviden civilni brak. tako zvana civilna poroka v sili. Dočim je torej sklenitev zakona v novem zakonskem načrtu prepuščena docela cerkvi, si je država pridržala pravico sodstva o ločitvi, vendar pa na podlagi določb dotične cerkve, kateri pripadata zakonca. Toda to je zaenkrat samo še načrt Kakor poroča »Politika«, prevladuje v merodajnih krogih mnenje, da bi bilo treba osvojiti fakultativni civilni in cerkveni brak. tako da bi bilo vsakomur dano na prosto, da se poroči cerkveno ali civilno ali pa oboje. Priprave za zasedanje zakonodajnega sveta Naforej pridejo na vrsto zakon proti korupciji in zakon o odvetnikih, pripravlja pa se zakon o vrhovni državni upravi in državljanski zakonik Beograd. 7. marca i. Tajnik vrhovnega zakonodajnega sveta pripravlja zakonske načrte, da bi se vrhovni zakonodajni svet mogel takoj v početku hitro lotiti dela Nekateri zakonski predlogi so že gotovi, poudarja pa se. da zakon o vrhovni centralni upravi za sedaj še ne bo predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ker se bo še enkrat revidiral. Ootov ie že zakon za pobijanje korupcije, ki se bo imenoval zakon o zlorabi uradne dolžnosti. Ta zakonski načrt ie ostal v glavnem nespremenjen ter Je izdelan na podlagi sličnih osnutkov iz prejšnje dobe Imel bo pa retroaktivno moč. tako da bo dopuščal preiskavo izvora premoženja oseb, ki so osumljene korupcije. Istotako Je že Izdelan v ministrstvu pravde zakon o advokatih, ki se bo v nekaterih vprašanjih razlikoval od dosedanjih /tiko-nov, ki jih je sprejela bivša Narodna skupščina. Med raznimi izpremembami ie najvažnejša ta. d? se bo po novem zakonu za advokatski staž zahtevalo namesto treh let pet Poleg tega se bodo z novim zakonom o advokatih izpremenile tudi določbe o disciplinarnem postopanju za advokate. Ministrstvo pravde bo obenem dobilo pooblastilo za določitev področja in sedežev advokatskih zbornic. Izdeluie se tudi novi državljanski zakonik in so posebne komisije ministrstva pravde že obdelale poglavja o obveznem pravu, o pupilarnem pravu in stvarnem pravu. Pravilnik k zakonu o dosegi pokojnine Poostrena kontrola nad bolezenskimi upokojitvami — Za dosego ookofninske pravice je potrebno 10 let efektivne službe Beograd, 7. marca. p. V zvezi z novim uradniškim zakonom se doznava na merodajnem mestu, da bo sprejeta tudi posebna uredba o tolmačenju uradniškega zakona. Zlasti polaga vlada veliko važnost na to. da bi se ne zlorabljale določbe, o katerih dobe državni uradniki že z 10 leti efektivne državne službe pravico do pokojnine. V Beogradu bo osnovana posebna zdravniška komisija, ki bo pregledala vsakogar, ki bi po desetih letih službe zahteval upokojitev iz zdrvastvenih razlogov. Komisija bo imela nalogo, da postopa zelo rigorozno. Ta odredba bo naperjena zlasti proti ženskemu uradniškemu osob-ju in učiteljicam, ki so često zahtevale upokojitev iz zdravstvenih razlogov, nato pa se poročile. Razen tega bo uredba tolmačila uradniški zakon tako. da bo za dosego pokojnine potrebnih efektivnih 10 let službe. V to dobo se ne bo računala doba. ki so io prebili posamezni uradniki kot pogodbeni uradniki, kot dnevničarji ali v vojaški službi. Šele po desetih letih efektivne službe se bo vračunala v penziio tudi ta doba. Delovni program prometnega ministrstva Beograd. 