l'oštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 din.
M. Škerbeci
„Gorenjcu" sa jubilej.
Malokateri slovenski list ima za seboj tako burno in mnogolično zgodovino, kakor jo ima naš „Gorenjec".
Kot »liberalec" se je rodil in je takrat kaj pridno udribal po „klerikalnem zmaju". Bil je močno orožje v rokah tedanjega slovenskega liberalizma na Gorenjskem in je bivši S. L. S. zagodel marsikatero neprijei-no in grobo. Nemalo je šel na živce pokojnemu kranjskemu dekanu Koblarju ob začetka njegovega službovanja v Kranju.
Toda ni mu bilo usojeno, da bi dorastel v moža — Gorenjca pod staro napredno firmo, čeprav so mu ob desetletnici prerokovali, da je bil in bo na večne čase napreden... Dekan Koblar, katerega si je „Gorenjec" v tedanji obleki največkrat pikro privoščil, ga je čez noč kupil, precepi!, dal mu novo barvo in postal je na mah iz „bberolca" - „klerikalec", da se izražam v našem vsakdanjem žargonu.
Eno lastnost pa je naš „Gorenjec" vedno imel, bil je namreč vedno korajžen slovenski fant, kar se spodobi za pravega Gorenjca; borec za slovensko pravdo! Bil je res včasih malo — recimo — prerobat, ioda vedno udaren in neustrašen. Ta lastnost v naši slovenski javnosti nekako vedno bolj ginevu in se umika neki prefinJeni obzirnosti. ..Gorenjec" je vedno povedal, kakor je mislil, da je prav. fn ta njegova lastnost ga je med vojno spravila pred samo krvavo rihto, kjer je bil obsojen na začasno smrt, njegov dejanski urednik pa je moral v pregnanstvo.
Kakor pripoveduje ustno izročilo in kakor to šegavo popisuje bivši urednik J. H. v tem listu, je nekoč med svetovno vojno prinesel gospod kaplan k večerji — ali h kosilu — g. dekanu oster članek proti tedanjemu avstrijskemu režimu. G. dekan ga je prebral, nato pa po svoji navadi premaknil svoj cvikar nižje na nos in je preko cvi-karja ironično pogledal na svojega mladega kolego rekoč:
„Kaj pa mislite! Če to priobčim v ,.Go-renjcu". mene obesijo."
»Vi nimate nobene korajže..." mu odvrne mladi gospod.
„No, bomo videli, kdo ima korajžo..." je odvrnil pokojni dekan in — članek je zagledal beli dan v „Gorenjcu".
Ko je izšla dotična številka „Gorenjca", je nastal velik halo. Kranj je bil tedaj v vojnem ozemlju in je bilo tu vedno mnogo vojaštva. Nemški oficirji so govorili škodoželjno:
,,Der Dechant wird hangen..." — Dekan bo visel...
Da ugotovim kolikor mogoče objektivno resnico, moram pripomniti, da si je med naprednimi krogi v Kranju takrat pridobil dekan Koblar precej simpatij in se je ta-
krat pričelo v Kranju javno mišljenje obračati v prilog dekanu. Torej tudi večina takozvane napredne javnosti je takrat simpatizirala s Koblarjem. Seveda mu te simpatije niso mogle nič pomagati, pač pa so mu pomagali drugi zaščitniki posebno tedanji glavar Siiittnik in deželni glavar Šušteršič, ki sta znala njegovo zadevo spraviti bolj na plitve vode, da dekan Koblar ni prišel pred vojno sodišče, ampak je bil le interniran v Zagrebu.
Sedemnajst let od takrat je preteklo. V Kranju smo bili ponovno v nekem „vojnem stanju". Takrat nismo bili sicer v vojnem ozemlju in ne v območju naglega soda, toda svobode v Kranju je bilo manj, kakor ob vojnem času. Nemški oblastniki si niso upali goniti Koblarja pred sodišče, dasi je „Gorenjec" res kar prekorajžno udrihal po tedanjem režimu, Koble^jev naslednik pa še skoro besede ni črhnil, pa je moral ne v internacijo, ampak v celoletni zapor še daleč od Zagreba.
Na novega leta dan 1°34. je bil v Sreniski Mitrovici kaj dolgočasen dan. Tam sem bil še edini Slovenec in drugi dan sem imel iti na „svobodo"... Nič kaj prijetni občutki me takrat niso navdajali. Težko je bilo iii iz ječe v „svobodo", ko je bila vsa država kakor kaka ječa. Kako bom hodil domov? Ali me bodo sploh pustili v Kranj? Ali me morda ne odpeljejo kam v Crno goro, kakor so nekateri želeli? Nekateri prijatelji iz naprednih vrst so intervenirali, da ne bi prišel več v Kranj. Ko sem premišljal negotovost prihodnjih dni, mi je nehote prišel na misel moj pokojni prednik Koblar, s katerim sva imela podobno usodo. In takrat sem se spomnil tudi — bivšega „Gorenjca".
Sicer smo že prej tu in tam govorili o potrebi lokalnega lista za Kranj, toda to so bile le govorice. Šenčurski dogodki pa so jasno pokazali potrebo po našem glasilu za Gorenjsko. Proti tej nemorali, ki se je pokazala ob šenčurskem procesu v tako jasni luči, je treba odločno nastopiti in to ni mogoče, če nimamo lokalnega lista v Kranju. I o je bil zaključek novoletnega premišljevanja 1. 1934, zadnji dan Sremske Mitro vi ce.
Ze prvi večer, ko sem prišel domov, sem povedal svojo misel merodajnim krogom v Kranju, da moramo obuditi k življenju „Gorenjca". In ni preteklo niti mesec dni, že je zagledal beli dan prenovljeni „Gorenjec" kot tednik „za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto". Od takrat že šest let kaže svojo gorenjsko naravo: udaren je, svež, razgiban, morda včasih malo preveč fantovski, toda „mile Jere" nihče ne mara, tudi takega časopisa ne, ki se samo kislo cmeri...
Težko je bilo Gorenjčevo začetno življenje od leta 1934 dalje do zrušitve nasilnega režima v državi. V najtežjih časih je „Gorenjec" krepko držal kvišku slovensko zastavo, stregli so mu po življenju, in ga zelo
belili pri cenzuri, vendar mu niso mogli zaviti vratu. Nekoč je malo manjkalo, da mu niso upihnili življenjske luči, ker si je upal zapisati, da se slovenski narod ni nikdar odpovedal svoji suverenosti. Urednik je bil kar prekorajžen, da si je upal to v tedanjih razmerah zapisati. Na vsa ministrstva so bili poslani iz „prijateljskih" krogov izvodi ..Gorenjca" kot dokaz, kako revolucionarno in anacionalno deluje „Gorenjec"... Toda v jamo so padli drugi mesto »Gorenjca". Škoda da ni več živ tedanji urednik ing. Skubic, ta bi znal povedati mnogo zanimivosti iz tiste dobe.
Mislim, da je prav, če ob tej priliki ponovno poudarim, da „Gorenjec" ni kako „Škerbčevo" glasilo, še manj pa „Škerbec-Sabothyjevo glasilo". Razumem, da se v politični borbi skuje marsikak šlager in tega pač nikomur ne zamerim, če je s tem delal reklamo za mojo malenkost, mislim pa, da tudi dr. Sabothv ne. Radi objektivne resnice pa je prav, če ugotovim ob tej priliki, da res pripade na moj konto precej krivde, da je „Gorenjec" zagledal beli dan, nikdar nisem pa hotel, da bi list služil kakim osebnim interesom in tudi ne, da bi hotel dajati listu politične smernice. Za politično delo „Gorenjca" imajo pač zaslugo popolnoma drugi, pač politični faktorji, kar pa moja malenkost ni.
Težke borbe za slovensko stvar je že boril naš „Gorenjec" v svoji zgodovini. Ob štiridesetletnem jubileju, odkar je zagledal prvič beli dan, se zdi, da se približuje uresničenje naših slovenskih idealov. Toda borba za pravo slovenstvo z dosego političnega ideala ne bo še prenehala. Ko se morda zaključuje zunanja borba za politično in kulturno samobitnost Slovencev v tesni zvezi in enotnosti z brati Hrvati in Srbi, se mi zdi, da stojimo pred drugo še težjo nalogo našega naroda: Da ohranimo njegovo narodno jedro moralno zdravo. Razni tuji elementi, ki se krase s pavjim perjem ponarejenega slovenstva, zastrupljajo naš narod v taki meri, da mora resnega človeka pogled v bodočnost navdajati s skrbjo. Treba bo zbirati vse dobromisleče činitelje za borbo za ohranitev kulturnih in moralnih vrednot našega naroda. In ta boj bo hujši, kakor je bil boj za politično samobitnost. Azijatski strup od vzhoda pomešan z ostanki nemško liberalnih nazorov grozi, da bo uničil moralo našega naroda.
Slovenskega naroda ni uničil germanski naval. Stri pa ga bo naval materializma, nemoralnosti, azijatskega barbarizma, ki danes udira v naš narod, če te poplave ne zajezimo še pravočasno...
In za to borbo prihodnjih dni bo potrebno še več moralne moči, še več korajže in udarnosti, ki naj spremlja življenjsko pot našega „Gorenjca"-
STRAN 2
s GORENJEC«
Zgodovina »Gorenjca" in tiskarne
Po »pominih ugianovitelja g. It. Pr. Lampreta
Tednik »Gorenjec" in tiskarna »Tiskovnega društva" v Kranju stu tako tesno spojena, in se v svoji preteklosti tako zelo prepletata, da skoro ni mogoče govoriti o -Gorenjcu'', ne da bi istočasno mislili ne tiskarno, ki ga izdaja. Prav je torej, da obudimo morda najprej spomine na ustanovitev naše tiskarne.
G. Iv. Pr. Lnmprct, ustanovitelj tiskarne in „Gorenjca".
Ob koncu prejšnjega stoletja je bila v Kranju mala tiskurnu, last. pok. Ignacija Rescha. Danes ne vemo več, kako je tu izučeni knjigovez pravzaprav okoli leta 1888 mogel dobiti koncesijo za svoje tiskarsko podjetje brez strokovnega znanja in brez strokovnega namestnika. Zdi se pa, du je zanj posredoval njegov bivši mojster Queiser, knjigovez >n tiskar v Ainstettenu na Gornjem Avstr jskom, domu pa iz Kranja, kamor je tako rad prihajal na počitnice, čeprav je govoril samo nemško. Resch je tiskal /. majhnim tiskarskim strojem, imenovanim „Tiege!" v lokalu poleg sedanje Belčeve h>še.
Danes je pač zanimivo že sumo dejstvo, du je v tiskurskem lokalu prodajal v posebnem jerbasu tudi žemlje, imel je namreč istočasno tudi branjarijo. Se zunim.vejši pa je b I pogled na Resehevo tiskarno. Imenovani t skar-ski stroj »Tiegel" je po njegovem lastnem mnenju predstuvljul veliko vrednost, v resn ci pa bi b,l pr.meren le za razstavo — v ljubljanskem muzeju. Saj je bil poleg drugih hib ves povezan z vrvjo in žico kot ruzpudujoču košaru. Posebni curiozum so bile črke. Polovico je bilo polomljenih, nerabnih, bile so okrogle kot želodova kapica, lesene so bde vegaste in podobne polenčkom. Vlagul jih je po 10 do 15 v škutljicc za vžigalice. In povrhu tegu je imel tegu materiula še prav mulo. Vse njegove črke so tehtule skupaj 10 do 15 kg, kar bi s strojem vred brez posebnega truda lahko prevažala na vozičku — mlekurica.
Posetnico z dvema vrstama je moral n. pr. zato tiskuti po dvakrat, mrtvaški list pu celo po trikrat. Pri tem je mešal vsevprek, navadne črke in gotske, ronde in ležeče.
Vse obratovanje je vršil pok. Resch sum brez vajenca ali pomožnegu delavca. Komplicirano delo pa je pošiljal v Ljubljano, s čemer so se seveda izdelki znatno podražili.
Končno je gospodar sam U videl, da ni kos naročilom in točni postrežbi, zuto je ob koncu leta 1899 oddal obrt za pet let v najem g-Lampretu proti letni odškodnini 500 kron. Novi lastnih, prej uslužben v celovški Mohorjev, tiskarni je bil tudi Reschevega mnenju /ato je Resehevo tiskarsko ..umetnost" prodal za majhno odškodnino strojni tovurni nu Dunaj kot staro železo. Nove prostore je najel v Sodarjevi ali sedanji Savnikovi hiši ni Mestnem trgu. Naročil je velik t skurski stroj iz Lipskega, nekaj stotin kg modernih črk, omure zu črke ali regale pu je sol dno izvršil ljubljanski mojster Vehar. Obrut pu je novi gospodar stalno širil in povečeval, tako du je podjetje rastlo, čepruv   je [„I  začetek tetak.
Prvo večje delo, ki ga je izvršila l.umpie-tova tiskurnu. je bil tisk molitveniku zu knjigoveza g. Bizjaka v 8000 izvod h, obsegal pa je nad 20 tiskarskih pol. Poleg ..Gorenjca" je tiskula Lampretovu tiskarna tudi ..Rdeči pru-por", ki je pozneje izhujul dvukrat tedensko, ob volitvuh I90H leta pa celo kot dnevu k skoz, 2 mesca. Dve leti je vsuk četrtek Izhajal „Slovenski Stajeic" kot odgovor nemčurskemu ...Štajercu" v Ptuju. I.nmpretova tiskarna je dulje še tiskala idrijski ..Nuprej" dvakrat nu mesec, mesečno revijo »Nuši zapiski", tednik ..Jesensko stražo", pu še listu ..Korošec" in »Dolenjec". Od časn do čusa je bil priložen ..Gorenjcu" strokovni list ..Slovenski tehnik". Ob važnejš h Izdajah so izšle posebne slavnostne številke. Precej pozornosti je   leta 1900
vzbudilu posebna izdaja ob smrti I.umira in Adum.ču. Zu domučo veselico v Struheči dolini je izšel šaljivi list »Kranjska goflja".
Kmalu se je zaradi tesnih Florjanovih prostorov g. Lumpret preselil k Petunovki nasproti župne cerkve, pu tudi tod so se uslužbenci /aradi velikih naročil kouiuj izogibali drug drugemu. Zate je bil g. Lampret zopet prisiljen, da je v začetku avgusta 1906 leta prenesel svoj obrat na Morjanovo pristavo v prostore sedanjega »Sempcrita", kjer je dobil svetle in zračne prostore v zadostni množ ni. Tu je doseglo podjetje svoj vrhunec. V službi je bilo 18 oseb, poleg faktorju in strojniku n. pr.: 7 ročnih stavcev, 3 vlugalke itd. Ce je bi prej pogon vseh strojev ročen, za razsvetljavo prostorov pa so služile petrolejke in deloma luči na karbid, so se odslej posluževali za po-.oii in razsvetljavo elektrike, le rokoj)is s,, stavili stavci ..nu roko", saj je v tistih čusih le pri Bumbergu v Ljubljani ropotal edini in prvi stavni stroj na Kranjskem, ki je tolikim strokovnjakom — vzel kruh.
Toliko vsega dela se je izvršilo du se je last. niku leta 1909 zdelo primerno, da zaprosi še za koncesijo knjigotrške obrti. Te sicer n dobil, dobil pa je dovoljenje za plakatiranje lepakov, oznanil in reklame sploh. Mimogrede še omenimo, da je doslej vršil to delo tedanji mladini dobro znani Potuškov Pepe. ..tarča za otroke", ki je pritisnil plakat, kjer je pač bilo.
Ze je g. Lampret san jul o lastnem domu z lastno streho v sedanji tiskarni »Savi", kai mu je ponujala V najem Listnica ga. Mara \layerjeva, pa je sredi decembra leta 1909 nepričakovano treščila v svet — novica, da je v Ljubljani propadla rrgistrovana zadruga „Glavna posojilnica", kj<r je bil med zadružniki tudi kranjski tiskarnar. Posledce zanj so bile težke, njegov kredit okrog 100.001) kron je padel na ničlo. Nadaljevati svojegu dela ni mogel več. Poravnal je svoje obveznosti in mu ni preostalo drugega, kot da je ves svoj inventar oktobra 1911 leta proda) .nov»*jiiu gospodarju, ki je bil sedanje „T:sko\no društvo". G. Lampret pa je skoro do svetovne vojne ostal v tiskarni tehnični poslovodja.
Prva leta »Gorenjca
Lokalni list ima svoje slabi in dobre struni. Kaj rad zapade v osebne žulitve ali preganja malenkosti, mnogo je [)aC odvisen od urednikovih — muh. Poročanje torej ni vedno na tisti višini, kot je lahko dnevnik, ki velja /a vso pokrajino uli vso državo. Ne gre pu pie-/.reti pri vsem tem tudi njegove dobre poteze. Ljudi svojega okolja odvrača od pozornost' in hlastanje po tujih senzacijuh, raje jih seznanja z ž.tjem in bitjem v neposredni bližini. t> tem jih poveže med seboj, vzgaju jih za dobre lokalne patriote in budi veselje do v^egu domačega, ne glede na vse informuc je, brez katerih bi danes v modernem življenju ostul sleherni izmed nas, ki se moru pehati za vsuk-danj.m kruhom. Vse to pa je poleg drugih namenov imel gotovo pred očmi tudi g. Lumpret, ko je ustunovil »Gorenjcu"'.
Vsuk »pride" nerad v »časopise". Zuto n kazalo druguče, kot da so tudi Gorenjčevo lastništvo vub.li k ol'itielniin otvoritvam prog: Jesenice—Celovec, Jesenici—Trst, Kranj- frž.č in drugim pomembnim in nepomembnim dogodkom. Bolje je, da je dopisnik navzoč in da bo potem zapel „glorio", kot da bi kak lokalni pismi osmešil prireditev.
V vseh čusih je nad časopisi lebdela cenzura, Tudi ..Gorenjec" je moral priznati svoj delež. Do vojne je bil sedemkrat zaplenjen, Id -goslovili so ga z ruznimi popravki in kontno inu ni bilo prizanešeno niti s tožbo. {V tem oziru se pa časi niso prav nič spremen li tudi \ svobodni Jugoslaviji! Zlepu ne bomo pozabili števdnib modernih: „N; res..., les pa je, d;:.... )
Izdajanje prvih številk je bilo povsem podobno Reschevi tiskarni. Ustanovitelj j.- moral list sam izdajati, ga sam pisati, stav.t, popravljati, tiskati in ekspedirati. Tuko je bilo v začetku. Šele sčasoma si je pridobil vestnih dopisnikov in lokalnih poročevalcev, nekaj tudi — za denar. To še najbolj vleče tudi pri delu za časopis!
Med eujugiliiejšiiiii sodelavci so bili: Vtilen-tin Zim, dr. Kušur, dr. šleiiipihnr. profesor Makso Pirnat. Zim, ki je bil finančni kum s(1r v Radovljici, doma pa i/. Trboj pri Kranju, je »Gorenjca" zalagal z dobrimj uvodniki zlasti o gospodarstvu in ga z uktiuilno snovjo pač mnogokrat izvlekel i/, zadrege. Mnogo političnih člankov sta napisala kranjska že pokojna odvetnika dr. Josip Kušar in dr. Valentin štein-piliur, mnogo prahu sta z njinj dvignila, ker sta stulno napadala »klerikalce", smeš la škofa Jegliča zaradi znane brošure, ostre puščice so i pu letele tudi nu kranjski deželni odbor. Dobrodušni že umrli profesor Makso Pirnat je ' kar sijiul iz rokavu ocene, kritike in /ivlienie-I piše. Glavni urednik pa je bil    prvih šest let
g. Ciril Pire, katerega g. Lumpret v svoj.h spominih ne omenja nikjer. List so urejevali tudi še drugi uredniki. Počusi pa, ko se je razdelilo delo pri uredniškem apuratu »Gorenjca", je dobil svojegu referentu /a politični in polemični del, gospodarski in prosvetni ter zabavni del. Vrhovni pregled rokop sov pn je še vedno ostal v ustanoviteljevili rokah.
Kakšen je bil tedaj »Gorenjec"? Osnovna nota je bila ravno nasprotna kot danes. Ne pozabljtjmo, da so tedaj vanj pisali liberuk-i-Ob voščilu za leto 1910 je zup sal 31. decembru 1909: »Gorenjec" je in ostane tudi v bodoče naroden, napreden in svobodouiis'len list. Od te poti se ni oddalji ves čas, odkar izhaju. Podpira narodno napredno stranko (to je liberalce)"... (Pa se je vendar že čez dve leti zasukalo!  Op. uredništva.)