7. marca r. Današnji beograjsld listi poročajo, da sestavlja prometno ministrstvo podroben delovni program za daljšo dobo. Ta program zaenkrat ne predvideva nikakih večjih novih investicij, ker je prometno ministrstvo mnenja, da je treba najprej izpopolniti in popraviti obstoječe ustanove državnih železnic. Zlasti bo treba temeljito popraviti in izpopolniti vse one proge, na katerih se vrši mednarodni promet Računa se. da bo za dela. ki jih predvideva ta delovni program prometnega ministrstva, potrebna vsota okrog 1 milijarde. Ker pa ni računati s tem, da bi moglo prometno ministrstvo kriti te izdatke iz svojih rednih dohodkov, se razmotriva možnost, da bi se ta potreba krila s posojilom. Privatne srednje sole Beograd, 7. marca r. V zvezJ z novim srednješolskim zakonom so se širile vesti, da bodo z uveljavljenjem novega zakona ukinjene vse privatne ii. konfesijonalne šole. Z merodajnega mesta se te vesti de-mantirajo v toliko, da novi srednješolski zakon sicer dopušča privatne šole. vendar pa le pod zelo strogimi pogoji. Dovoljenje bo izdano samo tam. kjer bo dokazano, da je na razpolago kvalificirano učno osobje, dalje vsem predpisom odgovarjajoči prostori in da je učni program v popolni skladnosti z učnim programom državnih srednjih šol A "jenca ministra dr. Korošca Beograd, 7. marca 6. Danes popoldne je bil sprejet od kralja v avdijenci prometni minister dr. Korošec. Minister Savkovič v avdijenci Beograd. 7. marca 6. Danes dopoldne je bil sprejet v avdijenci minister za lavna dela Stevan Savkovič. ki le predložil ob tej priliki vladarju v podpis več ukazov o osebnih izpremembah v njegovem ministrstvu. Iz državne službe Beograd, 7. marca r. Za šefa šumske uprave v Kavadaru je Imenovan dosedanji šef šumske uprave v Paračinu Gregor Si- ter. .. ... ! - Masarykova proslava v Beogradu Beograd, 7. marca. p. Nocoj ob pol 6. se je vršil na češkoslovaškem poslaništvu sve« čao sprejem povodom 79. rojstnega dne predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka Sprejema so se udeležili vsi čla« ni vlade, celokupni diplomatski zbor, za» stopniki češkoslovaških in jugoslcvenskih udruženj ter predstavniki najodličnejše beograjske družbe. Skupščina Srbske akademije znanosti Beograd, 7. marca. p. Ob navzočnosti za« stopuika kralja se je vršila danes redna letna skupščina Srbske akademije znano« sti. Zborovanje se vrši vsakoletno na dan 22. februarja po starem koledarju L j. na dan obletnice proglasitve Srbije za kralje« vino Zborovanju je predsedoval predsed* nik Slobodan Jovanovič Po poročilu, ki ga je podal tajnik Belič, so bile razdelje* ne nagrade, nakar je sledila izvolitev no« vih članov, katerih imena so bila že objav« J jena. Odhod poslanika Lazareviča iz Prage Praga, 7. marca p. Dosedanji jugosloven« ski poslanik v Pragi Branko Lazarevič je sinoči odpotoval na svoje novo mesto v Varšavo. Na kolodvoru so se poslovili od odhajajočega diplomata, ki si je tekom svojega delovanja v češkoslovaški prestoli« ci pridobil simpatije v vseh krogih v ime« nu vlade zastopnik zunanjega ninistra dr, Krofta in ves diplomatski zbor. Dr Laza« revič se je v prisrčnem nagovoru zahvalil za izkazane simpatije ter povdarjal, d^ bo ohranil Prago vedno v najlepšem sjki ninu. Kongres slovanskih filologov v Pragi Beograd, 7 marca r. Znani učenjak prof dr Murko v Prag; te pozval filologe v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, naj se udeleže kongresa filologov, ki bo meseca Julija v Pragi Prvotno se ie misIHo. da bi se ob tej priliki vršil samo vseslovanski kongres Ker pa so došle prijav* za udeležbo tudi iz Amerike. Danske. Anglije, Francije. Pinske. Italije, Nemfije. Litve, Avstri-Je. Orike in Švedske, bo kongres dobil širši med- ) Dvojni samomor s strahovitimi posledicami Samomofilca sta se zadušila s svetilnim plinom in povzročila eksplozijo ter požar v hotelu — Trije hotelski uslužbenci po eksploziji hudo poškodovani Wlener-Neustadt. 7. marca d. V nekem tukajšnjem hotelu sta se davi nastanila ne. k! moški ln ženska, ki sta se prijavila z imeni Franc Rieger in Ana Hassinger. Kmalu po večerji sta odšla v dodelieno jima sobo in sta vrata skrbno zaklenila in za-pahnila. Proti jutru so opazili hotelski nameščenci, da zaudarja lz njune sobe po svetilnem plinu. Sluteči nesrečo' ali dvojni samomor so odhiteli po sekire in luč. Je-dva pa so make odprli vrata, že je sledila silna eksplozija. Od sveče se le vnel svetilni plin in ekpslodiral. Trije navzoči hotelski uslužbenci so se takoj zrušili na tla. vsi obliti s krvjo in težko ranjeni. Poleg tega je nastal požar, ki je grozil vpepeliti hotel. Na pomoč prihltevša požarna hramba je ogenj naglo udušila in prodrla v sobo obeh nesrečnikov, našla pa je oba nirtva. Na mizi so našli še nekaj fragmentov poslovilnih pisem, ki pa so nečitljivi, ker je plamen uničil skoro vse plsanle. Tako se glasi eden preostalih fragmentov: »Predraga mi Cilka, oprosti mi. Jaz nisem mogel drugače. Policija dosedaj še ni ugotovila identitete obeh samomorilcev. Domneva, pa, da je mož neki brezposelni delavec Fr BChm z Dunaja. Državni proračun sestavljen Zagreb, 7. marca č. Nocojšnji »Obzor« poroča iz Beograda, da je iinančni minister ravnokar dokončal sestavo državnega proračuna za 1. 1929/30. Končnoveljavna številka proračuna še ni znana, gibala se bo okrog 12 milijard. V proračunu je doseženo popolno ravnotežje. Finančni minister je predlagal predsedniku vlade, naj skliče sejo ministrskega sveta, ki bo proračun definitivno uredila. Pričakuje se, da se bo ta seja vršila koncem tekočega ali v začetku prihodnjega tedna. Vsekakor pa bo novi proračun stopil y veljavo dne 1. aprila. Obnavljanje prometa na sulaški progi Sušak, 7. marca n. Od jutri dalje bo volil na progi Zagreb-Sušak še en osebni vlak, ki bo odhajal s Sušaka ob 8.55 ter prihajal y Zagreb ob 15.20. iz Zagreba pa odhajal ob 12.15 ter prihajal na Sušak ob Čestitke ob 79Ietnsci predsednika Masaryka Praga, 7. marca g. Predsednik republike Masaryk je slavil danes telesno in duševno čil 79. obletnico rojstva. Dopoldne so se vršili oficijelni sprejemi, ki so se Jih udeležili zastopniki diplomatskega zbora, vlade. parlamenta, armade in raznih oficijel-nih organizacij. Velika popularnost, ki Jo uživa predsednik Masarvk, se kaže v brezštevilnih darovih in čestitkah, ki jih je pre-lel predsednik iz vseh delov republike. Posebno veliko Je število košar s cvetlicami, dalje slaščic, vkuhanega sadja, čokolade, ki so jih poklonile dekliške šole, dalje slike otrok in pravljice, ki so jih na čast predsednika pisali otrocj, Med darili Je tudi mnogo slik Zanimiva med njimi Je slika, ki jo je sestavil neki brivec iz samih las. Brzojavne čestitke so poslale šole In organizacije. večinoma v vezani besedi, kar kaže, kako priljubljen fn spoštovan Je predsednik po vsej republiki. Med množico brzojavnih čestitk so tudi čestitke italijan- 19.30. Tako bosta odslej vozila na Sušak skega in belgijskega kralja ter predsednika lz Zagreba dva osebna vlaka poleg enega zbiralnega. Promet z brzovlaki bo obnov Ijen koncem drugega tedna. Vseslovanski sokolski zlet v Parizu? Beograd, 7. marca p. Iz Pariza poročajo, da se bo vršil na inicijativo tamošnjega ru skega Sokola letošnjo jesen v Parizu veliki vsesokoiski zlet, ki se ga bodo udeležili jugoslovenski, češkoslovaški, poljski in ruski Sokoli, ter po vsej verjetnosti tudi bolgarski junaki. Te dni se je vršila v Parizu