Poleg uvodn.kov \ liberalnem duhu in idejnih člankov ter lokalnega »novičarja", okohšk h dopisov in inseratov je l.st po nasvetu bralca prinašal zgodovinske preglede, godove in gorenjske sejme za vsak prihodnji teden. Mar-s.kaj javnih in osebnih aferic iz tedanjega Kranja bi se dalo navesti iz uredn ške tajnosti in molčečnosti. Stalno je »Gorenjec" posegal v gorenjsko narodno-gospodarska vprašanju. I ako so se n. pr. vsestransko obravnavuli v listu vodovodi vseh gorenjskih mest. Zelo ganljivo se je v dokaj liričn h razmišljanjih poslovil od starega, lesenega savskega mostu, njegove »plundre" in obupnega škripanja. In prav letos so po 30 letih že morali razširiti njegovega konkurentu. Tako zelo hitro sprem nja častitljivi Kranj svoje staro lice in postaja moderen.
Mnogo se je že v začetku brigal za tujski promet, za zboljšanje razmer ob zgradbi bohinjske, karavanške in tržiške proge.
Vedno je bil tedanji ..Gorenjec" kulturno-bojen. Ni bilo številke, v kateri se ne bi roga! svojemu glavnemu nasprotn ku »tehantu Koblarju" in pa prav pogosto je izpraševal vest svojim liberalnim ovčicani, ki so cen le dekanovo delo. (In kakšna je ironija usode, da danes prizinaša njegovemu nasledniku, šiba pu takratne napadalce!), Kai pozabiti ni mogel, du so »klerikalci" dobili krasen Ljudski dom.
Seveda je na lastnikovih ramenih ležal tudi pretežni del upravn h poslov. Mnogo je agi-i.ral za list od osebe do osebe, zato je nabral tudi lepo število stalnih inserentov. (Po dve strani je bilo najmanj oglasov, ki so jih n. jir. poleg trgovca Adamiča in urarju Rusa dajali: Ivan Schindler iz Dunaja, Jandl iz Trsta, zobni atelje 'Sevdl, ljubljanski Toiinies ali ključavničai VVeibl ter pečur Drelse. Sicer so pa list prodajali na drobno v Skofji Lok:. Radovljici. Tržiču, Jesenicah, Zeleznik h in v Lj ubijani.
Z izmenjavo gospodarja v tiskarni jeseni leta 1911. je zavela ostra sapa tudi v naš list in — liberalnega »Gorenjcu" je bilo konec v Kranju. 7. oktobra 1911. leta je prv.č izšel »Gorenjec" kot glasilo SLS z geslom: »S.riti omiko i:i braniti pravico". Prvi izdajatelj je bil posestnik Ivan Podlesnik, odgovorni urednik pa kaplan Valentin Sitar. Dne 18. decembra pa se je vršil prvi občni zl>or novega »Tiskovnega društva v Kranju" s predsedn kom dekanom Koblarjem in podpredsednikom trgovcem Rujkom Murenčičem na čelu. To društvo je odslej pošiljalo v svet »Gorenjca" ter takoj z novim letom 1912 začelo izdajati tudi ..Gorenjsko knjižnico" z ljudskimi povestmi.
skromni tiskarski material. Do I. 2. 1901 se je tiskarna imenovala samo Tiskarna v Kranju, od 1. 2. 1901 dalje pa »Tiskarna Iv. Lumpret". V svrho razširjenja tiskarne se je Lampret 0-dločil, du bo izdajal tednik in je v to svrho zasnoval konzorcij »Gorenjca". Dne 13. t. 1900 je izšlu prva številka »Gorenjcu" v skromnem obsegu. Prvi odgovorni urednik lista je bil neki noturski nastavljeuec Eržen, ki baje še sedaj živi nekje v Amer.ki.
Lampret sum je bil izvrsten akviziter in sije močno potrudil tako za inserate, kakor tudi za naročnike lista. Kot izdajatelj je fungiral konzorcij »Gorenjca", po več ni sem dajul politične smernice za list jaz, posebno od takrat naprej, ko sem bil jeseni leta 1901 izvoljen deželnim poslancem. List je bil spočetka precej suhoparen, ki pa je postajal od dne do dne in-teresantnejši, ko se je s prihodom takratnegu novega kranjskega župnika g. Antona Koblarju razgibalo politično življenje. Takratni župnik g. Anton Koblar je dal opoziciji v občinskem odboru v Kranju na razpolago svoj »Slovenski list", ki se je tiskal v Ljubi iuni in so se vršile po obeh listih jako obsežne, zanimive, tudi pikre in ostre debate, tako o gospodarskih kot tudi političn h vprašanjih. Saj je takrat šlo   za     izvršitev velikega projektu
I — vodovoda za mesto Kranj in okol co. Juz sem se zlasti pobrigul za pol tične notice in zastopal tudi gospodursko pol.tiko kranjskega
i občinskega odbora, kateremu je stal na čelu takratni občespoštovani Karel šavnik. Materiala za politične članke in not:ce je bilo dosti,
1 zlasti v letu 1901, ko so se vršile razne volit-
1 ve, tako državnozborske kot deželne in druge. Sodeloval sem  precej intenzivno pri listu do
j leta 1906, ko je tiskarnar Lampret preselil svojo  tiskarno  v  prostore, ki jih  ima sedaj
j tovarna Semperit v Kranju.
Med glavne in stalne sotrudnike lista »Go-
1 renjec" se je štelo dr. Štempihaija, advokata
j iz Kranja, ki je pisal temeljite uvodne članke, nadalje dr. Kušarja, odvetniku v Kranju, pro-
i fesorja Maksu  Pirnuta, učitelja   Franca Giirt-
! nerja — Gorazda in druge.
Leta 1909 je Lampret odstopil list „Gore-
i njec" Tiskovnemu društvu \  Kranju, ki se je
i tučas ustanovilo po zaslugi in na inciutivo takratnegu dekana g. Koblarju Antona, todu
I brez tiskarniške koncesije, katero si je T skov-no društvo v kratkem pridobilo samo, dočhn
j je staro obstoječo Reševo koncesijo kupila ti-
! skarna ..Sava" v Kranju, ki se je takrat osno-
I vala.
j V svetovni vojni so Avstrijci hvalili avstrijsko vojsko, češ da je zavz.ela Lovčen. Dekan Anton Koblar se je v listu »Gorenjec" nepo-
I hvulno izrazil o tem, češ du to ni nič posebnega in da z zuvzemom Lovčena ni posebnega pomena; vsled tega je bil pok. dekan Anton Koblar konfiniran in list ustavljen. Ta notica je izšla v eni izmed zadnjih številk lista ..Gorenj ecj .
Nota smer „Gorenjea"
i Prvi urednik nove smeri č. g. župnik in duh. I svetnik Val. Sitar v Preddvoru nam je na j prošnjo poslal malo spominov na svoje ure-I dovanje:
»Za mojega kaplanovunju v Kranju (i0(i6— 1913) je bil »Gorenjec" precej razširjen tudi po okolici, seveda, ker je bil v nasprotnih rokah, je naši stranki močno škodoval. Tiskarna je škodo še povečala z izdajanjem ružnih bro-
Osobje tiskarne ..Tiskovnega društva".
Tako so strelce, ki so jih doslej mesti.i liberalci tako radi in pogosto pa brez usm ljenju naperjali proti klerikaln m veljakom in zlasti duhovščini, zamenjale smer in letele proti — prvotnim strelcem. Revanche v življenju ne izostane, čeprav nj vedno krvna osveta!
Bivii uredniki pripovedujejo ...
Naš urednik se je /glasi 1 tudi pri bvšem županu g. Činu Cirilu v Kranju, ki je blagovolil za naš list nasloviti sledeče spomiie:
Koncem letu 1899 sta prevzela gg- lampret in Pvš v zukup koncesijo Rešove tiskarne v Kranju  ter sla    prevzela    obenem    tudi    v es
šur. Tam je izhajala tk:-v. »Zelenu brošura", med drugimi ponutisk in precej zloben komentar škofove (Jegl.čeve) rdeče br, Sure. Dekan Koblar si je belil glavo, kako In ta vpliv zujezil. Po ted. zakonu na lastno koncesijo ni bilo misliti. Slučuj je pomagal do uspeha. Kako in s kakšnimi sredstvi je Koblar kupčijo izpeljal, nam kaplanom ni bilo treba vedeti. Sredi tedna se je prismejal, kar ni bila njegovu navada, v ljudski dom, kjer sem imel pri hranilnici opravka, in začel: urednika zu »Gorenjca" potrebujem. Ali veste za ku-terega? Ves presenečen se nisem takoj znašel. Koblar pu »Gorenjec" ne mlatita pod istim mernikom, še prednn se zavem, reče: »Vi boste
prevzeli, bomo že pomagali." -- Ja/, nuj bi bil žurnulist in še urednik povrhu; svoj Siv dan š<> nisciiiine! lako pregrešne m s!.! Ugovarjam, du imam dela pri hranilnici, nekaj tudi pri Kmečki zvezi, glavno pa, da nimam zmožnost, in ne veselju. Poiščite si kogarkolil — Dobro! Delo bom prevzel sam, Vi pa vsaj svoje ime posod te za par tednov, da bo Ciril Mohor polnoleten, potem bomo pa njega nastavili. Kaj sem hotel, pristal seinl In „Gorenjec" je izšel;
kaplana v Kranju, v tem ljubem ! raju mojega di-jakovanja (med i in j, če vstaviš v, se ti ookrije druga plat te medalje). Prvi večer, po večerji, med štirimi očmi, mi našteje g. dekan Koblar med drugimi častmi, ki jih namerava položiti čez moja pleča, tudi zelo jasno in brez vseh ovinkov: Vi boste tudi odgovorni urednik „Gorenjca". Ker sta odkritosrčnost in ponižnost res zelo lepi in zelo krščanski čednost: in ker v Kranju ena cela generacija ve, koli-
Tiskarna: Ročna stavnica.
uit) Jug, Kranj
o premembi gospodarja ni crknil. (<^e me spornu ne vara.) Tako sem t'sto popoldne postal urednik!? Koj za častjo so se pa začela vrstiti bremena: Krtačni odtis, korektura, toliko in toliko vrstic še manjka in kaj vem kaj še. Vse nujno in meni vse neznano. Potiskal sem funta k dekanu, dekan k meni. Ze koj drugi teden (in še proti koncu), ko se je krstni strah /o nekoliko polegel, pribiti dekan s šč paln;-kom koncem nosa: Faktor hoče rokopis, da bo pravočasno stavil, imate že uvodn k pripravljen? Jaz začuden: saj ste vendar rekli, du boste Vi... On pa zarezi: ("'ram ste potem urednik in vrata zapre, pa gre psat uvodnik!
Lahko razumete, da sem težko čakal razrešitve! — Pa še tepen bi bil kmalu v tem svojem dostojanstvu. Brez Koblarjeve vednosti sem z neko noFco profesorja Pirnata podraž 1. Po neki občinski seji me je kar v dvorani srdito napadel, najprej z besedam', potom pa začel še rokave vihati. Na mojo srečo so razdraženega gospoda tovariši pomirT, češ saj ni ta vzrok, suj je Koblar. Tako sem odnesel zdruvo kožo. Sklenil sem pa: Urednik pa n koli več!"
..Gorenjec" izpred vojnih let pa kaže, da je bilo  njegovo  uredovanje  zelo plodonosno in
zanimivo.
..Gorenjec" je svetovno vojno še doživel, nt je pa več prežvel. Njegovo ustavitev je deloma popisal že g. M. Škerbec v uvodniku. Naj sledi še šegavo pripovedovanje bivšega urednika g. J. H. o tej ustavitvi.
„Gorenjcu" ob 40-letniei
Naglica nikjer ni dobra; upajmo, da bo v tem mojem bliskovitem odgovoru. Da, z »Gorenjcem" sem imel nekaj let krepke stike!
Najprej: Ko ga je še tiskal Lampret, pod Pircem! Poleg teh dveh mož je bil gotovo najimenitnejši in najbolj zasluženi činitelj za ..Gorenjca" moj prijatelj Nande Germek, ki je gonil samotež kolo tiskalnega stroja. Tako je prav on vršil najtežje delo pri ..Gorenjcu" in se strašno potil in hropcl za malo denr s in nič slave. Vendar se je pri tem toliko izobrazil, da je lahko prešel s časom k lekarniški stroki, kjer ni dobival ravno dosti več denarja ali slave, toda — nosil je imenitno ime ..laborant", se nanj celo lahko oženil in — kar je še več vredno: ker je vztrajal pri tem poslu zadosti let ravno sredi Ljubljane, v senci Prešerna, je avanziral končno v ubožnico stolnega mesta kot pravi meščun, kjer uživa ne-
ko in kakšnih, celo otipljivih ali steklih dokazov junaštva sein doprinašal že duvno pred tem večerom, v mestu in predmestj h, tudi V okolici ali kjerkoli je nanesla pr lika in da sem takšno pril.ko po kakšni daljši dobi brez zgodovinskih dogodkov tudi poiskal ali za lase privlekel na junaški me.jdun - smetu in moram nu tej krepki podlugi brez posebnega strahu za svoje ime kar naravnost priznati: ustrašil sem se! M.slil sem: mož bo pisal in tiskal, kar bo sam hotel — zdaj je mobiliza-eija, potem bo vojska za odgovorne urednike postavijo pod Gušlejem ali v Struheči dolini kje gavge — ako ne narede z menoj kot z. odsluženim vojakom častne izjeme s kroglo In tako je g. glavni urednik, p satelj in izdajatelj ..Gorenjca" vame naperjen kazalce po kratki debati o tem predmetu zopet zaklopd. umaknil svoj pogled za naočnke in kratko napovedal novo dobo „Gorenjca" glede ozvezdja odgovornega uredništva: Bo pa Pold«;! Nova, nezaslišana kariera po zuslugi „Gorenjca": Polde (če se je tudi kaj pisal, ne vem, vem pa da je kosil, vozil, živino krmil itd., skratka bil je in je morda še — furovški hlapec — in najmanj se je potil ali kako drugače b:l moker (za likofe ..Gorenjcev" budget vsaj takrat ni imel postavke) Polde ravno v svojem svojstvu kot odgovorni urednk. Niti se mu ni sanjalo od gavg ali prepadov, ki so ga zaradi lego* svojstva rvlv^ajali vps ^ns vojske. Hrabro je vztrajal v tem nevarnem položaju, enako kakor v svojem glavnem miroljubnem poklicu najbrž — ker sploh vedel ni zanj!
Enkrat, menda že v zrni, tam gori za Ra-beljskim jezerom, med Montažem in Rombo-nom  (ta vojaška skrivnost je še iz vojne 1. 1915 ali 19l6 — to pripominjam z oz;rom na današnje napeto stanje v   olajšavo presoje cenzure — tudi tam so ljudje in je treba imed usmiljenje z njimi!), dobim v roke pošlo, pa nič „Gorenjca" vmes. Teden nato enako. Te laj sem se začel praskati za ušesi. Prav zelo verjetno se mi je zdelo, da se je „Gorenjcu" kaj pripetilo zaradi mojega pisanja iz vojske v Galicji. Pozneje mi je g. dekan Koblar razodel, zakaj so oblasti tega sveta up'hnile tiskano luč „Gorenjca". Njegov kaplan in za časa njegove konfinacije v Zagrebu namestn'k, je napisal  kratek članč;č, v katerem dokazuje, j da je za državo včasTi boljše, da je v vojski premagana, kakor če bi zmagala, kakor n. pr. ■ Avstr'ja 1. 1866 in prepušča pr jaznemu b'av- i en, da se s tem tolaži al; veseli tud: za slu- I čaj, da bi v tej vojski bTa Avstr'ja pre- j magana. Izdajatelj in urednik Koblar se j je krepko branil, češ da bi objava t.-ga j člančiča utegnTa povzročiti junaško smrt ..Gorenjca"  in  njega spraviti  v luknjo no gai-ge ni več mislil, odgovorni Polde pa zato seveda sploh vedel n; — čemu neki naj bi se še zaradi iak'Ti stvari praskal!). Pa pisec, filozof vojnih propasF, ni
dušenju — poriva! žalostnemu vojskovodji njegov adjutant meč skozi srce z izjavo: »Mene in vse poštene, dobromisleče ljudi nu Gorenjskem srčno veseli, da morale Vi v izgnanstvo! Kajti s tem zadobi naša stvar novega mučeniku. In stvar, ki ima svoj«; mučence, gotovo prej ali slej zmaga!" Kol ko pa je imel ..Gorenjec" deleža na izgonu g. Koblarja, ne vem. Sem se potikal po frontah.
Za konec mi bodi dovoljeno, da zašpilim to pisanje z izjavo poštene kmečke žene s Klanca, ki ima z »Gorenjcem" le toliko zveze, da v njem doslej še menda ni bTa objavljena. Vprašam jo mimogrede (pravzaprav m mo sede, na konju seveda, na belem Š meljnu, ki gu je gleštal odgovorni urednik Polde, na pol na račun g. gpfa uredništva): »Kako je kaj zdaj?" Žena pa upre roke v boke, oči vame in se odreže: »Jejšta, gospod kopvan, bi svab je ra-tou zej, kar je tala Jugosvavja onzbmhnva!" ..Kako pa to?" »I — no, repa na gre več u dnar! Preh so sovdatj' vso pojedi', zej jo pa morino prešičem futrat pa na gnoj metat."
Tiskarna: Današnja strojnica.
moteno že precej let sudove svojegu življenjskega naporu, meni pa kot star prijatelj in rojak včasih piše za Božič svoja srčna voščila. Bog ve koliko manj splošno znanih m ž je začelo na ta ali oni način svojo kariero pri »Gorenjcu"! To omenjam, du bo s tako prikrito slavo in koristnostjo »Gorenjec" pod vsemi režimi do danes njegov kup zaslug za 40 letnico še večji! Ob mobilizaciji I. 19U sem nastopil službo
odnehal; apeliral ja na Koblurjevo slovansko srce in sloves pogumnega borca za slovanske ideale ter gnul končno v kozji rog tignunegu šefu k cenzuri nu glavarstvo, Tam so list ustu-vili in zahtevali izročitev pisca. Pa ga Kob-l.ii  ni izdal!
Ko je moral dekan Koblar na pot v koufi-nucijo, ga je spremil na železnico ruvno isti pisec in namestnik. Ko stu korakala čez most, je nič hudega misleč v svojem idealnem nav-
Tudi to pot je bila usoda našega lista ozko spojena z usodo tiskarne. Tskarna Tiskovnega društva je v letih stiske prišla v velike te-žavt. Četudi se je vodstvo tiskarne žrtvovalo in se trudilo da vzdrži tiskarno za vsako ceno, tej nalogi že z ozirom nu takratne razmere ni moglo biti kos. Vodstvo tiskarne se ni moglo dovolj načuditi dobrodušnosti nekega ve-ljaka, du je faktorju preskrbel koncesijo za novo tiskarno. Vel'k del naročnikov je z njim odšlo iz. tiskarne. Tiskurnu ni bila več rentabilna. Leta 1934, ko je Lila krza že na vrhuncu, je izšel zopet »Gorenjec", ki je imel dovolj poslu z novo nastalimi polit čilimi, go-spodurskimi in  socialnimi problemi.
»Gorenjec" pa si je stekel mnogo zaslug v vseh panogah javnega življenja. Bistveno je pripomogel, da so se v občinah ustalile delavne večine, spremljal je zvesto delavnost javnih korporacij in zasebne podjetnosti. Stal je vedno na braniku za pravice gospodarsko šibkejšega. Posebno je posvečal svojo pozor-
Knjigoveznica in kartonaža Tiskovnega društva
hito Jug, Kranj
Vendar pa ljudje takale načelu hitro menjajo! Ko sem se vozil s Koroške po vojni nazaj v Kranj, me je g. Koblar opozoril: »Kmetje so hudi na vas, češ da hočete novo vojsko na-red ti!" — Jaz sem pa mislil prej, da komaj čaka kmetic, da bi kaj repo pognalo kv šku in bomo z akcijo na Koroškem zadeli tri muhe na en muh: zavzeli pol Koroške, zavarovali Kranjsko in — dvignili repi ceno.
Slavni »Gorenjec"! Korajžno glej naprej — skrivaj poglej včas'h tud' nazaj! More' se boš še česa naučil. In vedel boš iz kakšnh kore-min si izrastek Ne pusti, da bi fabrike pokvarile Gorenjce. Cepi jih zoper vse bacle, ki od vseh stran! sveta letijo na Gorenjsko. Utrli jih v zdravju, verskih načelih, da bodo bolj ko denar cenili zdravje in poštenje. Saj — človek ne utone le v vodi, lahko tudi v \inu ali \ masti.
nost gospodarsko najšibkejšemu stanu, to je delavskemu stanu. To hoče tudi v bodoče.
Sodobna ureditev iskarne
Sedanju dobu prinaša v panogah gospodarstva in tehnike nove zahteve, smernice in izpopolnitve, kar velja tudi za tskursko umetnost. Tuko se tudi naša tiskarna v cilju napredka in prilagoditve zahtevam sedanjega časa, kakor tudi krajevni potrebi, izpopolnjuje.
Ze ako primerjamo delo tskarne v predvojnem času z delom v današnjem, vidimo ogromen napredek.
Razmah tiskarne, možnost izvršitve večjih del v krajšem času ter konkurenčna sposobnost podjetja, vse to je zahtevalo od vodstva, da je kupilo za tiskarno stavni stroj, brez ka-teregu si danes ne moremo zamisliti količkaj dobro organiziranega in moderno opremljenega
Načelstvo Tiskovnega društva
lotu Juj, Kranj
»Gorenjec* zopet oiivljen
»Gorenjec" v povojnih letih vse do leta 19"<t ni več izhajal. Med tem je nastal iz putriur-halnega Kranja industrijski Kranj, ki je preobrazil vso gospodarsko in socialno strukturo Kranju in okolice. Industrializac ja Gorenjske je sj)rožila važne probleme, med katerimi je važno tudi deluvsko vjirušunje. Tujski pru met se je preusmeril.
Nove gospodurske razmere so zahtevale velike gradnje in preureditve vseh prometu h sredstev. Radi bojazni pred sredobežn mi si-iumi, zlasti z ozirom na Hrvaško in radi želje nekaterih manjšinskih strank, du dobijo oblast v Sloveniji za vsako ceno, je nu? narod zašel v težko borbo s centralizmom za obstoj narodne samobitnosti in slovenskega jezika. V tem boju je prišlo gospodarstvo Slovenje na rob propadu. Trgovina je pešalu, kred t no gospodarstvo je propadlo, v kolikor nI bilo v centralističnih rokah, ter je tudi mladi industriji grozila nevarnost, da no bo dobila več trgu za svoje produkte.
tiskarskega obratu, ki hoče vsaj delno ustreči zahtevam in potrebam tiskarske obrti. Stavni stroj nadomešča s pridom ročni stavek in je zlasti za stavljenje knjig in časopisov ne /og.lino potreben vsled brzine stavljanju.
V novejšem času se je nabavil in prdružl ostalim t skarskim strojem še avtomutični najmodernejši tiskalni stroj »Heide^berg" zn večbarvni tisk in akcidenčna dela. S tem modernim avtomatom je omogočeno v hitrem času izvršiti velika dola, kjer gre naročilo raznih tiskovin v tisoče ali celo v desettisoče. Tudi kvulitutivno se doseže s tem strojem, ki je res veliku pridobitev tiskarske tehnike, lepše in boljše izdelke.
Večbarvni tisk izvršuje tiskurnu |k>*oih kli-šejev, med tem ko se za izdelke tiskov n večjih vel kosti kakor so plakati, prospekti itd izvaja nuti.sk potom linoreznih form, kar ima prednost cenejše izvedbe. V zvezi z dobrim osnutkom in upoštevajoč tehnično prilagod lev lahko tovrstni linotisk ustvari efektne in kvalitativne izdelke.
STRAN 4
»GORENJEC«
Delo v tiskarni je zelo zanimivo, pestro in živahno, vsak dan prinese nekaj novega. Vedno se poizkušajo manjše ali večje novosti, da se strankam res more vsestransko ustreči.
Čeprav se naša tiskarna prišteva k podeželskim tovrstnim obratom in se ne more pr.mcr-jati z velikimi tiskarskimi obrati, je vendar možno izvrševati različna tiskarska dela v sodobni in okusni izdelavi. Naša tiskarna tiska, da navedemo samo nekaj vrst: knjige, rev je, časopise, brošure, cenike, koledarje, prospekte, letna poročila, hranilne knjižice, račune, pisma, kuverte, etikete, reklamne tiskovine, vabila, plakate, vizitke in še druga podobna dela v eno- ali več barvnem tisku. Knjigoveznica izvršuje vezavo knjig, koledarjev, albumov v usnje ali platno, z zlato obrezo in zlatim t skom; dalje razne pisarniške mape, bloke, omote in sploh vse, kar spada v knjigoveško obrt.
V zvezi s knjigoveštvom je kartonaža, ki je svoječasno t precejšnjem razmahu delovala za našo Gorenjsko, V okvir naše izpopoluitve izdelkov in tehničnih novitet spada tudi po-
živitev kartonaže, vendar v zvezi s sodobno produkcijo, pr.lngodeno po novodobnih zahtevah.
Sodobne kulturno in gospodarsko življenje je z našim obratom, s tiskarno v neločjivi zvezi. Saj si danes ne moremo predstavljati življenja brez knjig, časopisov, revij itd., prav-tako nobeno trgovsko, obrtno ali industr jsko podjetje ne more izhajati brez primernih tiskovin in poslovnih knjig. Zato je vloga tiskarne ne samo gospodarskega, ampak tudi kulturnega značaja, saj iz tiskarn prihaja danes tiskana beseda, ki jo imenujejo velesilo, ki oblikuje vse javno mnenje in mišljenje, ki ljudi vzgaja in poučuje. Zato je naša želja, da bi tiskarna tudi ob današnjem jub leju 40 letnice predstavljala procvitajoče gospodarsko podjetje, ki pa bi obenem bilo tud. sred šče in žarišče naše Gorenjske v kulturnem in pto-svetnem pogledu. Tako bo to sicer gospodarsko podjetje vršlo zvišene kulturne in vzgojne naloge, ki bodo v korist in napredek našega gorenjskega ljudstva.
Kratek prerez političnega življenja v „Gorenjčevi" dobi in okolju
Gorenjec v službi liberalnih načel
Potreba po lokalnem listu se javlja pri vseh večjih podeželskih centrih v gospodarsko ali pobtično važnejših dobah. Prvi „Gorenjec" je izšel 13. januarja 19C0. Prva številka utemeljuje potrebo lista iz gospodarskih razlogov. Bila je politično brezbarvna. Ze naslednja številka pa je prinesla izjavo konzorcija „Gorenjca", da bo list „narodno napreden" ter da odkrito pove, da bo šel z „narodno napredno" in ne s „klerikalno" stranko. „Gorenjca" tedaj niso rodili samo privatni interesi podjetnika tiskarnarja, ampak v veliki meri tedanje politične razmere.
Slovenci smo takrat živeli na važni prelomnici vsega kulturnega in političnega življenja. Škof Mahnič je pričel z ločitvijo duhov in ka-tol ški shodi so to delo nadaljevali. Janez Evangelist Krek je začel ustanavljati konsti-tne in kreditne zadruge. Vsa slovenska nt'Ti-genca z vsemi velikimi in malimi pridob tni-ki v mestu in na deželi je imela občutek, da se njeni absolutni premoči v narodu mujejo tla. Iz osebnih večkrat tudi radi rodbinsk h zvez, posebej pa še radi svojega polit čnega in gospodarskega prestiža je meščanstvo ter vsi podeželski trgovci in gostiln čar j šlo z malimi izjemami z „narodno napredno" stranko dr. Tavčarjevega kova. Četudi se je izkazalo, da stranka s pravo naprednostjo ni imela nobenega opravka, ker je stranka krčev to odklanjala vse politične, gospodarske in socialne reforme, saj ji je šlo le za ohranitev ugodnega političnega in gospodarskega položaja malo-meščanstva in kmečkih magnatov, se vendar še danes more opažati pristaše narodno-napred-ne stranke iz tiste dobe, kako se iz, neke tradicije še vedno oprijemljejo pojma nap-edno-sti, četudi spadajo dejansko v naš tabor.
Tako je tudi Gorenjska potrebovala v svoji metropoli poseben lokalen list, ki naj brani posestno stanje meščanstva in kmečkih magnatov. Bilo pa je takrat na Gorenjskem še mnogo nemštva in ponekod celo premalo narodne zavednosti ter je „Gorenjec" v tisti dobi tudi na tem polju pomagal soustvarjati slevensko narodno zavest. Ne sinemo pozabiti, da je bil takrat Tržič še v nemških rokah, da je bilo nemštvo na Jesenicah zelo močno in da je po vseh gorenjskih mestih bilo precej uradnikov, kj so se upravičeno ali neupravičeno prištevali k nemškemu narodu.
Kdo je v tej prvi dobi sodeloval pri ..Gorenjcu", je razvidno iz spomnov tiskarnarja Lampre-ta in bivšega župana Pirca Cirila. Mnogo polemik je izšlo v »Gorenjcu" izpod peresa g. Pirea Cirila. Radi anonimnosti sicer nimamo točnih podatkov, vendar se pripsuje zlasti polemika s T. Pr všlarjem njegovemu peresu.
V tej prvi dobi je imel „Gorenjec" mnogo opravka s Krekovimi konznmi in drugimi za-drugami, v katerih je takratno meščanstvo videlo veliko gospodarsko nevarnost za svojo lastno eksistenco. Imel je mnogo posla z volitvami v gorenjskih mestih in z državnozboi-sk mi vol.tvami, kakor tudi z raznimi občinsk mi volitvami. Pri tem se ni ustrašil celo osebnega boja in priobčeval več ali manj pobarvane zgodbe iz zasebnega življenja svojih pol tičn h nasprotnikov. Celo to se mu je pripetilo, du je na naslov deželnega šolskega sveta probčl sepjo političnih shodov z njih politično vsebino, ki jih je opravil njegov pol tični nasprotnik pok. prof. Jarc. Takole pravj »Gorenjec" v številki 24 iz leta 1907: „Na slavni dežclno-šolski svet pa imamo dvoje vprašanj: 1.) J li dovoljeno, da re c. kr. profesor tako ostentativ-no udeležuje politične gonje in hujska proti meščanstvu — proti meščanstvu, ki je z last nimj žulji zidalo zavod, na katerem službuje. 2.) Prešče se naj, jeli profesor E. Jarc tudi šolske dolžnosti tako vestno izpolnjuje kot politične, „vd'njan" dr. Suštaršiču in SLS."
V neki meri je tudi tak nač'n političnega boja imel svojo dobro stran v tem, da so taki
osebni napadi večkrat bolj koristili nasprotni strunki kot pa »Gorenjčevi". Duhovi so se bistrili in patriarhalnost družabn h razmer je izginila. V celoti je bilo slovenskemu narodu to le v korist, široke ljudske mase so se začele udeleževati javnega življenja in se zanimati za javna vprašanja. Vzklila je nova doba slovenskemu narodu, ki se je politično izvežban v domačem nrepirčku mogel tudi gospodarsko okrepljen usp upirati nemški in italijan ski premoči.
Kako veliko važnost je „Gorenjec" posvečal kranjskemu vodovodu, se razvd' iz tegu. da je izšla posebna izdaja takrat, ko je deželni zbor sprejel zakonski načrt vodovoda za mesto Kranj in okolico in tudi takrat, ko je cesar potrdi! ta zakonski načrt. Ako primerjamo ta mali in nepopolni vodovod z novodobnimi vodovodnimi napravami, ki so bile dovršene preteklo leto, potem lahko cenimo takratno dobo. kako mulo se je še gradilo in kako velika važnost se je pripisovala ruzmeroma manjšim objektom kot so današnji.
Sedanji »Gorenjec" mnogo večji in popolnejši vodovod opsuje le še novinarsko, ne pa več politično. Se danes pa ni razjasnjeno vprašanje, zakaj se že takrat ni gradil vod ivod iz Preddvora in zakaj se ga je gradilo 4 km dalje ter moralo kupiti v te namene celo posestvo.
Doba preorientacije
Druga doba »Gorenjca" se je začela z nakupom Lampretove tiskurne ter z ustanovitvijo Tiskovnega društva. Novo polit čno-gospodar-sko in socialno življenje, kj ga je prinesla že v prejšnji dobi v naše javno življenje katoliška narodna stranka in poznejša SLS, je dobilo v »Gorenjcu" svojega lokalnega glasn ka. Kakor je preje z malimi izjemam, skoraj vsa slovenska meščar.sku iiiteligencu podp ,rala svobodomiselno smer »Gorenjca", tuko je v tej drugi dobi sodelovala pri »Gorenjcu" vsa katoliška inteligenca, ki ni štela samo med slovenskimi duhovniki pridnih in dobi h sodelavcev, ampak se je pomnožila tudi s katol ško luično inteligenco. V »Gorenjcu" niso dobile zuslombe samo narodne zahteve, ampak je V njem dobilo zutočišče vse politično in prosvetno življenje katoliške struje. V to dobo spada boj zu občino Tržič, kjer je končno leta t')12 zmagal slovenski kundidat za župana. Razumljivo je, da se ji; »Gorenjec" udeleževal vseh volilnih bojev in vsega političnega življenja na Gorenjskem. Da se je moglo vse politično n prosvetno delo v tej drugi dobi tako razmahniti, je mnogo pripomogla ustanovitev Hranilnice in posojilnee v Kranju v letu 1907 in zgradba Ljudskega domu v letu j909. Oiganič-no so rastle novo ustanovljene katoliške orga-n'zarije, tako ..Izobraževalno društvo", ..Orel" itd. V vzajemni tekmi z. močnejšim in starej-š in Sokolom je narasla telovadna organizac ja katoliške struje v tej dobi do kvalitativno in kvantitativno močnega faktorja.
V to dobo spada tud gospodarski propad T. 1'av šlarjii. ki se je peču I z. različn mi projekti. Prvotno se je upiral zgraditvi vodovoda iz čemien:ka ter je predlagal črpanje vode pri Okroglem. Pečal se je z graditvijo vel kegu jezu v ..Zar ci" ,n >o boril za zg udilev mestne elektrarne s pomočjo vodne sile, ki jo je imela občina ob Majdičevem mlinu. Načrti se mu ni-so posrečili, vendar so njegovi načrti našli širok odmev v politični m gospodarski javnosti. Seveda je „Gorenjec", četudi se z. njegovimi načrti ni vedno strinjal, nudil možnost javne diskusije o teh načrtih.
Kranj pu se kljub politični razgibanosti gospodarsko ni mogel razvijati, lakratna Kreiitz-bergerjevu elektrarna, katero je pozneje kupili ga. Marija Mavr, je bila preslabo'na, da omogoči večji gospodarski razmah, Vodovod je sicer zelo izboljšal sanitarne razmere in I ustvaril    podlago    zu    večji    razvoj mesta.
vendar je manjkala v tej dobi večja gospodarska podjetnost, Eavšlerjevi načrti pa so bdi predalekosežni za takratne razmere. V tem se je začela graditi električna centrala na Završnici, ki je dala nove impulze gospodarskemu ž. vi jen j u na Gorenjskem.
Po propadu Lampretove tiskarne in izgubi »Gorenjca" je narodno naprednu strunku ustu-noviln nov list „Suva", da nadomesti izgubo, ki jo je "trpela radi spremembe „Gorenjčevega" gospodarja. Zuto ni čudu, da je bilu tudi ta doba polna ostrin in bodic ter da je b la polemika včasih naravnost žolčna. Ko pa je bT med vojno „Gorenjec" ustavljen, je onemela tudi »Sava". Bridkosti in grozote vojne so zbl Žale nasprotnike in je leto 1918 prineslo enodušnost vseh Slovencev, ko so ustanavljali svojo državo. »Gorenjec" takrat sicer ni izhajal, vendar je njegova neustrašenost in pogum med vojno ustvarila medsebojno spoštovanje in podlago za to narodno slogo.
Povojne rasmere v Kranju
Po vojni očividno ni bilo velike potrebe po kakem lokalnem listu, ker je urejevanje države in formiranje novo nastal.h politjčn h strank zavzelo skoro ves interes javnih delavcev. Javljati so se začele stanovske stranke, ki pa so bile bolj političnega kot stanovskega značaja. Dobili smo Kmetijsko stranko, ki je imela namen razbiti SLS. Povsem nova je b la komu-nistična stranka, ki je bila takrat centralistično orientirana. Razen SLS so bile vse stranke strogo centralistične. Vnel se je boj za in proti avtonomiji Slovenije. Pri prvih volitvah je SLS propadla, pri raslednjih pa zopet dobila večino glasov. Gorenjska je stala po večini za SLS tudi v času, ko je SLS v ostali Sloveniji izgubila večino. Kranjsko mesto pa je b lo v ogromni večini centralst čno orientirano, ker je meščan pričakoval večjo zaščito za svoje osebne interese od gospode iz Beograda, kot pa od   slovenskega zastopstva.
Občinski odbor si je dovolil celo ta dovtip, da je po bivšem prstašu SLS prof. Marinko z veliko večino sprejel predlog, da naj se naša država imenuje Srbija, ne pa STLS ali Jugoslavija.
Poleg starih političnih borcev dekana Kob-larja, Pirca Cirila, in drugih, so po prevratu vstopili v politično areno še poznejši poslanec in sedanji senator Brodur kot organizator Kmečke zveze ter odvetnik dr. Sabothv Beno, sedanji banski svetn k v Kranju in drugi.
Ni pa ostalo samo pri politični preorienta-c";ji, ampak je tudi gospodarsko življenje dobilo povsem nove smeri in nov razmah.
Vsi javni delavci obeh glavnih političn h skupin so se zavedali, da je treba Gorenjsko radi spremembe meja in spremembe trgovsk.h trgov postaviti na drugačno gospodarsko podlago. Narodno napredni stranki je šlo sprva le za dosego svojega dolgoletnega cilja, du zgradi svoj lasten dom. Soglašala pa je stranka tudi s tist mi javnimi delavci, ki so delali na gospodarski izgradnji. Puškama se je preseli.a iz Borovelj v Kranj. Dr. Sabothv, takrat še v tesni povezanosti s Sircem Francem, je s pomočjo občinskega odbora dosegel naselitev „Jit-gočeške" na Gaštejski gmajni. Mladim in agilnim domačinom so se omogočili z domačimi krediti nakupi večj.h kompleksov in razš.ritev obratov (Gorjanc Franc, Savnik Ivan, Adamič elc). Obrtništvo se je živahno gibalo in skušalo ustvariti skupne delavnice, da si tako ustanovi z lastnimi sredstvi industrijska podjetja. Z domačim kapitalom se je ustanovila tovarna Vulkan, ki je predhodnica Semperita odnosno Jugoslovanske tvornice gume. Za »Ju-gočeško" so se vrstile ustanov,tve drugih tekstilnih tovarn, kakor »Jugobrunu", »Inteks", »Tekstilindus", Sire Franc, Prah Adolf, Božič Anton itd. Tako se je Kranj z okolico, kakor tudi ostala Gorenjska v novi državi industrializirala in ustvarila nove probleme in nove smeri v vsem javnem življenju.
Političen preobrat v Kranju
V Kranju samem je vso dobo industrializacije vladala na občini narodno nupredna stranka. Deloma osebni interesi, deloma različno gledanje nu rešitev raznih obč nskih problemov, ne malo pa tudi različno stališče napram nasilnosti tedanjega rezina je povzroč lo najprej trenja med vodilnimi krogi narodno napredne stranke v Kranju, nato pa odkrit razcep. Takozvana industr jska skupina z dr. Beno Sabothyjem in Maksom Fockom na čelu se je vsaj lokalno ločila od stranke, ki jo je vodil   tedanji   župan   Ciril  Pire. Industrijsku
Rupret Vinko, šolski nadzornik:
»Kupina se je pričela približevuti pristašem fcvLS, posebno v dobi, ko je vladalo v Kranju največje nasilje od strani režimu. Režim nu-saja, s poinocju kateregu je numeravula »napredna skupnost" un.čiti SLS, je zudul smrtni udarec njej sumi. Tudi bivši pristaši narodno napredne misli, so se pričeli odimkati režimski stranki, ki je tako izgubila tla v svoji največji slovenski trdnjavi v Krunju. Tako se je ponovno pokazala resničnost stare izkušnje da propade oni, ki s pregonjunjem ustvarja mučen ke.
Zgodilo se je čudo, da je industrijska skupina, ki ni imela načelno nič skupnega z b.všo S>LS, potegnila v lokuinem boju sprvu bolj skrito, kasneje očito, z onimi, ki so bili sicer v manjšini, a je bilo jasno, da bodo prodrli radi napak tedanje več.ne nu kranjskem ro-tovžu. B.lo bi zelo interesuntno podrobno unu-liziruti ves tu razvoj, kako je prišlo do ustvarjanja popolnoma nove polit.čno grupacije v kranjski občini, toda to bi danes zavedlo predaleč.
Prve občmske volitve v tej spremenjeni po-litični formaciji leta 1933 so prinesle trenutno še zmago g. Pircu C.rilu, ni pa te zmage mogel izkoristiti za izgradnjo kakega drugačnega gospodarskega programa, kot ga je izvajal popreje. Obč.nski odbor je ostal sterilen in v vsej dobi od leta 1921 nima občina zaznamovati razen nakupa in preuredtve občinske hiše in izvršitve nekaj kaual.zacije, nobenega pomembnejšega dela.