seja pripravljalnega odbora, ki je sestavil obširen program za te svečanosti. Na prireditev bodo povabljeni poleg francoske vlade tudi predstavniki vseh slovanskih dr žav in narodov. Telefonska zveza med 6anatom in Švico Beograd, 7. marca č. Minister pošte ia brzo-Java le odredil, da se otvori telefonski promet med Pančevom, Vršcem, Tomašinom, Vel. Ki-kircdo in VeL Bečkerekom ter vsemi Švicarskimi telefonskimi postajami. Novi generalštabni oficirji Beograd, 7. marca r. Po odredbi vojnega ministra so uvrščeni v generalštabno stroko sledeči oficirji: inženjer major Anton Patre, artiljerijski major Aleksander Sto-Jičevič, zrakoplovni major Dragutin Savič, pešadijski major Gjorgje Dunjič. artiljerijski major Stojadin Milenkovič. pešadijski majorji Mirko Burja, Jurij Nušič in Sveto-*ar Orlovič, konjeniški major Dimitrije Put-nik in pešadijski kapetan I. ki. Ivan Pre-zelj. V zadnjenThipu smrti rešena rodbina Zagreb, 7. marca n. Danes bi se skoro ponesrečila vsa družina vratarja Mežnariča v veliko županskem poslopju na Trgu Stje-Pana Radiča (bivšem Markovem trgu). Včeraj popoldne so v bližini poslopja kopali delavci jarek, da bi našli plinovo cev, ki Je bila poškodovana. V pretekli noči. ko je Mežnaričeva družina že vsa snala v svojem pritličnem stanovanju je iz počene cevi uhajajoči plin prodrl skozi tla njihovega stanovanja ter vse omamil razen Mežnariča samega. Ta se je k sreči še v zadnjem hipu prebudil, opazil pretečo nevarnost, odprl okna in vrata ter alarmiral rešilno postajo. ki je nezavestne člane rodbine prepeljala v bolnico. Dečje okrevališče zagrebške občine Zagreb, 7. marca. č. Mestni socijalni odbor je na svoji seji, ki se je vršila te dni. sklenil, staviti ministrstvu za socijalno politiko predlog, naj bi ministrstvo odstopilo bivši Ladislavov dom v Crikvenici mestni občini ali pa ji ga dalo vsaj v najem. Mestna občina bi v tem domu uredila moderno okrevališče za deco. Zaostanki v ministrstvu trgovine Beograd, 7. marca č. Minister za trgovino je Imenoval specijalno komisijo, sestoječo h načelnikov posameznih oddelkov ministrstva za trgovino, ki ima nalogo, da tekom desetih dni pripravi vse potrebno za rešitev vseh zaostalih prošenj glede izdaje obrtnih listov tujim državljanom. Te prošnje datirajo večinoma še iz prejšnje dobe. V zadnjem časa so se namreč neprestano množile pritožbe, da se ti spisi ne rešujejo Minister trgovine je zaradi tega odredil, da se čimprej rešijo vsi zaostali spisi, v bodoče pa se morajo vsi sipisi reševati po vrstnem reda. po katerem prihajajo v ministrstvo. Požar sredi Beograda Beograd, 7. marca č. Danes ob 1. popoldne je nastal požar v bazaru Sloga, nameščenem v neki starejši hiS na vogalu Tera-zij in Skopljanske ulice, ki je last zapu-ičinske mase Nikole Pašiča. Ker se nahaja Jo v bližini druge trgovine, Je bila nevarnost zelo vejika. da se požar razširi Došlim ognjegascem pa se je posrečilo požar loka-KzfratL francoske republike. Nestor slovanskih novinarjev J. HcJeček na mrtvaškem odru Praga, 7. maTca h. Pogreb pokojnega Jo« sipa Holečka se bo vršil v soboto dne 9., ob 3. popoldne izpred panteona narodnega muzeja do krematorija na Osrednjem po» kopališču. Občinstvo bo imelo dostop do krste v soboto od 11. do 1. popoldne. Pred otvoritvijo sprevoda bodo pri panteonu go« vorili predsednik Narodnega sveta posla« nec Prokupek, za češko akademije pred« sednik prof. Zubatv, za novinarje urednik »Vemkova« Anten Nečasek in za uredni« štvo »Narodnih Listov«, čegar član je bil pokojni Holeček, dr. Kramaf. Koncem me. seca marca se bo vršila