V tej dobi sta gospodarska st ska in nasilni režim ustvarila zopet nujno potrebo »Gorenjce". Vse do leta 1934 gorenjska metropola ni imelo nobenega lista. Pri občinskih volitvah sta si nasprotni stranki pomagali s centralu.m časopisjem, deloma pa z muhami enodnevnicami ali letaki.
Tako so leta 1924 izdali člani gospodarske stranke svoj volilni letak z naslovom: »Mal-kontent". Nasprotno je JDS izdala volilni letak z naslovom: »Zelokontent". Klevetanj in obrekovanj ni bilo malo. „Malkontentje" pa so izdali še jiosebno: »Pesem o naši žlahtni gospodi". »Malkontentom" pa tudi ta pesem ni pomagala do zmage.
Podobno je bilo tudi leta 1933. Letaki, ki jih je opozicija tiskala, niso prinesli zaželje-nega uspeha.
S smrtjo dekana Koblarja je vstopil v javno politično ž vi jen je gorenjske metropole oe-kan Škerbec. Dekan Škerbec je že v Trž ču pokazal naravnost genialne gospodarske spo-Suonosti ter je v Kranju moral zagrabiti z obema rokama, da je vsled gospodarske kri/.e in političnih pregonov zanemarjeno gospodarstvo rešil propada. Prvi je bil, ki je z mlad ni katoliškimi lajiki posegel tudi v najbolj pereče vprašanje, v delavsko vprašanje. Bil je proti vsaki demagogiji, katero je prepuščal socialist čnim in komunističnin skupinam. Njegovo delo je šlo za tem, da dejansko pomaga delavskemu stanu, ga vrne cerkvi in ga gmotno ter duhovno dvigne. Industrijska skupina je videla v njem reprezentiinta bivše SLS, ki je sposoben, da uvede nove smeri v Vsa javna vprašanja. Nasilni režim je imel rešpekt pred njegovo delavnostjo in sposobnostjo ter ga je hotel iz Kranja za vselej odstraniti. To se ni posrečilo. Po svoji vrnitvi iz ječe je vse stori, da je »Gorenjec" zopet izšel letu 1954, ki je bistveno pripomogel k preobratu v Kranju. Od tedaj naprej je »Gorenjec" zasledoval vse nove smeri javnega življenja ter je bistveno pripomogel, da se je sklenil sporazum pri zad-nj.h občinskih volitvah in se je zlomila sterilna občinska večina. Od teduj Kranj doživlja od leta do leta večji razmah ter je javna delavnost tako narastlu, da zavida Kranj marsikatero drugo slovensko mesto. Na delu so nove mlade sile, ki v sporazumu s preizkušenimi gospodarstveniki ustvarjajo novi vel.ki Kranj. Razumljivo je, da pri tako širokopoteznem delu nastajajo mala trenja in rekli bi ljubosumja, ki pa v bistvu ne motijo uspešnega delu občinske večine.
Vzporedno s politično preorientacijo mesta Kranja gre tudi politično življenje podeželsk h občin in sploh cele Gorenjske. Sedaj je ustvarjena možnost, da se ob ugodni konjunkturi pametno in sporazumno rešujejo tudi delavska vprašanja. Eden najvažnejš h korakov, ki jih je napravila naša skupina, je ustanovitev tekstilne tovarne »Teza", ki bo tvorila eno izmed izhodišč za oživotvorjenje našega programa v tekstilni stroki.
»Gorenjec" bo zvesto še naprej podpiral vsu ta stremljenju in skušal s svojim sodelovanjem reševati najvažnejše politične, gospodarske in socialne probleme, zlasti pa delavsko vprašanje.
Stanje ljudskega šolstva v kranjskem okraju
Kulturna stopnja kakega naroda se še vedno ocenjuje v prvi vrsti po številu šol oz. pismenosti ljudstva, ki ga pospešujejo predvsem ljudske šole. V tem pogledu izdajajo poedine države natančne statistike, ki prikazujejo kulturno stanje z ozirom a oievilo šol. Nc*a državna statistika poslavlja Slovenijo kot naj-kiilliiruejč-,  banovino  v  državi, kjer dosega
pismenost stopnjo na j k iiltu rnejših narodov, nekatere še celo prekaša, suj se g bije pismenost v Sloveniji okoli 980/0. Smemo reč', da so skoraj vsi ljudje v Sloveniji pismen;, predvsem velja to za kranjski okraj, kjer so že dolgo vrsto let vključene vse vasi in zasclja v kak šoNki < i š in ni normalno duševno in telesno  razvitih   otrok,  ki  bi  ne  posečali ie
>GORENJEC«
uli one ljudske šole, čeprav je to v par okrajih Sloven/je še slučaj. Zato je želja in smoter ostalih pokrajin v državi, čimprej doseči glede šolstva in pismenosti tako sianje, ki vladu v Sloveniji.
Ker je korakala pismenost v kranjskem o-kiaju v najtesnejši zvezi z ljudskimi šolami, zato je prav, da si vsaj z zunanje strani ogledamo te naše temeljne 'kulturne kovačmee, ki so odloft.lnega pomena za posamezne rodove in v katerih se vzgajajo generacije ne samo umsko, marveč tudi srčno in k zaznamujejo v zadnjih 70 letih lep razvoj in napredek. Čeprav stanje ljudskega šolstva še n ideuln-,, veliko je še pomanjkljivosti, marsikaj čaka že več let na zboljšanje, ki bi b lo doseglj vo pri količkaj večji čuječnosti odločilnih čin teljev, smemo biti s stanjem kakršno je danes v kranjskem okraju več ali manj zadovoljn1.
Poglejmo najprej zunanji razvoj n ustroj ljudskega šolstva v okraju zadnjih 70 let.
L 1870 je bilo na območju kranjskega okraja 12 šol, v katerih je poučevalo 19 uč leljev, ker učitelj c v tem času še ni bilo. Te nujsta-rejše šole so bile v Kranju, Tržiču, Smartnem, Šenčurju-, Cerkljah!, Predosljah. Preddvoru, Smledniku, Naklem, Križah, Podbrezjah in Velesovem. Petnajst let pozneje, t. j. 1. 1885 je bilo že 20 šol s 23 učitelji in 4 učitelj cami, izmed katerih je bila po ena v Tržču, in Cerkljah ter 2 na dekliški šoli v Kranju. Ob osvobojonju 1. 1918 je imel sedanji kranjski okraj 30 šol z 71 razredi ter prav toliko učitelj s tv a. Iz teb številk sledi, da so b le ob Ob nastanku Jugoslavje, skoraj vse naše šole nižje organizirane, t. j. enorazrednice, dočim je bilo višje organiziranih šol le malo. V tem čacu je bila že šolska dolžnost v ljudstvu močno usidrana ter so vsi otroci posečali to ali ono šolo. Ker ni bilo zadostnih prostorov, so bili obstoječi razredi prenapolnjeni, učitelj-stvo v splošnem preobremenjeno, zaradi česar učni uspehi niso bili povsem zadovolj.v . Treba je blo stremeti, da so prenapolnjene šole razširijo, kar se je v dobi 20 let močno udej-stvilo. Dobili smo dve novi šoli ter 57 nov h razredov, ali kakor jih sedaj naz;vljeino oddelkov. V ,dobi 70 let se je torej število ljudskih šol v kranjskem okraju zvišalo od 12 na 32, število razredov ali oddelkov od 19 na i"8, število učiteljstva pa od 19 na 131. Dočim 1. 1870 ni blo na ljudskih šolah okraja nobene ženske učne osebe, jih je danes 88, medtem ko je moških 43; razmerje torej 1   : 2.
Danes poseča ljudske šole v kranjskem o-kraju 2944 dečkov in 3025 deklic, to je 5969 otrok — pač lepo število. Povprečno prraste na leto do 200 do 250 šoloobveznih otrok. Na en razred (oddelek) odpade povprečno 43 otrok, na enega uč telja pa 45 otrok. S t., porazdelit-\ijo moramo biti zaenkrat zadovoljni, posebno ker vemo, da je veliko okrajev v Sloveniji na slabšem. Enorazredni šoli sta danes le dve: Sv. Jošt in Zg. Dolina, 12 je dvorazredn h, dočim so vse druge višje organizirane. Najv šje je organizirana šola v Cerkljah, ki obsega z vsemi vzporednicami 12 razredov ali oddelkov. Če bi imela ta šola še zadosti učilnic in drugih prostorov, b, se tesno približala idealu velike podeželske ljudske šole, na katero bi bil kranjski okraj lahko ponosen, posebno še zato, ker stoji skoraj v č.stem kmečkem okolju. Zanimiva je tud. rast razredov v Kranju. L. 1870 je bila v Kranju le ena šola (glavna) s štirimi učii.mi osebami. Danes pa je na vseh šolah v Kranju 24 razredov ali oddelkov s 25 učnimi močmi.
Ako vlada glede števila razredov in uč telj-stva zadovoljivo stanje, ne moremo pa tega reči glede šolskih prostorov. Razširitve šol so bile enostranske, ker se je premalo oziralo odpiranju novih razredov ali oddelkov, na zadostne šolske prostore. Iz hgien,k.h in učnih razlogov bi moral imeti vsak razred ali oddelek svojo uč lnico. V tem pogledu pa odgovarja v okraju le 6 šol, to so: Kranj, deška in deki ška, Podbrezje, Jezersko, Zg. Dolina in Lom. Vse druge so pretesne, ker trpe nu pomanjkanju šolskih prostorov. V vseh šolah je le 88 učilnic, torej jih manjka ravno 50.
Ljudske šole se vzdržujejo z občinsk mi in j banovinskimi pr.spevki. V 1. 1939-40 znašajo v okraju vso občinske dolacije d n 365.000. samo | kranjska občina prispeva za svoje šole din 100 000. Banovinske dolacije pa znašajo din 692.000; levji delež zu vzdrževanje šol nosi torej banovina. Vseh vzdrževalnih sredstev (občinskih in bn.novinsk.h) odpade povprečno na eno šolo din 33.000. na eno uč ln co din 12.000, na enega šoloobveznega otroka pa d n 182.
To bi bil nekak zunanji op s razvoja in u-stroja ljudskega šolstva v okraju. Ni moj namen pr kazati na tem mestu tudi notranji o-braz tega šolstva.. Poudarim naj le dve ali tri stvari.
Smer ali gibalo notranjemu t. j. učnemu in vzgojnemu delu po naš h šolah dajejo: šolski zakon, učni načrti, oblastveni predpisi ter učiteljeva osebnost.
Pri šolskem zakonu ljudstvo po svojh zastopnik h ni sodelovalo, ko je bil 1. 1929 uzakonjen za gotovo dobo in za gotov namen, vsled česar ne upošteva različnih kulturn h, geografskih in gospodarskih pr lik, ki vladajo v poed nih predelih naše države. Jasno je, da spričo sedanjega stanja v državi, iko se je osnovno gledanje na narodnostno vprašanje preokren'lo za 180 stopinj, ne more več dolgo obstojati zakon, ki naj ima za smoter un fikacijo vsega ljudskega šolstva ob pomoči b rokrat-skega aparata, ker zakon ne pozna nlkakih avtonomndi institucij, ki bi imele kakršenkoli vpliv na ljudsko šolstvo, z izjemo krajevnega in banovinskega šolskega odbora, katerima so pa naložene povečini le dolžnosti. Ta zakon je uvedel tudi marsikaj novega s čemer se ljudstvo ni spoprjazn lo. Ljudsko šolo je razdelil na dva dela: v osnovno in višjo ljudsko šolo. razrede je zamenjal z oddelki, tako da danes ne obstoji več eno-dvo-in tr razredne šole, marveč le ljudske šole z en:m. dvema, tremi oddelki itd., pač pa so vse obstoječe šole osemrazredne, ker je pri nas izvedena v celoti osemletna obveznost. V novih razmerah, ki stoje na pragu, bo gotovo ena prvih nalog, organizirati naše šolstvo po novem zakonu, ga dvignit' na čim višjo stopnjo ter ga približati s sodelovanjem vseh činiteljev, ki so odgovorni za vzgojo ;n p°uk, č mbolj ž'v-ljenju in ljudskim potrebam. Predvsem bo nujno ustanoviti insttucije, kot so bile nekdaj okrajni šolski sveti in višji šolski sveti in v šji šolski svet in stremeti, da sc prosvetna uprava decentralizira tudi v banovini sami.
Vsekakor moramo tudi v nov h razmerah obdržati osemletno šolsko obveznost. V tem oz'ru so se v zadnjem času pojavili glasovi, sprejete so bile tudi resolucije, ki zahtevajo znžanje šolske obveznosti nu sedem oz. šest let. To bi bila vsekakor degradacja našega šolstva, obenem bi padla naša kulturna stopnja. Skoraj vse kulturne države imajo osemletno šolsko obveznost. Vemo tudi, da so države z najkrajšo šolsko obveznostjo na najnižji kulturni s'opnj'. Obenem pa izkazujejo te države oz. pokrajine takozvane šolane analfabete, ljudi, ki so radi prekratkega šolanja izgub li vse šolsko znanje.
Ako danes morda kljub osemletni šolski obveznosti ni v učnem in v vzgojnem oziru uspehov, kakršnih si jih želimo, ne zadene krivda učiteljstvo, ki se je v zadnjh let'h po več ni posvetilo predvsem notranjemu šolskemu delu z vso vnemo. Pretežna krivda za to pade na nestalnost razmer tekom 20 let, deloma na učne načrte, ki utesnitjejo pouk in vzgojo, ki so predpisani enako za vso državo, ne upoštevajoč različnega kulturnega s'anja in zahtev posameznih predelov, ne upoštevajoč tudi krajevnih pr lik in vrst posameznh šol obenem so pa material stično usmerjeni, natrpani s snovjo, ki zahtevajo le znanje, dočim se na srčno kulturo malo ozirajo. Te učne načrte bo treba činprej zavreči, oziroma izpretnen ti. Odpasti 1h> morala vsa snovna navlaka, ki tišči naše šolstvo k tlom ter vse šolstvo podu-hoviti, to je dati prednost duhovnm vrednotam. Le iz takih šol bo izšel rod, ki bo moralno trden, nravstveno kreposten, požrtvovalen, o-benem pa vdan Bogu, narodu in državi!
tej skupini pripada! tudi škofjeloški srez.
Do leta 1919 so bili slovenski trgovci organi-zircni v slovenskem trgovskem društvu „Merkur" v Ljubljani, ki je imel v Kranju svojo podružnico. Kranjski trgovci so kaj kmalu spoznali velik pomen organizacije in sklenili ustanoviti svojo prisilno organizacijo Gremij trgovcev. Prvi sestanek 21. 2. 1919 je vod 1 tedanji predsednik »Merkurja" g. Franc Berjak, ki danes načeluje Združenju trgovcev. Izvoljenemu odboru je načeloval kranjski trgovec g. Likozar Josip. Ideja ustanovitve enotne močne organizacije se je prenesla tudi v Tržič in škofjo Loko.
Ustanovni občni zbor je bi 24. 8. 1919. Na prvi seji je bil postavljen na čelo organizacije kot predsednik g. Franjo Sire, ki je vodil organizacijo polnih 17 let Njemu je sledil g. Berjak Franc.
Delo »druženja trgovcev
v 20 letih oh»toja
Da si predočimo vsaj prib'ižno sliko o delovanju organizacije, navajamo nekaj številk:
Članstvo
leta 1919 članov 511      leta 1933 članov 720 leta 1925 članov 809     leta 1935 članov 621 leta 1930 članov 726     leta 1956 članov 615 lela 1932 članov 784      leta 1939 članov 420 Navedene številke nam jasno povedo, du je v letu 1932 nastopila gospodarska kr za, ki je trgovske vrste občutno dec m rala. Leta 1937 pa se je škofjeloški okraj osamosvojil, zato je številka za leto 1939 samo za kranjski srez.
Pomožno osebje: Statistika se je pričela voditi šele leta 1925. Leta 1925 pomočn kov 96    učencev 139 Leta 1930 pomočn kov 96     učencev 118 Leta 1933 pomočnkov 161   učencev 7" Leta 1937 pomočnkov 160   učencev 62 Leta 1938 pomočn kov 179   učencev 81 Leta 1939 pomočnkov 188   učencev 86 Značilno je, da število pomočnkov povprečno stalno raste, učencev pa rapidno pada do 1. 1934 odnosno 1937, nato se zopet naglo dv'ga. Za leto 1937 in 1938 so že vpoštevani pomočniki in učenci, ki so odpadli na združenje v Skofji Loki.
Obseg pisarn, poslovanja:
Leta 1919 dopisov 171
Leta 1931 dopisov 1.614
Leta 1932 dopisov 3.837
Leta 1936 dopisov 3.891
Leta 1938 dopisov 3.768 Denarni promet v 21 letih je znašal nad 3 in pol milijona in samo izdatki nad 1,700.000.—. Od tega se je dalo podpore brezposeln m, siromakom in raznim ustanovam din »00.000.—, ali skoro 12% vseh izdatkov.
Samo v tekoči zimi je združenje zbralo in razdelilo preko din lO.OOO.—.
; Stališča, ki jih je organi%aeija I »arsela do posamexnih problemov
Obrtni zakon. Takoj po osvobojenju se je I nameraval razš.riti tedanji srbski obrtni za-I kon na vso državo. Ker ta zakon našim razme-
Javna bremena
Posebno pažnjo je organizacija posvečala javnim bremenom, ki imajo tudi vpliv na ceno blaga, statistika pove, da je prišlo povprečno na trgovca (60% branjarij) v kranjskem srezu leta 1931 din 2.500.— pridobninskega davka in doklad, leta 1935, ko je b la davčna praksa najbolj ostra pa celo din 3000.— in v letu 1938 din 2400.—. Stvarni podatki izkazujejo, da je samo s pridobnino in na njo odpadajočimi dokladami obremenjen promet povprečno s 6°/o. To je samo ena vrsta davčnega bremena. Občuten je tudi prometni davek 2.5%, dalje zgradarina, trošarine, soc alne davščine, bednostni fond itd. Trgovstvo je vedno storilo tudi v pogledu prispevkov nasproti državi, banovini ali občini svojo poluo dolžnost.
Združenje trgovcev - njega pomen in namen
Pomen trgovine
in nje organizacije
Z osvobojenjem našega naroda leta 1918 je nastopila za naše gospodarstvo doba razmaha in napredka. Ta preokret je povzroč 1 pravcato revolucijo v naši trgovini, ki je do tedaj bila pretežno v tujih rokah. Z ustvaritvijo Jugoslavije so bili šele položeni pravi temelji naše narodne trgov ne, ki zavzema danes že najpomembnejše mesto v sestavu našega državnega gospodarstva. Le v državah, ki imajo dobro razvito trgovino, je blagostanje, je gospodarski procvit.
Da zamore trgovina svojo nalogo v črn večji meri izpolniti in državni celoti dopr'nesti čim več korist'', se je organiz:rala v lastne stanovske edinice v Gremije trgovcev odnosno sedanja Združenja trgovcev. Te organzac je so postale do dunes upoštevan gospodarski či-
nitelj, ki uravnava pota in olje naše narodne trgovine. Delokrog organizacije je določen z zakonom o obrtih, poslovanje pa urejajo posebna pravila sestavljena na osnovi tega zakona. Naloge organizacij so, da vod jo register trgovcev svojega območju, register pomočnikov in učencev, da dajejo navod la, nasvete in [Mijasnila svojim članom v vseh stanovskih vprašanjih, da zasledujejo gospodarske pojave, opozarjajo oblastva na nedostatke, da s predlogi, vloganr, intervencijami skušajo doseči trgovini ugodnejši položaj itd. Te organizacije so prisilnega znučaja in obstojajo v vsakem srezu.
Ustanovitev sdruienja trgovcev v Kranju
Tudi trgov'na v kranjskem srezu je organizirana v združenju trgovcev. Do leta 1937 je
ram ne bi odgovarjal, so trgovske organizucije izposlovale, da je ostal v pokrajinah, ki so pripadale bivši Avstriji, v veljuvi obrtni red iz leta 1907, dokler n smo dob.li leta 1931 z veljavnostjo od 29. 3. 1932 sedanji obrtni zakon. Ta predpisuje naobrazbo za vse vrste trgovine razen brnnjurije, vendar pa so dolo-č la tako Lberalna, du zamore dobiti trgovino celo vsak obrtnik, ki svojo stroko izvršuje najmanj 5 letu. Tudi v ostalih predp s.h so znatne pomanjkljivosti, za katerih odpravo se organ zac ja stalno trudi.
Socialno zavarovanje. Naše socialno zavarovanje je urejeno po dragem centralističnem sistemu, ki zahteva č,m večje pr »pevke, a manjše dajatve. Trgovstvo stalno zahteva in poudarja, da je treba ta drug sistem razgnat, zavarovanje prenesti na pokrajinske nosilce in urediti tako, da imajo zavarovanci pri čim nižjih prispevkih, večje koristi. Stalna je tudi zahteva, da se bolniško zavarovanje nameščencev uredi v okviru Trgovskega bolniškga in podpornega društva. Trgovstvo se že leta trudi, da oživotvori lastno bolniško zavarovanja, kakor ga predvideva obrtni zakon.