na inicijativo Na« rodnega sveta, novinarske organizacije in češkoslovaško* jugoslovenske lige slovesna panihida. Českos!ovaško«jugoslovenska liga in češkoslovaški Narodni svet bosta izdala na čast pokojnega spominski list. Razširjenje delokroga finančnih direkcij Beograd, 7. marca r. Finančno ministrstvo je izdelalo pravilnik o reorganizaciji notranje finančne administracije. Šefi fin. direkcij bodo dobili pravico naredbodavca druge stopnje, tako da bodo na pr. finančne direkcije same odrejale izplačilo uradniških prejemkov. Na eni strani bo na ta način razbremenjeno ministrstvo, na drugi strani pa bo pospešeno poslovanje. Pravilnik bo stopil v veljavo l. aprila. Pojavljajo pa se težave, ker pri nekaterih direkcijah ni dovolj strokovnega o^obja, ki bi moglo opravljati te važne funkcije. Ministrstvo si bo prizadevalo, da ta nedostatek do 1. aprila kolikor mogoče popravi. U ?emČ!ia s* Berlin, 7. marca. d. NemSka vlada je na« ročila poslaniku v Angori. da naj povpraša turško vlado, da.li želi Trockij nemški vi« zum samo za čas eventualnega zdravljenja v katerem izmed nemških zdravilišč, ali za stalno bivanje. Nemčija je pripravljena do« voliti Trockemu bivanje samo za čas zdrav« Ijenja in še to le s pogojem, da bo že imel dovoljenje katerekoli države za stalno na» selitev. Carigrad, 7 marca. g. Zdravstveno sta» nje Trockega se ie zboljšalo, vendar je 5e v zdravniški oskrbi Trockij bi lahko zapustil sovjetski konzulat, vendar se te okol« nosti zaradi slabih vremenskih prilik ne poslužuje mnogo Njegov sin se giblje pro= sto v mestu, vendar ga stalno spremlja turški policijski uradnik v civilu. DasI sina Trockega često ustavljajo, je zelo rezervi« ran in iZj al h samo, da je tajnik svojega očeta. Podpis bolgarsko - turške pogodbe Angora, 7. marca, (be.) Tu fe bila podpisana bolgarsko - turška nevtrnlitetna in razsodiščna pogodba. Pogodbo sta podpisala turški zunanji minister in bolgarski poslanik. Provizorij nemškega proračuna Berlin, 7. marca. d. Državni finančni minister je predložil nemškemu državnemu zboru v odobritev zasilni proračun. Ta provizorij je potreben, ker je bil šele predvčerajšnjim predložen redni proračun za 1. 1929. in pa ne bo mogoče pretresti do pri-četka novega proračunskega leta. Alzaški katoliki za separatizem Parii, 7. marca. s. »Matin« poroča h Strasbourga, da je na odgovor poslanca Da-, ladiera objavila liga alzaških katolikov manifest, da smatra Daladierovo listo sa novo vojno napoved alzaškim katolikom. Liga bo pričela po vsej Alzaciji z živahno protipro-pagando. Zaklad na dnu morja London, 7. marca i. Italijanski družbi, ki )e prejela pred letom dovoljenje, dvigniti zaklade pred 240 leti po Angležih ic Holandcih potopljenega španskega srebrnega brodovja, se le posrečilo ugotoviti mesto, kier leže potopljeni zakladi. Strokovnjaki cenijo vrednost potopljene«« vefara aa. 4ve milijardi dinarjev. Konsolidacija Balkana Ze pred tedni se je napovedovalo, da bo marčno zasedanje Društva narodov važno tudi v tem pogledu, ker se bodo ob tej priliki sestali vodilni diplo-matje balkanskih držav ter se bo pri tej priliki razpravljalo o marsikaki važni tekoči zadevi. V zvezi s tem objavljajo v zadnji dobi vnanji listi komentarje k Situaciji na Balkanu in se v njih izražajo zelo ugodno o razvoju odnošajev med balkanskimi in sosednimi podonavskimi državami. Resnica je, da se je ženevska atmosfera izkazala kot ugodno torišče za razgovore med državniki. Pa tudi to je resnica, da kaže celotna politična situacija na odločno izboljšanje. Predvsem je sedaj že definitivno znano, da se je med Jugoslavijo in Grčijo dosegel sporazum in da je končno tudi solunsko vprašanje rešeno. Ob priliki povratka grške delegacije iz Ženeve bo bržkone v Beogradu slovesno podpisan sporazum o tem in poglavitna ovira dobrim odnošajem med našo in grško d-žavo bo s tem odstranjena. Nadaljnji odno-šaji med obema sosedama se bodo mogli odslej razvijati normalnim prijateljskim potom. Prav tako se izboljšanje ozmerja med nami in Bolgari ocenjuje zelo ugodno in se naglaša ogromna važnost že samega dejstva, da so po tolikih letih i jugoslovenski in bolgarski delegati pr-| vič zopet sedli k skupni mizi na poga-i janja. Dosedanji potek pirotskih razgovorov opravičuje najboljše nade. Tudi v Bolgariji se situacija presoja zelo simpatično. Ne da se prikrivati, da bi mogel bolgarski nastop v Ženevi o priliki razprav o manjšinskem vprašanju napraviti precej neugoden vtis i>ri nas, vendar je upati, da bo tudi ta opasnost potekla brez večjih posledic in da se bo moglo delo. pričeto v Piratu, nadaljevati v istem duhu in z enakimi uspehi tudi zanaprej. Pripravljajo se pogajanja za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo; bolgarski gospodarski krogi se zavzemajo za gospodarske stike ter so predložili sofijski vladi svoje želje v tem pogledu in. kakor se javlja, tudi že svoj načrt za pogodbo. Normaliziranje odnosno ončetek stvarnega kontakta med državljani obeh slovanskih balkanskih držav bi bil gotovo najboljši uvod za resnično in trajno izboljšanje odnošajev med njima. V razmerju do Madžarske se scer ne da reči kaj posebno ugodnega, prav tako pa tudi ni nasprotnega. Z zadovoljstvom je vzel svet na znanje težnjo, da se nerešena vprašanja, kakor je na primer zadeva z odškodnino za razlaščeno habsburško posestvo v Belju. uredijo v neposrednih pogajanjih med Madžarsko in Jugoslavijo. Dogovor, ki se je v te.m smislu sklenil te dni. je vodilne krogi v Ženevi spravi! v zelo dobro voljo, zakaj s stičnimi spori se Društvo narodov peča zelo nerado. Zato se je z zadovoljstvom vzel na znanje tudi ugoden potek dosedanjih neposrednih pogajanj med rumunsko in madžarsko delegacijo v Opatiji in San Remu in še bolj sklep zastopnikov obeh držav, da se vprašanje ne postavi na dnevni red sedanjega zasedanji, kar kaže na uverjenje. da se bo mogei doseči v direktnih razgovorih tudi >ončm uspeh. Tako ima inozemstvo vtis. da se ipak tudi Balkan konsolidira in da se tudi tu politični spori likvidirajo, dosedanja nasprotstva pa izgubljajo ostrino. Pod perspektivo te ugodne presoje se morajo tudi ostali še nerešeni problemi premotrivati mirneje, pa naj se tičejo bailkamskih držav samih ali pa drugih, izvenbailkanskih sil. Angleški načrt za omejitev brezposelnost? London, 7. marca, (lo.) Kakor poroča »Dailv Mail« bo Anglija ustanovila v Juž> ni Afriki nov angleški protektorat, ki bo sedemkrat večji Kakor Anglija in s šestino prebivalstva angleške države Nova kolo« nija bo nastala s spojitvijo kolonii Kenija. Llganda in Tanganjika Angleška vlada na« merava najeti za eksploatacijo te kolonije veliko posojilo, katero bo uporabila za gradnjo železnic in za investicije v rudni« kih in v drugih gospodarskih podjetjih, poleg tega misli naseliti v tem no^em pro« tektoratu večje število brezposelnih rudar« jev, kar ie že včeraj namignil predsednik Ba1dwin rudarski deputaciji. ki je prišla k njemu intervenirati zaradi vedno boli na« raščajoče brezposelnosti med angleškimi rudarji. Angliia in Burni delavnik London, 7. marca. s. Delovni minister odpotuje v soboto v Ženevo, da obrazloži tamkaj