Krošnjarstvo, šušmarstvo in privilegiji. Eno največjih trgovskih zla je krošnjarsvo t. j. prodaja od hiše do h že. Združenje je zbralo nešteto pritožb in konkretnih dokazov, ko so bili kupci ogoljufani in so plačal, za manj vredno blago 50 celo 100% več kot je cena istega blaga v trgovini. Samo v 1 letu se je ugotovilo 172 prestopkov v kranjskem srezu.
Trgovstvo se ima dalje boriti s šušmarstvom t. j. prodaja brez obrtnega lista in brez plačila in ostal h javnih ojbveznosti.
Bon'tete, ki jih uživajo v davčnih, prevoznih, taksnih in v drug h oblikah zadruge, konsu-mi in enuke organizacije, so dane na škodo ostale trgovine. Trgovstvo bo vedno po/.dravilo in podprlo delovanje zadrug (pušniSke, živ no-rejske. strojne itd.), ki v okvirju svoje naloge delujejo na gospodarskem razmahu svoj;h članov. Nusprotno pa ne more podprati in odobravati privilegije, ki se dajejo zadrugam in konzumom,
Franc Berjak, predsednik Združenja trgovcev.
Tudi trošarinska bremena znatno podražuje-jo ceno življenjskih potrebščin. Tudi temu vprašanju je organizacija posvečala polno pažnjo. Prodajna cena sladkorja je d n 13.50 odnosno din 16.—. Od 1 kg sladkorja znaša samo državna trošarina din 7.50 in je razen Italije najvišja v Evropi. Radi v soke cene sladkorja se troši cenejši vtihotapljeni saharn.
Kmečka zaščita. Kriza in nenormalne gospodarske razmere v letu 1932 so povzročile zaščito kmečkih dolgov, s čemer so bili trgovci znatno oškodovani. Na kredit dano blago se odplačuje v malh letn h obrokih, medtem, ko mora trgovec blago plačati, če ne celo v naprej vsaj takoj. Trgovstvo brezdvomno odobrava, da se kmetu kot številčno najmočnejšemu stanu v državi pomaga in dvigne njegov življenjski standard, saj to je le v korist trgov-stva, vendar pa je .dločno nasprotovalo načinu, kako se je pomoč dala, ker je kmeiu prinesla malo koristi, a nasprotno mnogo škodovala trgovini.
Organizacija je dalje posvečala stalno pažnjo našim cestam, katerih uredtev je vitalnega pomena za trgovino, tujski promet in tudi za narodno obrambo. Predložili so se neštevilni predlogi in zahteve, da se naše cestno omrežje modernizira.
Tujskemu prometu, ki predstavlja oso b to za ,n'ašo Gorenjsko važen gospodarski čfnitelj, smo posvečali že v lastnem interesi vso pažnjo in razvoj istega podpirali. Od tujskega prometa imajo koristi vs; pokl'ci in sloj'.
Sodelovali smo pri urejunju železniškega prometa, ki še vedno ne odgovarja zahtevani in potrebam naše trgovine in ostalega gospodarstva. Tudi potreb telefonskega prometa, ki s svojimi zastarelimi napravami neodgovarja današnjim zahtevam. organ:zarija ni pustTa  iz vidika.
V okviru združenja deluje poseben lesni odsek, osnovan leta 1931, kateremu načeluje g. Franc Gorjanc. Ta odsek ima nalo<ro da združuje lesne trgovce, dela na ureditvi :zvoza, iskanju trgovskih zvez s tujim: državami itd-Odsek vrši zelo važno nalogo, pri katerem so tangirani tudi ostali poklici, osobito naš: mali gozdni posestniki. Gozd je za našega malega kmeta najvažnejši vir dohodkov, ko je treba obuti in obleči  številno družino ter plačati davke.
Denarno vprašanje. Predpogoj za gospodarsko ustvarjanje je denar. Brez denarja n: ua-predka in gospodarskega procv:ta. To vprašanje organizacija ni smela in ni spustila z vidika. Saj je kriza leta 1932 nastala buš radi i tega, ker se denar ni pustil v pro net. še da-| nes na stotine naših podeželskih hranilne m posojilnic, ki so nekdaj blagodejno oplojale naše gospodarstvo hira. Zahteva organ zacij je bila in je. du se denarnim zavodom in s tem gospodarstvu pomaga z denarjem, ne pa z zaščitami.
Konsumenti večkrat zabavljajo proti trgovcem, češ, da drže visoke cene. Naj se uživ'jo samo delno v položaj današnjega trgovca, ki je nezaščiten, obremenjen prekomerno z raznimi davščnami, prisiljen da plačuje drage kredite, nosi velik r'zik na slab h plačn kih, ne dobi blaga itd. Tudi draginjo je treba pr-jeti in zaustaviti pri izvoru, ne pa pri poslednjem, t. j. pri trgovcu, ki niti v normnlnh Časih, ko so mu na razpolago vsa kreditna sredstva, ne more kupič;ti velkih rezerv. Sedaj pa ko so bančni krediti zelo omejeni jn dragi in je blago treba plačati v naprej ali po pov-
zet j u ni nihče v stanu kupičiti s; blago, da bi pozneje z zadrževanjem dosegel višjo ceno.
Gospodarski položaj
kranjskega sre%a
Združenje trgovcev na svojih skupšč nah med drugim razpravlja o gospodarskem stanju kranjskega sreza. Ti pregledi so ooknzali pu-dc. ali napredek, kot mer.lo se vzame polo/aj trgovine. Take ugotovitve so potrebne v svrlio bodočega dela.
V srezu kmet ne pridela niti za svojo lastno potrebo. Navezan je na uvoz moke, koruze, celo masti. Le na krompirju in f.žolu, če ji- dobra letina ima mali višek zu prodajo. Tako bi se le težko preživljal samo z obdelovanjem svoje zemlje. Edina produktivna stran je živinoreja. Vkljub temu pa je prisiljen iskati si tudi dohodke iz drugih virov. Ti so poleg prodaje živine lastne prireje v gozdni eksploataciji. Stoterim kmečkim družinam osob-to na o-bronkih Ka.avank je gozd življenjski rešitelj in hranitelj. Zato je splošni gospodarski položaj v nemali meri odvisen baš od tega, da se gozdni proizvodi dobro vnovčijo in da je lesna trgovina dobro razvita.
Drugi važen gospodarski činitelj je industrija, ki je koncentrirana v glavnem v Kranju in Tržiču. Na tisoče delavcev ter druž n-skih članov je odvisno od zaslužka v industriji. Mnogo kmečkih sinov in hčera, katerim zemlja ne rodi toliko, da bi jih preživljala, je zaposlenih v industriji.
Zelo važen gospodurski č nitelj zu srez, ki postaja ikI leta do leta važnejši, je tujski promet, ki prinaša lepe dohodke vsem poklicem
Valva%orjev dom
Naj napišem kaj priložnostnega za Valvn-zorjev dom, so dejali oča načelnik. Češ, jubilejna številka nt, kur si bodi, in dom je ponos krunjske podružnice SPD.
Dela je seveda vedno dovolj. Menda sem zagodel neki nedoločni »bom" ter počakal zadnjega trenutka pred tiskom, kar se nam zemljanom le prečesto dogaja. Mar ne?
Dragi bralci! Valvazorjev dom je jKcdvscni dom, kakor mestni dom. gasilski dom in sploh nekaj imenitnega pod streho. Bog ne daj, da bi ga kdo prekrstil v kočo! Trije odborniki podajo takoj demisijo, če ne še četrtega pol. Kajti, da ni koča. kot je — za primer postavim — Kr javi jeva koča. se lahko vsakdo o-sebno prepriča. Samo poglejte, kako prešerno se košati izpod Stola ničemurno poslopje!
Od prikupne slovenske vasice Žirovnice poldrugo uro boda, nič več. Oča načelnik so poskrbeli, da Vam med potjo ne bo dolgčas, z raznimi napisi ob markacijah, bodr Inimi. tola-
I in stanovom. Upoštevanja vredno je tudi dobro j razvito obrtništvo, ki je koncentrirano osobito I v tržiškem okraju.
Tako imamo še nešteto razniS čiuiteljev, ki vplivajo več alt manj na gospodarski položaj sreza. Vse take in enake pojuve mora organizacija budno zasledovat; ter po teh usmeriti svoje delovanje. Ima'mo tudi še nešteto raznih zaprek ki trge vino pri njenem razvoju ovirajo. Tuko vidimo, da se greši osob to mnogo na brezplačnem prevozu ljudsko hrane po železnicah za pusivne kraje.
Orgunizacija dela na tem. da ustanovi v Kranju tudi dvorazredno trgovsko šolo. V Kranju je zaposlenih na stotine pisarniških moči. katerm je trgovska izobrazba, kakor jo nudi taka šola neobhodno potrebna.
Našo mlado trgovino čakajo še velike naloge, tako na notranjem kot na zunanjem tržišču. Na notranjem je treba predvsem onemogočiti vpliv tujega kaptala. tujih zaposlencev. in razbiti kartele. Na zunanjem pa izposlova-ti dobre in direktne trgovske zveze s tujimi državami, da se blago produ neposredno. Danes n. pr. se naš les, katerega prodamo v Italijo, prodaja dalje v ispanjo, ker imamo mi s to državo neprikladne trgovske zveze.
Da 1ki mogla naša trgovina to nalogo izpolnjevati je treba razumevanja v javnosti. osoh:to na merodajnih mestih, katera morajo zasesti vedno le gospodarski strokovnjaki. Trgovca naj se ne glede le kot navijalca cen, temveč kot donositelja in čuvarja blagostanja. Kaj pomaga, če kmet pridela znaten všek gotove vrste pridelka, če pa tega ne more in n:mn prilike vnovčiti. Za to skrbi trgovec, ki ta od-všek odvede tja. kjer tega blaga primanjkuje
žilnimi, skratka prijateljsko sočustvujočimi. Za primer postavim: „Ali te kuha", »Si žejen". ..Potrpi", »Takoj Im> bolje" itd. In res, celo sedaj, ko se nebo kislo drži in ne pojo ptice, človek občuti poleg sebe prijatelja, ki mu na uho šepeta tolažila.
Dom sam je moderno urejena alpska postojanka, kaj pripravna tudi za daljše bivanje. Voda je v hiši in kadar sveti mesec, je udobje popolno. Prostorna jedilnica s kmečko pečjo nudi privlačno zavetje, kadar mraz stresa ude, ali je zunaj čemerno. Nasprotno, kadar je sončno, boste videli, da je narava obdarila ta kotiček, z vsem, kar si more srce zaželeli. Sprehodi vseh vrst. tako, da pridejo na račun prijatelji višinskega sonca, kakor senčnih sprehodov, strmih pobočij in položnih letališč. Dom Vas vse vabi na oddih v kraljestvo srn. koza ter veselega ptičjega žgolenja iznad tisoč metrov višine, kjer se pozabijo za nekaj dni tegobe   solzne doline.
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
V ponedeljek, dne 12. februarja 1940 ob 8.
nri zvečer se vrši letni občni zbor krajevne JRZ v Kranju v dvorani Ljudskega doma.
Prosimo, da se zbora blagovolite zanesljivo udeležiti.
Vabljenj vsi prijatelji in somišljenki!
Prihodnja igra v kranjskem Ljudskem domu bo čez teden dni. Uprizorili bodo »Praznik cvetočih češenj". ..Dejanje se vrši na Japonskem. V lepi pesniški obliki prikazuje drema ljubezen in žrtvovanje za domov no. Ze danes opozarjamo na njo, ker bo naval brez dvomu izreden.
Dr. Herfort lože
zopet redno ordinira!
Smučarske tekme ki so bile vsled slabega vremena odpovedane, se vršijo 18. februarja 1940 v Predvoru ob istem času in po istem sporedu kot je bilo že objavljen**. FO se tem p '-tom opozarjajo, da sigurno prijavijo svoje tekmovalce do 15. t. m. okrožnemu tajniku. Tekme se vršijo ob vsakem vremenu!
Pri objavi zadnjega občnega /.boru aerokln-ba „Našu krila Kranj" je bil pomotoma izpuščen v imeniku novega Upravnega odbora g. 1 očniškar  llinko kot  izvoljeni  član odbora-
Dr. Vrbnjak Vinko
idravnik
zopet redno ordinira!
Predavanja se bodo vršila dnevno od 8 do 18 ure, z opoldanskim dveiirnim odmorom.
Tečaj bo brezplačen ter vsakemu dostopen. AKADEMIJA F.O. in D. K. v KRANJU.
„Orel zre mirno v sinje višave, strele in gromi ga ne plaše!!!" In to bodo dokazali naši fantje in dekleta v nedeljo 11, t. m. ob 4. nri popoldne v dvorani Ljudskega doma, na svoji telovadni akademiji, ko bodo z velikim veseljem pokazali sad zimskega dela.
Ni nas motil na pripravah norčavi pred-pust, mi smo delali in se pripravljali, da burno vredni Vašega obiska in zadovoljstva, ki nam zaupate Vašo mladino.
..V trudu in znoju polnem radosti, domu  gradimo slavo in čast!!!" V nedeljo popoldne vsi v Ljudski dom.
Vabi odbor F. O. in D. K.
TRŽIČ
III. Izlet gorenjskih smučarjev je uspel v v polnem obsegu. Je že 14 dni po prireditvi, vendar je prav, če o tem nap šemo nekaj malega. Pri prireditvi je sodelovalo skoraj vse prebivalstvo, kar je napravilo na goste najboljši utis. Tržičanj čutimo potrebo, da privabimo čini več ljudi, du svetu pokažemo lepe izletne točke naših gora, ki niso težko dostopne, ki pa vendar nudijo edinstven pogled v kotlino, nu katere vznožju leži prijazno alpsko inesto Tržič. Hočemo ustvariti propagando za tujski promet. To ima v rokah podružnica SPD. njen fotoodsek, ki sestoji iz mlad h agilnih ljudi, je že lansko leto imel zelo slikovito 1 razstavo, s katero je pokazal mnogo lepote na-
ših krajev. Nekaj najlepših slik je bilo razstavljenih tudi v izložbah ob pril.ki smučarskega izleta, kar je dobro vplivalo nu vsuke-gu, kdor se je ustavil pred njimi. Smučarski izlet je dal v tem pogledu novega pogumu. Odkril je bil zelo lep teren za smuk, ki je že sedaj dolg čez 3 km, proga pa se lahko po- j daljša na preko 5 km, in bi bila s tem nuj- I daljša na Gorenjskem. Proga za slalom je b - i lu naravnost idealna. 20 radio napovedovalec je poročal, da tudi v Garmischu ni proge, da I bi bila vidno od starta do cilja. Občinstvo, ki je stalo na cilju je videlo tekmovalca in ga I sledilo od začetku do konca. Tud; prege za j lek na duljavo niso bile pretežke. Skrutku ve-lika večinu tekmovalcev je bila v tem pogledu i jako zadovoljna in so se merodajnj o teren- i skih razmerah prav pohvalno izražali. Velika ugodnost in prednost je bila tud' v tem. ker se je skoraj vse pravzaprav vršilo v mestu samem. Start in cilj za tek je bil pred mest- ! n:m domom, cilj za smuko pred pošto, skakalnica je oddaljena cd mesta le 5 nvnut. le za slalom je bilo treba iti četrt ure do 1 rav-nnrjeve senožeti. To so jako ugodni predpogoji za razvoj zimskega športa, ki je v Tržiču šele v razvoju in ima še dosti možnosti za udejstvovanje do  pravega razmaha.
VODICE
Na Svečnico smo imeli občni zbor prosvetnega društva. Slabo obiskani občni zbor je pokazal, da je premalo zavednosti pri članih za pravo katoliško prosveto.
Igra. Ze sedaj opozarjamo, da se bo uprizo-j rila v nedeljo 18. februarja igra »Krvava Spa-I nija". Priredi jo F. O. Vodice. Igra nazorno kaže, kaj delajo komunisti, če pridejo na oblast.
BESN1CA
Tukajšnje prosvetno drušlvo uprizori v ne-j deljo II. februarja ob 3. uri popoldne in v nedeljo 18. februarja ob 7. uri zvečer v gas 1-skem domu kmečko dramo „Domen", igro v 5. dejanjih. Igra je zelo lepa. zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da si jo ogleda. Do-i mačine  in okol.ška društv a vljudno vabi Odbor!
NAKLO
I Tečaj. Nedavno je priredila Krajevna Kmečka I zveza enotedenski kmetijsko-gospodarski tečaj za Naklo in Podbrezje. Predavali so gg.: sr. j vet. Bedenk, ing. Erpič, sr. kmet. ref. Wer-| nig in zaključni govor na občnem zboru KKZ g. odvetnik dr. Voršič.
Gospodinjski tečaj za kmečka dekleta čez dan in večerni za tovarniške delavke bo zaključen v nedeljo 25. februarja z razstavo kuharskih in ročnih del ter z igro: »Tri matere".
Drugi farni sestanek na pepelnico zvečer, na katerem je predaval g. prof. Slapar z Kranja, je bil dobro obiskan in v razgovoru vsekako zanimiv in poučen.
PODBREZJE
Igra. Ze davno obljubljena igra »Podrti križ", bo v nedeljo 18. februarja ponovljena in sicer ' ob 3. uri popoldne v Gasilskem domu. Vse do-mačine in okoličane ob tej priliki opozarjamo, naj pridejo pogledat, to res globoko, iz današ-nj h dni vzeto dramo. Kdor je igro že videl, vam pove. da ni bilo nikomur žal obiska.
TRBOJE
Tukajšnje prosvetno društvo bo v nedeljo M. februarja 1940 popoldne ob 3 uri ponovilo krasno narodno dramo "Plavž... Preteklo nede- !
Ijo so jo tu prvič prikazovali na našem odru. Vsi so bili zudovoljni, ki so prišli kljub slabi cesti k tej igri. Pa je zures tudi krasna 'grn z lepo pomenljivo vsebino. Ljubezen do rodne grude in varstvo te pred dob čku željnim tujcem se bolje ne more pokazati kakor to stori (elinar.
Da bi se mogli igre. udeležiti še drugi oko! čanj in domaČi, bo v nedeljo zopet lepa prilika!
Res je že zdaj nastopil resni postni čas. zato bo pa tudi igranje temu primerno. - K (bilni udeležbi vabi Odbor.
KRIŽE
Načelnosti, odločnosti in samozavesti nam manjka, vse to nam bo pokazal dijak llinko v Igri: »Luč t gora", katero ponovi Fantovski odsek Križe v nedeljo 11. februarja 1940 ob 5 uri popoldne v dvorani »Križkega doma". Igra vsebuje zelo poučljive prizoru iz. sedanjega časa, zato ste vsi prav vljudno vabljeni.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0-50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
št. 5. (v hiši jj. Sipica)
Star baker, medenino in cink kupuje v vsaki množ'ni po najvišji dnevni ceni. Kovina -Kranj.
Dobro kuharico do 35 le! staro, zanesljivo in Čisto, iščem za 1. III. k malemu gospodinjstvu.   Ponudbe osebno,   Planina 45.
Moderno 4 sobno stanovanje s vsem komfor-tom se takoj odda. Naslov pod „900 din" v uredništvu lista.
Popolnoma novo hišo z vrtom oddam v najem boljši   in   pošteni  stranki.  Naslov   v upravi.
Gospodje se sprejmejo nu dobro hrano in stanovanje s kopalnico v vili za din f<00. . Naslov v upravi.
Vajenca za cementarsko obrt sprejmem. Naslov v upravi lista.
Oddam 2 stanovanji na Kalvariji v Stražiščit št. 355.
Meblirnnn soba s štedilnikom se odda. Poizve se Stara cesta 11.
Prodn sc dobro ohranjena večja otroška posteljica. Naslov v upravi.
Trisobno stanovanje s prtikliiuimi in velikim vrtom oddam s I. marcem ali pozneje. Naslov v upravi lista.
Izgubila se je dumska zapestna ura na sanka-lišču na mali Rupi. ali po poti proti Kranju. Kdor jo je našel, se prosj naj jo proti na-gra.dT odda na upravo ..Gorenjca", ker je ljub spomin od mame.
Gospa prosi plemenito srce, da ji pomaga do primerne službe, najraje blugajničurke. Hvaležnost bo plačilo, Cenj. ponudbe prosm na
upravo »Gorenjca pod ..Pomoč krščanski družini.
Odda se suho novo trosobno. dvosobno in 800-sobno stanovanje Z vsem komfortom priti-kl'namj in eventuelno tudi z vrtom, nu Klancu. Poizve se: Jenkova 5-T. Bron.
Dvodnevni kmetsko-delavski vrtnarski tečaj v Kranju.