stališče angleške vlade, dede wa» shingtonske pogodbe o 48umem delovniku na teden. Kakor se zatrjuje, je pripravljen načeloma pristati na konvencijo, vendar pa bo odklonil skorajšnjo ratifikacijo kon« venci je. ker je trenutno neizvedliiva in ce. lo škodljiva. Gotovo je, da bi bilo mogoče najti bolj§i sistem, če bi se ratifikacija konvencije nekoliko odgodila. Revizija zakona o advokatih Zakon o advokatih, ki ga Je sprejela Se bivša Narodna skupščina lani novembra meseca in ki bi moral 19. t. m. stopiti v veljavo, ker je bil objavljen v »Službenih Novinah« 19. decembra lanskega leta. bo po poročilu včerajšnjega »Vremena« revidiran v toliko, da se bodo izpremenile določbe o advokatskem stažu in o disciplinarnem oostopanju advokatskih zbornic. Razen tega bo črtan eden izmed poslednjih č.encv, ki govori o notarjih in ki ga bivša Narodna skupščina dejansko ni sprejea ter je prišel v besedilo aa način, ki ni b»'l določen v parlamentarnem poslovniku. Po sedanjem zakonu, ki sploh ne bo dobil obvezne moči, je bilo določeno, da mora biti oseba, ki hoče biti vpisana na imenik advokatov, po dovršeni pravni fakulteti eno leto v službi pii rednem sodišču, dve leti pri advokatu, leto dni pa pri državnem pravdniku ali notarju ali v administrativni službi. Ta pripravljalna služba, ki bi po tem zakonu imela trajati štiri leta. se bo z novim zakonom podaljšala na pet let Druga izprememba se bo izvršila v določbah o disciplinarnem postopanju zbornice, pri čemer se bo poveča'a pravica nadzorstva ministra pravde nad advokati in njihovim delom. Po zakonu o advokatih ima zbornica uvesti disciplinarno postopanje proti advokatom, ki svoje službe ne vrše pravilno. V zakonu samem pa ni nobenih sankcij za primer, ako bi od zbornice v to določeni funkciionar ne hotel vršiti svojih dolžnosti. Zato bo ustavljena določba, da bo lahko minister pravde zahteval od advokatske zbornice, naj imenuje novega funkcijonarja. Ako bi tudi to ne zaleglo, bo imel minister pravico advokatsko zbornico razpustiti ter imenovati vladnega komisarja za izvrševanje poslov do izvolitve novega odbora. Končno bo iz zakona črtan čl. 122, ki pravi, da morejo advokati, ki so 1. junija 1928. na področju zagrebškega banskega stola poleg advokature izvrševali tudi poklic notarjev, izvrševati z uveljavljenjem novega zakona oba poklica, ako so si izrecno pridržali notar i jat. Nova redakcija zakona o advokatih je v ministrstvu pravde že izvršena in zakon je bil že izročen ministrskemu predsedniku. _ Dragoceno madžarsko priznanje Budimpešta, 7. marca g. V današnji debati o upravni reformi je podal krščansko-socijalni poslanec Nikolaj Griger zanimive izjave. Med drugim je zatrjeval, da. je bila uprava v stari Madžarski mizerna, na Gornjem Madžarskem, to je na današnjem Slovaškem, pa naravnost škandalozna. Zaslepljeni po narodnem šovinizmu so upravni organi kopičili škandal za škandalom. Govornik je na lastni osebi izkusil, kakšna je bila uprava na Madžarskem, ki se ni ustrašila nobenega r.asilstva. Novi spori med sovjetskimi voditelji Moskva. 