Kruljevska bunska uprava priredi v dnevih 14. in 15. februarja v Ljudskem domu dvodnevni vrtnarski tečaj, na katerem bodo predavali v glavnem javni, priznani vrtnarski strokovnjaki  iz Ljubljane,
Srajce
vseh vrst, cenejše delavske od din 22-, tople flanel od din 33 -
Srajce iz svii. popeiina od din 55— 95 srnjte ,lskalix' s patentnim nešKfobijenim poludim ovratnikom od din 78 —125 Veliki liblr« belih, večernih in
1'nillU'      |ir('|ii'ir»jlr se
„SIKRA", KRANJ
Tovarna kemičnih izdelkov
V HraStniku d. d. Tovarne v Celju in Hrastniku
proizvaja
Solno in žvepleno kislino Kalijev in natrijev soliter Kristalno sodo in pralni prašek 6lauberjevo in grenko sol Žgano apno in klajno apno Rudninski in kostni superfosfat Fosfatno žlindro in kostno moko Zelezno-oksidne barve in zeleno galico Vodotopna oija za industrijske svrhe Alkaloide opiuma in druge farmac. izdelke Razna sredstva za desinfekcijo in za zaščito rastlin proti škodljivcem.
Natančnejša pojasnila se dobe pri Tvornici v Hrastniku. Int. telefon št. 2. — Bnojavni naslov: Kemična • Hrastnik
Skofja Loka v 1000 letih
Nehaj zgodovine. • Freisiniko gospodstvo od leta 973 -1803
/godov <iia škof ju Loke je do letu 97" zavita \ popolno nejasnost in nam no mole povedati o našem mestu prav ničesar. Rimljani, ki so bili doigu stoletju gospodarji tudi našega mestu, so /gradili uk OD našem škofjeloškem o-/emlju m po njeni dve eesti m sicer prvo. ki je vezala Kranj z Ljubljano ni drugo, ki je slu skozi Poljansko dolino m vezaoi naše kraje /. Oglejem in preko njega z Italijo. Zgodovinska doba za nu.se mesto in ves njegov okraj pn se pričenja pravzaprav šele z letom 973 po Kr., ko je nemški cesar Oton 11. s posebno listino podaril Fre.sinški mu škofu Abiu-liainii najprej Loko (Staro Loko) ,n Selško dolino, čez nekaj mescev pa še Poljansko dolino. S tem darovanjem se je začelo zi naše i raje šele pravo življenje.
Ker pa dauušuja Stara Loku ni mog bi I; t' naravno središče; pokrajine, se je zuisti uiti vsled obrambnega značaja začela kmalu razvijati ob sotočju obeh bor seitanja hkoiju loku, ki je kmalu dobila pravice trga, I. 1-. t — torej j«) tristo letih pa prav.co mesta.
Grad se v listinah imenuje že v začetku 13. stol., z obzidjem pa so mesto obdali do I. i31JS. \ mesto so vodila trojna vrata; pri špituisk. cerkvi, pri danušnji sodniji in pZj današnjem kapucinskem mostu, ki ga je dal zgrad.U šKol Leopold v 14. stol., ki je pa kasneje sani padel z njega v Selščico. Most je potemtakem stur že celih 600 let
ivljiin ooZ.'Jjll pa je Loko osvojil iu požgal !. i4>.. v.iovec ,u I. 1476. oi to Kmalu storb liirki. Letu 1789. so obzidje podrli in danes vidimo le še ostanke. Obzidje je bran,Id loko dobrih 450 let.
Prebivalci so bili po veliki več ni obrtniki, /lasti so cvetele: krojaška, čevljarska. Ki/ua,-ska, lončarska iii tužinarska obrt. / obnjo pa se je začela počasi razvijati tudi trgovina.
■ o narodnosti so v mestu prel).vali večinoma priseljeni Nemci, v okolici pa Slov« ne , k. pa so vedno silili v mesto. Sčasoma pa je nemška narodnost popolnoma utoniiu v slovenskem življu.
Kazred zase pu so bili uradniki. Oskrbnik je b.l obenem tudi sodnik za loške podložnike razen zu meščane, ki so imeli svojega sodniku, ki ga je vodil mestni svet. Oskrbnikov namestnik je bil pisar, važen uradnik pa je bil tudi kaščar. lu moramo omeniti, da je staro kasčo potres I. 1511. porušil. Skol Filip, čigar grb je še danes obranjen uu novi kašč', je dul tukoj nuto seziduti novo, ki stoji torej že 4.9 let. Gluvnu naloga kuščarja je bila, da je spravi jul za davek jiobrano žito \ denar.
SkofOva posestvu pa so deloinu, zlasti okol-mestu obdelovali tlačuiu, deloma (po hrib.h) pa SO kmetje zemljo obdelovali zuse m so od tega plačevali škofu duvek, nekuj v denarju, nekaj v žitu.
Ker pu je bilo vse škofjeloško gospodarstvo s. Ino redko naseljeno, je škof odredil, da se lirične pokrajina naseljevati z bavarskimi Nemci.
V 10. stol. so bili ed.ni Slovenci preb.vaic. ravnine okoli škofje Loke. V 12. st- pa so večino že tvorili bavarski Nemci. Buvarci so ustanovili sledeče vusi: Binkelj, Vincurje, Reven, Moškrm, Ašterfeld (kruj okoli škofjeloškega pokopališču), Vešter, Crngrob, Vrmu-še, Dorfurje, Konic, Bitnje. Vendur so se Nemci kmulii pomešuli s .slovenskim ljudstvom. Kljub temu pu še I. 1689. Vulvazor omenja, da govore tu prebivalci nekuko mešanico med slovenskim in nemškun jezikom. Od naselni-kov pa so ostalu še pisanja kot llurtman, Hafner, Heinricher, lluchmun (llonian) itd., ki pričajo o nemških naseljencih.
Vzporedno s škofjeloško okolico pa so škofje naseljevali tudi Selško in Poljansko dolino, kjer so naselniki, večinomu koroški Nemci zu-sedli sledeče ozemlje: Osojnik, Sv. Barbara, Sv. Ožbult do Sopotnice, v Selški dobili pu je bilo koncem 13. st. ozemlje okoli Železnikov naseljeno z vso svojo okolico.
Ob koncu 15. stol. je bila zaključena prva etapa velike naselitve. Po 200 letnem odmoru
se je začela drugu etapu naseljevanja, v ib.
iu 17. stol. pu so škofje naselili vse kraje o-okoli Zirov in Sorice, to je vse zgornje dede Poljanske in Selške doline.
Tako se je v stoletjih freisiiiškogu gospodstva napravil ogromen gospodarski razmah in luhko razumemo, zukuj je škofa, ko je zvedel, du mu je drlava vzela to posestvo letu 1805. zadela kup. Suj je |>i|o to njegovo najboljše posestvo.
Po 830 letih škofovega gospodstva pri ni»s je Škofja Loku prešla v držuviio lust. S tem pu je zgubilu svoj gospodarski pomen in kmalu je podlegla sosednjemu Kranju, posebno še, ker je tudi upruvu Spadala pod njega. Šele po 133 letih I. 1936 se je to nekoliko obrnilo na bolje, ker je s pridobitvijo lustnegu glavarstvu Loku postuia zopet središče zaključene gospodurske iu  politične enote.
Škofjeloško obrtništvo od cehov do danes Cehi
Skofja Loka je hitu vseskozi važno obrln ško sred.šče, kar smo delno omenili že v prejšnjem odstavku. Obrtniki so se že od vseh početkov združevali v prisilne združbe, kj so jih imenovali cehe. Prvi ceh, ki se je, v kolikor je dosedaj znano. ustanovil v Škof j i Loki, je bil krojaški ceh. Njegove pravice mu je podelil škof Junez. 21. oktobru 1457. Čez dve leti pa je isti škof in to 26. decembru 1459 dul pravice tudi krznurskeiiiu m fužinai-skemu cehu. Zanimivi so pogoji za sprejem v ceh in sicer: zakonsko rojstvo, loško meščanstvo in izgotovitev mojstrskegu delu. L. 1475, dne 26. juniju je škof Sikst dal pravice tudi kovaškemu cehu. Za ta ceh je veljala prepoved rekordnegu dela in to radi boljše izdelave.
Listine teh 4 cehov je kasneje in sicer 17-j decembra 1499 vnovič potrdil po svojih odposlancih škof Filip, kasneje pa so te svobošč ne potrdili še cesar Leopold I., Karol IV. in cesarica Marija Terezija.
Kmalu nato I. 1511. pu se je še ustanovil v Loki lončarski ceh, katerega je potrdil škof Filip 5. avgustu 1511. Ta pravila sta kusneje vno-
niti, de je število obrti do leta 1929 hitro napredovalo, do letu 1932 so obrti le počasi na-ruščale, letu (934 je bilo katustrofulno zu obrtnike in je bilo odpovedanih kur 75 obrti. Od tega leta pa se obrt stalno zopet popravlja. Po občinah so obrti razdeljene takole; Škofja Loka 173 obrti. Stara Loka 90 obrti, Železniki 60 obrti. Trata 60, Zminec 54, Selca 46, Poljane 44, Oselica 34, Sorica 22. Juvorje 12 obrti. Da pa kljub številnim obrtim obrtništvo pri OMS le životari, se je zuvedalo zlasti Obrtno društvo, ki je L 1956 organiziralo obrtno laz-stavo. združeno z industrijsko. Da dopolnimo sliko, moramo našteti še uekatera
industrijska podjetja
Največje industrijsko podjetje, ki je nastanjeno v bivši Kernerjevi tovarni suknu, je tovarna „Šešir", ki izdeluje klobuke. Tovarna je začelu obratovati leta 1920 in zaposluje v svojem obratu okoli 280 delavcev.
Drugo večje industrijsko podjetje je nova predilnica na škofjeloškem kolodvoru, ki je začela obratovati leta 1934 in zaposluje sedaj do 250 delavcev.
V Vincarjih obratuje tovarna ..Tlialer-Brti-men", ki je začela obratovati leta |955 in zu-posluje okoli 40 delavcev. Izdeluje tekstilno blago.
K industrijskim podjetjem moramo še vsekakor šteti vodno turbinsko tovarno ..Schnei-der", lesni podjetji Dolenc in Heinricher, ki skupaj zaposlujejo okoli 200 delavcev.
vič. potrdila škofa Kmest I5bb. iu Albert 2ig« !. 1622. Za njima pa še cesarica Marija Terezija.
Ta ceh se je imenoval tudi ..Bratovščina sv. Florijana" in hrani izmed vseh cehov najstarejše zapiske članstva in to od 1522. dulje.
V 18. stoletju zlasti v začetku 19. stol. so cehi začeli pešati. Francozi so v letih 1809— 1813 cehovske organizacije odpravili, Avstrija pa jih kasneje ni obnovila.
Razen omenjenih cehov sta bila v 17. stol. še pekovski in mesarski ceh.
Pečate cehov ima spravljene narodni muzej v Ljubljani. Prava cehovska doba je torej pri nas trajala dobrih 350 let. in to od 1457 do 1810, to je do francoske zasedbe.
Obrtništvo sedanje dobe
Kaj pa obrtništvo danes. Tudi dnnes imamo pri nas precej razvito obrtništvo, zlasti čevljarstvo, mizarstvo in mesarstvo. Ves razvoj pa je zlasti pokazala obrtna razstava I. 195h. ki je predstavila vso ogromno moč, vztrajnost in veliko vrednost izdelkov škofjeloškega obrtniku. Torej poglejmo na kratko, kako je z. obrtništvom danes.
Na vsem ozemlju škofjeloške izpostave je bilo I. 1936. vseh obrti 716, med temi 142 prostih, 563 obrtniških in 209 koncesioniraiiih, od teb je 115 gostiln. Med rokodelc' je b.lo 106 čevljarjev, 50 mizarjev, 43 krojačev. 29 šivilj, 21 mesarjev, |8 kolarjev, 17 pekov. 14 sedlarjev, 10 ključavničarjev, 6 orodn h ko-| vačev, 5 brivcev, 5 strojarjev, po 4 fotografi in , usnjarji, 5 glavnikarji, slaščičarji iu si kurji.
ururji in žeblurji, po 2 klobučarju, knjigoveza I in kotlarja, po 1 dežnikar, mehanik, strojar in
kotlur, vsega 27 različnih obrti. I    Proste obrti so razdeljene nu 46 mlinarjev. 39 Žagarjev, 22 izdelovalcev  čipk. pletenin in vezenin, 12 avto prevoznikov, |(> opekarjev, 4 izdelovalci zabojčkov za čevlje, 3 žugarji drvita elektriko. 2 žganjekuhi, po I  liktir, plukn-I ter.  Hvaleč   odej     Med   gostilniškimi obrtmi j je   113 gostiln,  krčem,   vinotočev,  t kavarna, ter   I   ljudsku kuhinju. Ostule koncesioniruiie obrti  štejejo  44 podkovskih   kovačev,   |2 lesarjev  in   12 zidarjev, 6  krojačev, " sotluvi-čnrje,  3 kamnoseke in 3  kino  podjetnike, I Instalaterja,   I   pogrebni  zavod,   l   konjiiča in !  izdelovalca kisa: skupaj 14 ruzličnih obrti.
Te številke, mislimo, da dovolj jusno kažejo stanje obrtništvu v nušein okraju. če omenimo še nihanje obrti po vojni, moramo ome-
Posebne vrste industrijsko podjetje ima tudi banovina in to „Banovinsko mlekarsko šolo", ki predeluje dnevno do 1000 kg mleka in katere izvrstni izdelki slove daleč naokoli.
Tu pa moramo omeniti, da ima Škofju Loka pač vse pogoje za industrijo, ki se bo lahko razmahnila. Električni tok, velikanska vodna moč, železniška zveza itd. nudijo vse pogoje zu razvoj industrije.
Škofja Loka in okolica - leto-viška in tujskoprometna
Lahko z vso pravico trdimo, du zlepa ne najdeš primernejšega kraja za letovišče m tujski promet kot je naše mesto in vsa njena okolica. Že njena legu ob vznožju gričevja ob robu ravnine, med vodami, kaže iu priča, da se mora iz tega kraja razviti pravo letovišče, posebno še v današnjih dneh, ko je tujski promet že precej razvit in postaja potreba po cenenih letoviščih vse večja, škofji Loki manjka le še udobnegu in modernegu hotelu. Če ruzmotrivuino naravne pogoje, ki so potrebni, da postane kraj res zdravo in obiskano letovišče, moramo takoj ugotoviti, da ima pogoje, da se razvija v iiajpriljubljenejši letoviški kraj. škofja Loku kot središče in izhodnu točka za vse mogoče krajše in daljše ture, leži 3>t) m nad morjem, ima izvrstno naravno kopal.šče ob PoljaniČici, kjer voda doseže poleti tudi toploto do 28° C. Ima elektriko, dobro pitno vodo in je vsa preskrba, hranu, stanovanje, vse prvovrstno, pa silno poceni od 25 do 30 din dnevno. Naj omenimo nekaj bližnjih izletnih točk. lik nad mestom se vzpenja Krancelj 4o» m nadmorske višine s prekrasnim razgledom na vse Sorsko polje, zlasti pu nu mesto. Od tu nuprej luhko pridemo po 2 urni turi mimo razvalin sturega grudu Gubrovegu nu 102" visok Ljnbnik, nu katerem je koču SPD. Od tu je prekrasen razgled po vsej Gorenjski in se vidi prav do Snežnika na Notrunjskeiu. Zelo rudi to točko posečujo Ljubljančani, Pa se drugi izleti. Preko Puštala nu 863 m visoki Osojnik, uli Sv. Ožbult, ki je nekuj višji. Pio. ti severu pu Plunicu, Križnu goru, Sv. Jošt. kur bi zadostovalo zu enodnevni izlet. Da je Škofju Loka res izredna izletniška postojanka, je pač dokaz, du jo je ..Ferialni suvez" izbrul zu svojo stalno letno letovišče. Pa tudi pozimi Škofju Loka s svojimi divnimi smiiškimi tereni prav nič ne zaostaja za drugimi gorenjskimi letovišči. Prednost ima pa zlasti v leni. da je mnogo cenejša in bližju Ljubljani.
Sedaj pa še malo poglejmo Poljansko in Selško dolino. Poljansko dolino odlikuje neka posebna milina in mehkoba in sončna, vseskozi s položno spuščujočimi bregovi toplu, u vieeno p'uninska Poljanšciea. Na jugu jo zapirajo 1'olhograjski dolomiti na severu pu škofjeloško gorovje, ki oba nudita vse polno prekrasnih izletniških točk, ki segajo tudi do višine !000 m in več. Kot glavna letovišča moramo tu O-meniti Poljane. Gorenja vas, pa tudi Zirovskn kotlina ne zaostuja. Irebije in Selo sti prav lepo urejeni letovišči. Vsi ti kruji imajo elektriko, pitno vodo, pruv izvrstna kopališča, v Poljanah, Gorenji vusi in Zireh je pošt« dva-krut nu dan, avtobusna zveza s Škofjo Loko in enkrat z Ljubljano. Sijajno je tudi letovišče Javorje 1692 m) ležeče nu obronkih Mladega vrha, ki je pruv i planinski ruj.
Nekum bolj počasi se razvija tujski promet v Selški dolini. Pa ta ne zaostaju pruv nič za Poljansko dolino, čeprav se tu že vse bolj čutj > bližina planin. Tu so zlasti priljubljena letnvi-' šča: Selca, Češnjica, Železniki, Zalilog, zlasti • pa Sorica. Tu so zlasti idealni si.uiški tereni.
Nuj omenimo nekaj najpriljubljenejših točk: Sv. j Mohor (948 m), Sv. Križ (868 m) in Sv. Miklavž j vse s cerkvicami nu vrhu; in končno sam Ra-titovec (i666 m) s kočo dr. Janeza Ev. Kreka. To bi bil opis Škofje Loke in njenega okraja, v* letoviškem in tiijsko-prometnem pogledu.
Poudariti je treba, da ima mesto in kraj prav* vse pogoje, da se v njem razvije čim-večji tujski promet. Prednosti pa so, bliz na Ljubljane, cene in kljub temu izvrstna postrežba ter nadvse prikladna narava zlasti za krajše enodnevne izlete.
Škofjeloška pasijonska procesija
Vsekakor bi v tem članku moruli pisati kaj več tudi o zanimivi »škofjeloški procesiji". Vendar pa je »Gorenjec" za času Obrtne razstave v škofji Loki, na kateri se je predvajala tudi moderno pridelana in prirejena zu oder »škofjeloška pasijonska procesija", prinesel tako točen in izvrsten popis te procesije, du se k temu popisu ne da prav nič dostaviti.
Cerkvena razdelitev
Škofjeloško ozemlje je razdeljen.i na 20 župnij, ki so združene v dekuniji Stara Loka.
V dekaniji je 20 župnih cerkva, 44 podružnic od teh jih ima Škofja Loka eno četrtino to je 11 in 2 samostanski cerkvi in sicer nuu-ska in kapucinska v škofji Loki, torej skupaj 66 cerkva. Šteti bi pa morali še Soro, ki inial farno cerkev in 3 podružnice. Soru spada pod dekanijo Ljubljano, a je pod glavarstvom Škofja Loka. Torej je nu vsem Škofjeloškem ozemlju 70 cerkva.
Šolstvo
Da je šola eden izmed najvažnejših c.nite-Ijev kulture in prosvete sploh pri vsakem naročili, tega so se Ločani in okolicam pruv ž.vo zavedali. Saj je v Škofji Loki stalu že pr.u ljudska šola leia 1627, ki še duues stoji (poleg turne cerkve »Kadolčeva h.ša"). Ce pogledamo, kako stoji dunes šolstvo pri nas, v našem okraju, .dobimo sledečo sliko:
Daleč .n ceio v inozemstvu sloveči šolski z..-\od je vsekakor msul.n-.ki. V Iršulinsti šolski .nternat so zlasti pred vojno, pa tudi še danes poa.ljalj svoje ncere nadvse ugledne, ziasti plemiške družine iz vse bivše Avstro-Ogrske, pa tudi iz Francije, hulije, Anglije, Rumun.je, .vemčije, Spunije itd. Iz tega se jasno v.di slo->es tega zavoda. Silni sloves je zla.su uz.valo iiršulinsko učiteljišče, ki pa je bilo trn v peti iiušim liberalcem, kar sc vidi zlasti iz dejstvu, da je ob letih diktuture I. 1951. moralo prenehati, ne radi pomanjkanju učenk, ampul, rudi intrig pri odločujoč.h. Po diktaturi je ue.-;eljišče zopet začelo delovati 1. 1937 m imu danes pruvico javnosti.