7. marca d. V Moskvi zaseda kongres sovjetskega glavnega odbora. Kongres je z daljšim govorom otvoril komisar za narodno obrambo Vorošilov. ki je precej ostro napadal Stalina. Kakor se zdi, bo na kongresu izvršena močna ofenziva proti Stalinu: baje je večina odbora proti njemu in se zlasti ostro kritizira njegova kmečka politika. Med Stalinovimi nasprotniki sta tudi Buharin in Rykov. nesreče Kon^regacije ponovno pred francosko zbornico Pariz, 7. marca s. Ministrski svet Je odobril besedilo določb o misijonskih kongregacijah, ki le bilo sprejeto v zunanjem Klborti zbornice ln sklenil, da na) M bili dotičil členi zbrani v po-spihnem osmrtkn. Vlada bo zahtevala, da se o njih razpravlla dne 14, t. m. in stavila obenem vprašanje zaupnice. Tudi za tuje dinlomate velja prohibicija W»«hington, 7. marca, (be.) Državni urad je sklenil, da bo onemogočil inozennkim poslaništvom uobavo alkoholnih pijač. Kakor poročajo, bo diplomatski zbor proti tej odredbi protestiral Razne London, 7. marca (lo.) Pri postaji Bohoti Je trčil osebni vlak ob tovorni vlak, ki J« stal na postaji Ranjenih le bilo 15 oseb. Funchal. 7. marca (lo.) Pri Sao Vicente na severni obali Madeire Je velikanski zemeljski plaz zasul več hiš in Hudi te« odnesel mnogo živine v mo-rje. Paderborn. 7. marca. g. Najlepši grad Westfalske Hamborn je postal žrtev plamena. Zaradi pomanjkanja vode se je požar naglo razširil in grad popolnoma pogorel. Med dragoceno opravo Je bilo mogoče rešiti le neznaten del. Los Angcles. 7. marca, (be.) V tukajšnji razstavi je izbruhnil ogromen požar. Zgorelo je med drugim 350 avtomobilov in več lelal. Škodo cenijo na 1 y, milijona dolarjev. Lvov, 7. marca. d. V Zaravnem Je včeraj vpppelil požar zgodovinsko palačo knezov f'artoriskih. posrečilo pa se je z največjim naporom rešiti neprecenljive zbirke starega pohištva in daleč znano dragoceno knjižnico. Slikar Michetti umrl — Florenca, 7 marca. Znameniti italijanski slikar Paulo Michetti je umrl. Michetti, ki je bil prijatelj d'Anuncija, je bil senator, vendar pa se ni udeistvoval v politiki. Nevarna hripa v Albaniji Beograd. 7. marca p. Iz Tirane poročajo, da razsaja v Albaniji nevarna epidemija hripe. Število smrtnih primerov Je nenavadno visoko. V selu Sijaka pri Tirani je v enem dnevu umrlo 29 ljudi. Oblasti so ukrenite vse, kar le bilo mogoče, da preprečilo nadaljno širjenje bo-lezni. Katastrofalen potres DnnaJ, 7. marca s. Osrednji meteorološki zavod sporoča, da so seizmografični aparati zabeležili ob 2.46 zjutraj katastrofalen potres, čigar središče le bHo oddaljeno do 9200 km. Aparati so prešli v normahio lego šele po treh urah, to ]e malo pred šesto oro zjutraj. Tihotaostvo z mamili v Ameriki Newyork, 7. marca. d. Pristaniške oblasti so zaplenile veliko nad 60 milijonov dinarjev vredno pošiljko mamil, ki so jih hoteli spraviti tihotapci na ameriški trg. Aretirani so bili štirje poznani člani mednarodne družbe za tihotapstvo z mamili. Pri zaslišanju so priznali, da je h ti v tej tihotapski kupčiji udeležen tudi pred nedavnim umorjeni buzardni igralec Arnold Rothatein. Zanimivi podatki iz letnega poročila Narodne banke Narodna banka je izdala za svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, obširno tiskano poslovno poročilo. Izvleček iz odlomka, ki se nanaša na posle Narodne banke z državo ia na devizno poslovanje smo že objavili. Razdelitev kreditov Glede kreditne fxilitike Narodne banke posnemamo iz objavljenih številk, da je znašala koncem preteklega leta skupna vsota odobrenih kreditov 1483 milijonov Din (napram 1503 milijonom Din koncem leta 1927). Od te skupne vsote odobrenih kreditov Je odpadlo na Beograd 576 milijonov Din (1927. 575 milijonov Din), na podružnico v Zagrebu 233 milijonov Din (238), na podružnico v Ljubljani >29 milijonov Din (129), na podružnioo v Sarajevu 80 milijonov Din (85), na podružnico v Skop-Iju 56 milijonov Din (58), na podružnico ▼ Nišu 54 milijonov Din (58), na podružnico v Splitu 46 mibj. Din (37), na podružnico v Mariboru 43 milijonov Din (45), na podružnico v Osijeku 40 milijonov Din