Danes so v Škofji Loki sledeče šole:
Pri uršulinkah: 3 razredov lanskega učiteljišča; 4 razredi dekliške meščuuske šole, 4 razredi dekliške ljudske šole, otroški vrtec, trimesečni gospodinjski tečaji, stuim nemški tečaj, trgovski tečuj. Poleg tega pa nudijo ur-šuliuke še pouk o glasbi, fruncoščni, ženskih ročnih delih in še mnogo, mnogo drugih ko • ristnih reči za naše dekleta. Pogosti so zlasti kuharski tečaji.
Uršulinke so prišle k nam 1782. Poučujejo pu nušo žensko mladino od letu 1892. PouUar.ti pa moramo, du je naša žensku mladinu mnogo h i-Ije in pruktičnejc izobružeuu, kakor moška, kur je /usluga  iiršulink, ki se bore tudi zu
gimnazijo,
V narodni šoli: 4 razredi mešane meščanske šole; 6 razredov deške ljudske šole: 2 ra.-.redu gorske šole- zu oddaljene; 2 razreda poiiav 'jalne šole:   4   razredi  obrtno  nadaljevalne šole.
V teh dveh /uvodih je všolaiui mladinu iz škofjeloške in starološke župnije, skupaj okoli 800 otrok.
Zapadni del škofjeloške župnije, to je oni del. ki leži v Poljanski dolini je všolan v Ga brk, ki ima 2 ruzredu ljudske šole.
V Školjeloški okolici so še šole za župnijo Zahnicu. V Zubnici je 3 razrednu ljudska šola;
STRAN 8 ^
>GORENJEC«
za župnijo Sora je v Sori 4 razredna ljudska šola;
za župnijo Reteče jc v Retečah 2 razredna ljudska šola. g
Ostale šole v škofjeloškem okraju so še n» Bukovici 2 razredu, v Črnem vrhu 2 razredu, v Dtužgošah 2 razredu, nu Javorjih 2 ruzreda. v Leskovici je zasilna šola, v Lučinuh 2 razreda, v Sovodnjti 'i razredi, v 1'oljanuli 4 razredi ljudske šole, 2 razreda gorske zu oddaljene, obrtna šola. v Mulenskem vrhu 1 razred. * Selcih 5 razredov, v Bukovščici 2 razre da, v l'odbelici i razred, Sorica - ruzn-da, Zabrdo I razred, v Davčah zasilnu šola, v Stari Oseb-ci 1 razred, v Trebijuli 2 razredu, pri Sv. Lovrencu t razred, nu Trati -' razreda, v Zalew logu 4 razredi, v Železnikih 4 ruzredi m v Zireh, ki sicer spuduju pod okruj Logatec, a pod dekanijo Stara Loka iu so skoro 800 let pripadale k „Sorškemu gospodstvu' imajo ' razredov ljudske šole, 2 razreda za oddaljene in 2 razreda obrtno nadaljevalne šole.
Vseh skupaj ic razredov v vseh Šolah MU v našem okraju. Več razredov ima vzporednike, tako da je v našem okraju okoli 150 razredov in to brez mnogih tečajnih razredov.
Naše šole so tekom desetletja zorale ogromno ledino in so vzposobile veliko naše mlad ne, da je mogla stopiti na pot k višji izobrazb'-
Srednješolska mladina iz naših krajev pa je obiskovala gimnazije v Kranju, Ljubljani, St-Vidu nad Ljubljano, visoke šole pa pred voi-no v Gradcu in Dunaju, po vojni pa v Ljubljani, v Zagrebu  in Beograd u.
Prosvetna in druga društva
Po ozemlju našega okraja je pruv na š.roko razpredena mreža raznih društev. Kot najbolj razširjena moramo omeniti tukaj prosvetna društva, ki jih je v našem okraju 21 in sicer: v škofji Loki, Stari Loki, Retečah, Sori, Bukovščici, Črnem vrhu, Dražgošah, Lučinuh, Novi Oselici, Poljanuh, kjer /idujo nov dom, Selca, Sv. Lenart, Truta, Zali log, Zubnica .irebije, Železniki, Žiri, Martin V rh. Tu društvu imajo predavanja, odseke, kino itd. nudijo našemu ljudstvu ogromne duševne hruue in vse v smislu katoliških slov. načel. Tudi Sokol ima nekuj jiostojuuk med nami, vendar nnuu med ljudstvom prav nobene zasiouibe. ker njegov program in njegovo delo nikakor ne odgovarja našemu ljudstvu, ker ni ne ku-toliški in ue slovenski, temveč je vse prej kot to, ker je brezverski, narodno nemogoč, ker nikjer ne zastopa slovenskih teženj.
Zlasti razvita so pri nas gasilska društvu, katerih je v župi, katera je bila ustanov ijena 10. januarja 193", petnajst, ki imajo skupaj bbl članov. Gusdske čete so v Škofji Loki, Stari Loki, Zabnici, Sv. Duhu, Godešiču, Sori, Selcih, Železnikih, Zalem logu, Sorici, Rudnem, Poljanah, Lučiuah, Trebi juh, Bokove i. Naši gasilci imajo skoraj povsod svoje lastne domove. V juliju leta 1937 pa so blagoslovili svojo prvo četno zastavo in sicer od škofjeloške čete. Gasilci imajo 10 motornih brizgaleu in kakih 15 ročnih. Opremljeni so z vsem najpotrebnejšim orodjem. Gasilci vrše ogromno delo bližnjemu v poaioč iu Bogu v čust!
Od drugih društev moramo zlasti omeniti Muzejsko društvo, ki je v zadnjih letih organiziralo v drugem nadstropju mestne hiše muzej, ki hrani redke umetnine iz vsega škofjeloškega ozemlja.
Tujsko prometna društva skrbe, du tudi tujci kaj zvedo o našem kraju in da so čim-lepše in udobneje postreženi. Prosvetno društvo, društvo primorskih emigrantov, obrtno društvo,    Vincencijevu    konferenca,    S. K.
Sora,    ki    je    v    času    diktature tvorila
skoro edino društveno vez med ljudstvom in je žela že prav lepe uspehe ni polju športa. Fantovski odseki in Dekliški krožki, ki jdi je v vsem okraju 15, ki goje telesno kulturo, zlusti med našo kmečko in obrtno mlad no. Tu moramo zlasti omeniti bivšeg« „Orlu" iz čigar škofjeloške telovadnice sta izšla že pred vojno dva vrhunska telovadca, člana znane ..rimske vrste", ki bi imelu nastopiti letu 1914 v Rimu in to gg. Ravnihur Andrej in Franc Ramovš. Tudi izvrstnegu smuškegu tekača Slavka Jazbeca, ki je zastopal našo vojsko in državo na vojaških »muških tekmah v Nemčji (Gurmisch-Purteii-Kirchen) in v Frunciji (Cha» monixu) in je dosegel pruv lepe uspehe. Nuto imamo razne obrtne zadruge, invalidsko združenje več cerkvenih društev, kolo jugoslovanskih sester. Slovensko planinsko društvo, ki oskrbuje kočo nu Ljubniku (1027 m). Nato imamo v Loki gospodarska združenja, Okrajna hranilnica d. d., Ljudska hranilnica d. d„ Mestna hranilnica, ki so ugledni denarni zavodi. Nato imamo »Elektrarno d. d." in Vodovodno društvo d. d., ki skrbita zu stulno elektriko in dobro jiitno vodo. V Loki je še podružnica čebelarskega društva, sedež odseka Kmečke zveze itd. Omeniti pa moramo še JSZ in ZZD. ki stu važni delavski organizaciji.
Splošne ugotovitve
Naš okraj, ki je bil ustanovljen 15. avgusta 1936., 'ma nekaj nad 25.000 prebivalcev. Obsega t bčine: Škofju Loka, ki ima skupaj /. garin-zijo 1. plan. polka nekaj nad 5000 prebivalcev. Stara Loku, Zminec, Poljane, I ruta, Osehca Selca, Železniki, Sorica in Črni vrh. Poleg teb krajev pa je spadala k loškemu gosi>odstvu še občina Žiri, del Stružiške obč.ne iu sorsko polje do Suve. Bogastvo loškega okraju je les, zato zlasti cvete lesna industrija in z njo lesna trgovina, Hainricher, Dolenc in nu desetine munjših žag. Loški les gre v Italijo, Nemčijo, Francijo, pu tudi v Egipt itd. Rudnega bogastva ni pomembnejšega. Večje trgovske hiše so Thaler, Savnik, manufakturu Deisinger, Z -beri s|)ccerija, važno je zlasti mlinarstvo, ko šir, Leben, Trata mlin, „županov" mlin so ml -ni, v katere vozijo od daleč naokoli. Važne prometne žile so ceste: Kranj—Loka- Selca- meja in l oku—Poljane—Žiri—meja in Loka—Brezm-ca -Javorje—Blegaš. Važna bi bila cesta Loka
črni vrh. Obžalovanja vredno dejstvo pa je da je železnica oddaljena od mestu 3 km.
Za loške reveže skrbi znana loška dobrodelnost, ki je po prizadevanju znunega nand-negu borca Filipu Terčela I. 1919 Ustanovila dobro urejeno Mestno ubožnico v ..špitalu" na Spodnjem trgu, v kateri je stalno okoli 24 u božcev iz Loke in okolice. V starološkem gradu pa imajo svoj dom slovenski slepci, ki jih oskrbuje  „Društvo slepih".
Če uvedemo še škofjeloške župaue po vojni, ki so od 1912 — 1933 g. Hafner Jože. od 1935 — 1936 šink Stevo in od 1936 do danes nad vse požrtvovalni Ziheil Matevž, pod katerim je naic mesto v vsukem oziru napredovalo. Če povemo, du je mesto in okraj največji in najzvestejši pristaš dr. Korošca, zadnje volitve 90*>/o in če povemo še, dusožup-nikovuli po vojni v Loki čgg.: dr.Tomu/Kiinur, g. dr. Janko Arnejc in sedaj že 11 let g. duh. svetnik Jernej Podbevšek, dekunijo pa pase že dolgo vrsto let g. kanonik Matija Mrak. potem mislimo, da smo povedali vse.
Nazadnje pa naj povemo, da vsi Ločiinj ljubimo svoje mesto, svoje hribe, griče, cerkv,ce in polja od katerega nas večina živi in da smo ponosni, da smo — loške sniojke.
Triie v preteklosti in danes
Gospodarski, kulturni, socialni in politični razvoj mesta
Ob priliki jubileja našega »Gorenjcu' je pruv, da podamo bežno sliko dela v Tržiču. Mesto se nahaja v vznožju dveh dolin, po katerih tečeta dva gorsku potoka Bistrica in Mo-šenik in se pod mestom zlivata skupaj. Ta dva potoka vsebujeta precej vodnih sil, ki so docela izrabljene. Na Mošeniku ima predilni-ca poleg nešteto drugih vodnih naprav sumu 4 električne centrale a preko 3.000 konjskih lil. ob vodnih struguh imamo kovačije, usnjiirne, mizarske, ključavničarske in druge delavnice, katere se izkoriščajo / vodno silo. Skratka Bistricu in Mesenih sta življenjski žili z.i tr-žiško prebivalstvo.
Tržič - gospodarsko in prometno izhodišče
Dokler še ni bilo gorenjske železnice, je bilo pri nas važno posiajaliAče na državni cesti ( elovec—Ljubljana—Trst. Tu so se menjavali vozniki, prekladalo se je blago, priprema se je dobila /a prek.) Ljubelju, nešteto voznikov je prenočevalo itd. Pruvtuko s trgovskega stališča ima Tržič svoj pomen. Prebivalstvo šentunske doline. Lomu in Puterhofa je navezano le nu nakup v Tržiču. Deloma kupuje v Tržiču njegova južna okolici, t. j.
sodelovali, vsled česar je do konca svetovne vojne javno politično življenje nekam mirno potekalo. Po prvih povojnih volitvah * maju 1921. leta je občinu prišla v roke liberulno-socialistične večine. Razmerje strank v tem odlioru je bilo: SLS 10, narodno napredna 7 ;n socialisti 7 občinskih odbornikov. Po volitvah stu se slednji dve stranki združili in držali občino v rokah do 4. novembru 1956. leta. Pod to upravo se v 15 letih v Tr'ičii ne more beležiti kak večji napredek, ker se je več pečala s struttkarsko političnimi posli, kot pa /. občinskim in in drugim komunalnim gospodarstvom.
Po direktive je hodilu v Kranj in ker tam niso nič delali, tudi v Tržiču niso smeli. Občinski proračuni so bili vedno enaki. Pred du-jutvami se je meščane res ščitilo, zuto pa se tudi ni nič delalo in če bi šlo tako naprej, bi ostal Tržič ..en pozabljen kraj". Tekom treh let dela sedanje občinske uprave je občinsko gospodarstvo mnogo pridobilo. Omenimo samo par stvari: Nekdanje Šetinčevo Virje je posudo last občine. Te je najresnejšj prostor zu bodoče šolsko poslopje. Najvažnejše dejstvo pa je gotovo Mestni dom. ki je ponos slehernega iržičnna. L radi so pod občinsko streho in rešeno je vprašanje trga ozir. tržnice Danes je to'dom in centralna točka vseh Tržičanov. Res
I so dolgovi, pa ti se bodo plačali, prebivalstvu
; j ta bo to vodno ostalo.
Potrebe mesta in program bodočega dela
Za potrebe in olepšavo mesta je še mnogo j dela v programu: Popruvu in pojačanje vodo-j voda, tlakovanje ceste in Cerkvene ui ce. most j za  pešce  iz  Mestnega domu  čez  Bistrico zu \irjein, most čez Mošenik pri deki škem domu j in cest« mimo Zdravstvenega doma, ki bi nu-I dila dovoz do sedaj nedostopn'm krajem Tr-| žiča, zidanje nove šole, kopališča  itd. To je ' dela še za dolgo, dolgo dobo. Vse to se bo I moglo napraviti le z. združenimi močmi prid-j nih, idealnih ljudi, ki bodo imeli pravo Ijube-j /en do kraja samega. Če prestanemo to vojno krizo, ki danes pretresa ves svet, imamo upanje, da se bo dalo združiti vse sposobne moči in   ta  program  današnje občinske   uprave v doglednem času uresničiti.
1'ržič ima okrajno sodišče, pod katerega spadajo upravne občine Tržič. Križe. Kovor, Sv. Katu: ina. Sv. Ana in deloma tudi Goriče-Golnik. Za prebivalstvo teb občin je to zelo važno, ker če bi sodišča v Tržiču ne bilo, b' imeli nekateri zelo daleč (n. pr. od Sv. Ane in sv. Katarine, kakor tudi iz Tržiču samega), če bi morali hoditi zu vsako stvar v Kranj Zal, da je <dšla pred leti davkurija iz Tržiču. Mnogim bi bili prihranjeni stroški in čas, (ločim je trebu sedaj hoditi za vsako potrdila dovoz k seduj nedostopnim krujeni Trijem Kranj. Mnogi vprašujejo in zahtevajo, da bi ta važni urad prišel nazaj v Tržič. Nekateri se pa tega branijo.
Kovor in križe. Prinaša pu ta okolica ni t /iški :rg mnogo svojih pridelkov. Kar jc i pod Križen in Kovorja, pu v trgovskem pegi du že gravitira nu Kranj. V tujskoproineine ozira je Tržič zelo važna točku. Vendar se je dn nedavnega čusu v tem pogledu želu mulo napravilo.  Tu je  izhodišče  llu  Karavanke, ali
bolje povedano, če se turist ulj smučar pripelje z železnico uli avtobusom, so tu vrata, ki vodijo im del Kuravank v kolikor gravitirajo na tr/iško kotlino. \ tiijskoprometnem o/.iru je bilo mnogo zamujenega. Za to delo so prijele pred pur leti mlade sveže mo<';. ki se lulejstv ujejo v podružnici SPD. Sadovi tega de-lu so jušnu vidni.
Politično iirijenje
Ker je mesto tako stisnjeno mtd hribe, je prebivalstvo /el,, gesta naseljeno, kar je tudi vzrok, da je zelo bujno driižubno in društveno življenje. Svoj čas SO bili tudi nurodnostni boji zelo živahni, kei so nemški ali nemško misleči tovarnarji Imeli na vodilnih mestih le svoje somišljenike. Slovenci so bili le |>od-rejeni. kar je včasih povzročalo hudo kri. Leta 1912. je po hudem Ikiju prišla občinu v slovenske roke. Pri teh volitvah sta SLS in NNS
Živahno društveno življenje
Društveno življenje jc jako razgibano. Že pred vojno je bilo tako. Katoliško misleči delavci in obrtniki so se zbirali v društvu sv. Jožefa. Meščani-nuprednjaki so se zbirali v Slovenskem bralnem društvu, socialisti pa so imtli svoj koiiziim, dokler pa tega ni bilo. SO se zbirali v gostilni Kavčič. Konkurence je bdo v iem pogledu več kakor dovolj. Nu vseh straneh so bili /.elo ugilni ljudje. Vsak izmed teh treh pokretov je Tržiču utisnil svoj pc-čnt in je najbolje, če se ti pokreti imenujejo: katoliški, liberalni in socialno-demokratski. S svetovno vojno je društveno delovanje zelo trpelo. Po vojni pa takoj zopet oživelo in je izgledalo, da bo začelo prevladovati marksistično mišljenje. Mnogi se še sponi.njajo impozantnih zborovanj pri „Toncu" in sprevodu po Tržiču z, velikimi rdečimi zastavami in godbo na čelu 1. maja 1919 leta. A to jc trajalo le kratko dobo. Pričele so se ribe.rije in rdeči so bili deljeni na dvoje: levičarji in Kristanovi desničarji. Po nekuj letih je umi' Kristan, z njim je legla v grob njihova gospodarska organizacija, in s tem so kmalu zgubili  svojo  streho tudi  tržiški socialisti.
Obratno pa je bilo v katoliškem taboru. Po smrti priljubljenega župnika g. Potokarja. smo dobili žiiavega in po napredku stremečega čg. škerbca za župnika. Čeprav je bil takrat nasproten SLS, s čemer so nekateri računali, smo se vendar kmalu našli, če ne v stranki, pa v katoliškem pokretu in s tem se je gospod kar naenkrat znašel tudi v javnem, političnem in gospodarskem življenju. Poraz pri občinskih volitvah 1924. leta, ga je pognal z vso 'ilo v gospodarstvo in s tem je bil ustvarjen temelj, na katerem se oblikuje in se bo še oblikovalo javno življenje v Tržiču. Če primerjamo delo marksizma z delom katolicizma vidimo ogromno razliko. Tam propad, tukuj napredek in vsestranski razmah, tam materializeni, tu idealizem, tam sebičnost, samo uživanje, tu samo-zatajevanje, tam veseljačenje, tu skrbi in trdo delo. delo ua odru, delo v FO in Dk, delo pr' godbi, v javnosti, v gospodarstvu, v politiki itd. Toliko panog delu, du manjka ljudi. \ en-dur to delo donušu blagoslov ne samo nekaterim, ampuk vsemu Tržiču. - Zelo vidno vlogo igra Vincencijevu konferenca na faritativnem polju. Preko 1"0 otrok je vsak dan na kosilu. Starši, ki so zapi>sleni v tovarnah, oddujajo etroke čez dan v zavetišče, kjer imajo nekateri celodnevno oskrbo. \ Rokodelskem domu, ki je tudi last Vine. konference, je preko 50 fantov na hrani in stanovanju. Skalu in Rok. dom imata pod svojo streho velike družine, za katere je treba dosti skrbi in dela. To tiho delo, ki ga opravljajo šolske sestre, je obvarovalo že marsikoga pred padcem. Ce kje. je tu  resničen urek:  „Duh je. ki oživlja".
Vse navedeno je le bežen pogled v tržiško življenje. To življenje je zelo živo in se vsak, kdor pride v našo sredo, temu kmalu privad in ko odhnja, se še vedno rad spominja nu čuse, kutere je preživel v Tržiču.
Delovanje strelske družine v Kranju
V pretečenem letu je bilo gibanje kranjske strelske družine dokaj živahno. Uspehi so bil , kakor vedno, tudi letu 1959. kur razveseljivi. Strelišče je bilo spomladi otvorjeno z nagradni™ streljanjem, ki se ga je udeležilo številno člunstvo. Razdeljena so bila lepu prakt čila darila, ki so jih poklonili razni podporniki družine. Med letom se je pruv pridno streljalo. Med udeleženci je biln ves čas prav pestra slika Moški strelci so seveda prednjačili, zu tem mnogo nežnega spola, u največj.m uspehom smemo prištevati, ker smo pridobili skoro vso struževsko mludino. Onu nuni je zvesto sekun-dirulu, bodisi v /uklonih uli na strelišču. Tudi nu strelskem polju so se ti mlad, junaki izkazali kot enakovredni ostalemu članstvu.
Družinp šteje nad 120 članov. To število se bo letos verjetno pomnožilo, ker že seduj prihajajo prijuve od vseh struni. Postreldo se je nad 9000 putronov, skoro isto število, kot predlansko leto. To naj služi zu dokaz, da še di-lui.uo in to kur z močnimi pljuči.
OI>činu Krunj nas je tudi lansko leto zopet UMitnO podprla. Ker strelska družinu ne uživa ! nobenih podpor, ter moru iz svojih skromnih ' sredstev (članarina) vzdrževati strelišče, plačevati za njegu najemnino, pokazivače i. dr. se
je moralu obručuti nu razne dobrotnike društvu, ki so nas hvalevredno podprli, posebno ob prireditvah tekem. Na tem mestu bodi vsem da-rovulcem iz.iečena posebna zuhvulu. Nuj omenim sumo nekatere: (i. Iloiuk nam je dvakrat prispeval večjo množino blagu. g. Prah nuni je nuklonil din 300, -, g. Božič din 3011, . tovarn« Jugočešku din 200. , tovarne Jiigobiiinu Pek stilindus. Sire. več trgovcev i dr. so nuni da-rovuli v blugu. Vsem tem in ostulim. Daj tO plejšu zahvalu s prošnjo da ostanejo družim zvesti dobrotniki tudi v letošnjem letu.
\ jeseni smo priredil, zaključno nagradno streljanje. Obiskali s0 nas strelci iz raznih krajev, kukor iz Ljubljane, št. Vida. Tržiču in drugod. Pogrešali smo pu naše vrle Domzul-čune. Duril je bilo nad 50. ki so presegale v rednost din 2300. Naši strelci so se tudi nu teh tekmah, kot vedno, izkazali odlični konkurenti.
Seveda so še vedno v ospredju nuni dobro znani »si, ki jih menda ni potreba še posebej omenjati. Pri celotnem ekipnem streljanju je dosegel prvecstvo tajnik g. Ločniškar s 109 točkami (s 15 streli). Ljubljanska ekipu je dosegla vsega 572 točk, u kranjska 565 točk, št. V idsku pa 259 točk. Začasni pokal je romal za 1 leto v Ljubljano. Na splošni tarči na 200 m in brez. naslon.' je dosegel g. Ločniškar 77 točk, Kočnik 75, Peršin 70 in Rozman 44 točk (od 10 strelov). Na struževski tarči 150 m je prednjačil g. Vrabec Rudolf iz Struževega s ch8 točkami, drugi je bil g. Bitenc iz. Kranju s 78 točkami, tretji g. šifrer Alojz iz št. Vidu s 67 točkami. Na lovski tarči „Srnjak" so dosegli g. Bukovnik in g. Smole po "'8 točk, a g. Ločniškar 57 točk. Zaključnik tekem se je udeležilo vsega 56 strelcev. Malokulilnersk h tekem ni bilo.
Največ zanimanja pa je vzbudilo tekmovanje naših najmlajših. Mladinska tarča 100 m je bila predmet splošnegu občudovutiju. Tekem se je posebno struževski nuraščuj zelo pridno udeleževal. Njihova tarča je bila ves dan neprenehoma okupiranu. Pri nujbnjših strelcih, kot n. pr. pri Šdurjtt in obeh Erženovih, je hibi rdeču zastavica vedno v službi. Opazilo se je, da so ti mladeniči z izredno mirnostjo in hladnokrvnostjo streljali s težkimi puškam'. O kakem strahu, pred „rukaiijein" uli pokanjem pušk ni pri teh funtih niti govora. Obe-tujo biti inllični strelci, ako ImmIo pri dosedanjem delu vztrajali. Zato funtje. kur N korajžo naprej in gotovo bodete preinuguli v m- živčne tresljaje in druge ovire. Letošnjo jesen se pu pripravite na še večjo tekmo, kot lansko leto; razen kolajn dobite še veliko lepih daril.
Dobri iu marljivi strelci lirezplučiio municije. Samo nekaj Vam polaguin mi srce: žogobre letos prepustite drugim, ker vedeti morate, kdor je dober ..fiithulist". je zanič strelec (namreč s puško).
Natunčnejše podatke o doiujlnein poslovanja kranjske strelske družine, bodo |>odali njihovi funkcionarji na prihodnjem občnem (boru. Dan uro in krnj se |>o objavilo pozneje.
Frane Wcrnig:
Naše kmetijstvo
in tostvarni pogledi v bodočnost
h Splošno
»Sreča te išče, um ti j«' dan,
našel jo boš, ak' nisi zaspan -- — "
Misel \r. željo, ki jo hoče izrazili eden prvih slovenskih pesnikov v tej kitici si je menda v polnem obsegu osvojilo in vzelo za življenjsko vodilo naše gorenjsko kmečko ljudstvo.
Od delavnosti, iznajdljivosti in naprednosti v vseh panogah kmetijstva kranjskega okraja in na Gorenjskem sploh so se vedno učili kmetovalci iz vseh krajev Slovenije.
Dobro se še spominjam, kako nas je pred 30 leti, Slovencem sicer neprijazno razpoloženi nekdanji koroški kmetijski strokovnjak iu poznejši avstr. podkancler Sumi, bodril in opozarjal, da naj si vzamemo za vzgled vzorno organizacijo kmetijstva in zadružništva na Gorenjskem. In ako je bilo svoječasno kdaj v bivši Štajerski in na Dolenjskem govora o ogledu živinorejskih in mlekarskih ter poljedel-kth kmečkih naprav, vselej je odločitev padla na
— Gorenjsko. Nt radi tega samo slučaj, da si naši gorenjski okruji štejejo v čast, da so dali Sloveniji najvplivnejše vodilne .nože v kmetij-ko-stanovskem gibanju in kmet. stanovski organizaciji, v zadružništvu sploh ter posebej v živinorejskem, mlekarskem in strojnem kmečkem pospeševanju. In tudi v sadjarstvu so gorenj-ki-škofjeloški drevesu "carji pokazali vzgledno delo in zavidljive uspehe že tedaj, ko v sadjerodni, zeleni Štajerski o kakem smotrno-naprednem sadjarjenju n ti vedeli nlfo.
Uspehi nukeisko-predaških oz. gorenjskih mlekarn sploh pa so opozorili gospodarje iz vse Slovenije nase in so dali pobudo Za Ustanovitev marsikaterega novega, uspešnega mlekarskega obrata na Dolenjskem in na Štajerskem.
Kokrško-jezerska ovčjereja je dalje vsled odlične plenien-kc kakovosti našega blaga proslavila gorenjske kraje, čeprav čestokrat pod tujim imenom, po vsej srednji in zapadni
Evropi,
Sloves naše. v naši ožji domovino vzgojene kranj-ke čebele je tudi vsled njene izredne pridnosti in vzdržljivosti segal in Se vedno sega daleč preko evropskih mejii.
Gibčni gorenjski lesni trgovini se je končno zahvaliti, da je mogla odlična kakovost kokr-ško-jezerskega maccnu ponesli slove: našega lesa daleč preko morja.
II. Sedanje »tanje
našega kmetijstva
V novejšem času je naša Gorenjska na tem. da postane rezervoar oz. osrednji dobavitelj za najboljši beli semenski krompir, vrste _o-neida" za vso državo,
da pr deluje raznovrstni nizki fižol za naše zumejne in celo prekomorske kraje in
da postavi na trg za domačo in inozemsko porabo (vse po navodilu spretnega in odličnega vodstva Gorenjske kmetijske zadruge v Kranju!) posebej, po možnosti v silosih pripravljeno in predelano iskano in okusno gorenjsko zelje.
V ta namen pa so kar je čisto umljivo potrebna v naravni gorenjski gospodarski centrali, v Kranju, obsežna sklad šč«. betonske jame in različni stroji za razbiranje in sortiranje bluga. Slednji so posebno važni za fižol, deteljna in travna semena. (Domače gorenjsko detelj no seme iščejo tudi onstran, meje!). Ni n. pr. potrebno, da dobi naš kmetovalec zu fižol po din 3 za kg. dočim ;sto blago —■ samo  po  predhodnem  čiščenju  in sortiranju
— proda italijanski trgovec v Irsm po din 12.— za kg naprej.
Preudarni odločnosti in jasnemu pogledu gorenjskih kmečkih gospodarjev v bodočnost se je tudi zahvaliti, da je v zadnjem času uspelo uvesti najbolj širokopoteznejšo rac onnli-z.ncijo in smotrnost v pridelovanju in predelovanju v mlekarstvu. Zgradba osrednjega mlekarskega obratu v Čirčičuh pri Krunjti, najmodernejšega tovrstnega zavoda na Balkanu, je viden dokaz tegu dela in stremljenja.
tm nekoč slovito rejo gorenjskih konj se je lani poživilo 3 tem, du se je osnovalo v Kranju mogočno koujert jsko selekcijsko organizacijo z nad SO v rodovnik vpisanimi kobilami noriške pasme. Podobno organizacijo snujejo tudi v škofji Loki.
Za (Hivzdigo in regeneracijo svoječusivi tako slovite gorenjske ovčjereje se je luni ustanovilo v krunjskem planinskem predelu dve OV-čjerejski selekcijski društvi: eno zu Jezersko in Kokro, drugo v Tržiču za občini Sv, Ano in
Sv. Katarino,
Edino domačo gorenjsko prašičjo pasmo, enobarvnega ali čriiopnsnstega tipu, ki je žlabtnejšu, glede telesnosti bolj odgovarjajoča, kot razno uvoženo dolenjsko uli štajersko plemenito blago, čuku še smotrna selekcija in primerno smotrno zajetje danegu odličnega gorenjskega plemenskega blugn. Le-to se odlikuje z dolgim, širokim in globokim telesom, kratko glavo in  izrnzito dolgimi  uhlji. Izraba
I krme po tej pustni je nujpovolnejša in prime-| ri, da doseže 6 in 7 mesečnu žival ob navad-i ni doinuči kluji težo od  1"0 kg, niso redki.
Sevedu kažejo posamezno te živali navidez-I no znake degeneracije, ne da bi bilo sicer I ugotoviti kakih posebnih bolezenskih nagnenj i (golo truplo, udrtost za pleči. popolnoma meh-i ki in položni biclji itd.), toda celo rejci ple-| menitili ščetinurjev iščejo čestokrat spr čo prežlalitnih živali, tako dozdevno nu meji iz-rodevanja se nahajajoče žlahtno blago.
Govoriti o govedorejskem, nekoč za vso Slovenijo vzglednem in vzpodbudnem zadružništvu, bi bilo odveč. Lanska premovunju. predvsem pu licencirunje bikov, so pokazala skoraj v vseh gorenjskih okrajih za 20°/0 zboljšanje gorenjsko cikastega plemenskega blaga, katero se pa mora žal na jugu, proti Ljubljani boriti še z ostanki nekdanje zahirane si-modolske pusmc, v planinskih predelih pu z nekdanjo aviohotnn slovensko marijadversko
belo živino.
Ogromni naravni, noizkoriščani zakladi pa ležijo še v našem planinskem pašništvu, kalem bo po dosedanjem uspešnem delu agrarnih operacij pri zgradbi planinskih hlevov in pastirskih stanov docela preusmeriti v kolikor bodo to danes še dopuščali zapeljivi lažji dohodki iz planinskega tujskega prometu in v kolikor bo sploh še mogoče dobiti dobrih pastirjev) ter bo na kak način poskrbeti, du pust irski stanovi ne bodo predvsem krčme in da posameznemu pastirskemu osebju skrb za dohodke iz polgostilniškega obratovanja in iz raznega kupčevanja ne bo glavni smoter, da bodo uprave naših skupn h pašnikov in naše osrednje oblasti predvsem skrbele za ustvaritev pogojev, ki bodo omogačali.
da se bo v prvi vrsti in [Mivsod pravilno negovalo in izrabljalo pašno rušo.
du se bo smotrno gospodarilo nu planinah s hlevskim gnojem in gnojnico in
('u bo paSno osebje posvečalo stalno 'in povsod vso pažnjo razvoju in stanju mlade, le rastoče plemenske živine na planini.
(V upoštevamo, da se v poletnem času skoraj šestinu vse živine kranjskega pol. okraja dobro ali slabo (večinomu menda pa le slabo in pruv slnbo!) preživi na planinski paši (kar ima tudi za dolinsko živinorejo topogledne posledice) in če iivažujemo, da bi morali predstavljati naši sončni, planinski pašniki „vzre-julišča*" in vrelec zdravja ter krepkega razvoja vsej mladi plemenski živini, predvsem pa bikcem v dolinskem pasa z izključno hlevsko rejo od nnšh gora pa do Ljubljane, bo to našo težnjo in željo spričo dejstva, da so naše planine danes /. malimi izjemami le bolj sprehajališča in poletna zasilna oskrlmvališča jalove živine, povsem razumel.
Posebni vnemi in razgibanosti Zveze čebelarskih podružnic „Antona Janše" v Kranju pa se je zahvaliti, du je bila predlanskim u-stanovijena v Fužinah na Kokri plemenilna postaja za čebele. Vsaj so tudi lani marsikateremu kmetovalcu dale čebele več čistega dohodka kot vse druge kmetijsk panoge skupaj.
Že omenjeno, nekoč za Slovenijo pion'rsko gorenjsko sadjarstvo pokazuje posebno na sončnem pobočju Karavank in Kamniškh Alp (Kovor, Golnik, Preddvor, Olševek, Cerklje itd.), v sončnem, nu tihotne, blage štajerske v norod ne kraje tako spominjajočem in pred stoletji celo s pravimi vinogradi se ponašajočem Smledniku ter v zavetni, sicer hladni planinski Besnici (kdo ne pozna naše lepe hesniške voščenke!) prav ugodne lege.
Dočim se je odvisno sadno blago svoječasno predelovalo pretežno v nesrečni žgani strup (čeprav prinaša ta ob modrem ravnanju žjim ljudem znatne denarne dohodke), je v zadnjem času povsem zavladalo prepričanje, da je mnogo bolj gospodarsko sadje (v kolikor ga ni mogoče prodati na dobrem domačem trgu v domačih industrijskih centrih!) posušiti. In tostvarno se je predvsem iz našega poljedelsko--zadružnega središča, iz Šenčurju, razvilo gibanje za vsesplošno postavitev modernih sadnih sušilnic, katere preprezajo sicer že vse gorenjske ' okraje, katerih pa bi bilo treba najmanj še 7 do 8 kratno dosedanje število.
Zu zatiranje sadnih škodljivcev skrbi pr' posameznih občinah in sadjarskih podružnicah znutno število škropilnic ter si je občina Cer-Ije na Gorenjskem kot prva v okraju omislila motorno škropilnico, s katero ne zutira samo škodljvcev na sadnem drevju, ampak tudi Škodljivce na fižolu in na kromparjevih nasad h.
Nu ugodne |x>dnebnc in naravne |x)goje za pridelovanje žita spominjajo v okraju posa-'meznu imena, kakor Pšenična policJa, Zlato polje itd.
Okrajni odliori za propaguiido gozdurstva so skupaj z okrajnimi kmet. odbori v lanskem letu z živahno propagando m z večjimi denarnimi sredstvi zopet opozorili nu pruv važno, če ne najvažnejšo kmetijsko panogo, hrbtenico gorenjskega in slovenskega kmetijstva na
gozdarstvo, katero s stalno večjo absolutno in relativno vrednostjo lesa v civiliziranih delih sveta in s stulnirn naraščanjem prebivul-stva, pridobiva od letu do leta na važnosti.
lil. Donosnost naše kmetije
in našega kmetovanja
O donosnosti našega kmetovanja moremo pruv zu prav govoriti samo v (e»ni zvezi z mogočno gorenjsko industr.jo, tujskim prometom in s prodajo ter vožnjo iz gozda. 54% celokupne površine kranjskega okraja odpade na pr. na gozd.
Samo tesna povezanost kmetijskega obratovanja s posrednim ali neposrednim zaslužkom od industrije v ruvninskdi gorenjskih krajih ter z zaslužkom v gozdu v gorskih okoliših upi.i l,i   naše kmetijsko gospodarstvo.
V resnici kmetovanje kot tako spričo drugih delavskih moči v kmetiji in spričo visokih cen za industrijsko blago, katero rabi kmet ter v očigled nizkih cen za kmetijske pridelke, za živino, mleko, žito itd., nikakor ni rentabilno in prinaša očividno izgubo. Pretežno morajo ljudje delati na kmetiji zastonj oz. brezplačno. ako hočejo, da pokaže kmetija količkaj aktiven saldo. Točne tozadevne podatke nam bodo pokazala knjigovodstva, katera uvaja v naše kmetijske obrate sedaj Kmetijska zlnirnica za Slovenijo.
V nekolikšuo pojasnitev donosnosti oz. izgub našega kmetijstva naj služijo na podlagi točnih obračunov in zapiskov ugotovljeni in kontrolirani naslednji podatki:
1. ) Pii g. Lazariniju v Smledniku so bili stroški vzreje 1 kg pravilno oskrbovanega 1 leto starega pleni, bikca d n 20. dočim je dobil lastnik v najboljšem primeru za žival 8 do 9 din za kg. Pr: prašičereji pa je imelo vlaste-l"ns'.,o v letu 1959 knj;govodstveno dokazano din 16.000.— izgube. Izgubo v kmetiji je krilo posestvo    pretežno z dohodki iz gozda.
2. ) Pri g. dekanu Skerbcu v Krunju so znašali stroški (krma. oskrbovalnimi itd.) za debe-litev bika za I kg 10.50. dočim je za pitano žival plačal mesar le d n 3.— za kg.
3. ) Na kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju 80 leta 1934 točno izračunali, da stane reja eno letne, 280 kg težke telice d n 6.65 za kg. dočim bi za tako telico plačal tedaj (spričo tedanjih
! nizkih cen živine) mesar ali kupec mogoče j din 3.— za kg.
I Spričo znatno višjih delavskih plač in spričo drage krme, bi reja navedene telice stala gotovo nad din 8.—. Upoštevali je, da je kmetijska šola računalu za seno le 40 par in za slamo le 20 par za kg.
Kmetijska šola je k sklepu tega računa pripomnila:
„\zgoja teh telie je v resnici  v gospodariva   nerantab Inu,   toda  biti   mora:   tudi ne smemo računati v domačem gospodarstvu de-!,i in krme previsoko.
4. ) Spričo današnjih cen za krmo bi morale na podlagi točnih obračunov dajati povpreč-iio vse krave na leto po 1850 lilrov mleka ter bi se moralo za mleko plačevati vsaj po din v— za 1, da bi bila s tem skromno plačana krma in delo pri molznih kravah.
5. ) V nekem posebnem primeru pokazuje račun, da imamo pri pšenici, ako pr delamo približno le 6 kratno seme (12 met. stotov) na 1 ha din 320.— izgube, ako vendar znaša pridelek 18 met. stotov na 1 ha, izkazuje račun 800.— din dohodkov. V splošnem in povprečno se vendar sučejo naši letni pridelki pri žitu ved-
! no le okrog 10 do 12 met. stotov na 1 ha. Torej je tudi tu očividna izguba.
6. ) \ vseh sosednih zatnejnih pokrajinah računajo, da pitanje praš:ču ravno poplača krmo, ako dobimo za pitanega pršutnika toliko koiikor stane na trgu 6 do 7 kg žita. Sedaj pa računajte in primerjajte pri nas cene prašičev in cene žita, k j ga je treba za prašiče večinoma kupiKi in vsa nedonosnost naši>gu kmetovanja vu'm bo takoj jasna.
IV. Nekaj misli in predlogov »a zboljšanje donosnosti našega
kmetijstva
Spričo navedenih primerov se morumo vprašati, kaj bi bilo ukreniti, da bi dvignili donosnost kmetovanja.
Cen živini, ž.Hu  in  drugim prdelkom doslej naravno nismo mogli sumi določevati in i zato tudi menda v bodoče ni posebnih izgledov.
Da  vsaj malo zmanjšamo    izgube našegu j kmetijskega obratovanja, bi bilo potrebno, du j pač v kol:ko dopuščajo dune razmere, pocenili i me zboljšamo in povečamo miše pridelovanje.
Potrebno bi med drugim zgolj iz. kmet. strokovnega vidika bilo:
1. ) Uvesti vsled stalnega odhajanja kmečke mladine v tovarne in mestu ter vsled tozadevnega pomanjkanja deluvskih moči nu kmetih vsepovsod strojne zadruge in po moi-.nost' strojno delo na polju in v kmetijskem obratu suniein:
2. ) ■porabiti več pravilnih in po možnosti po-eenjeiiih umetnih gnojil:
3. ) z dodelitvijo cementa po znižani ceni končno omogočiti slehernemu, tudi najmanjšemu kmetovalcu, du pravilno tlakuje hlev. zgradi gnojišče in gnojnično jamo in tako za-
j jame dragoceni sok, ki se še v sto milijonski j vridnosti vsako leto v naši ožji domovini iz-| gublja v zrak;
4.) znižati vsepovsod, kjer (o še ni izvršeno , (Cerklje itd.) pridelovanje žita na najmanjšo j površino in pridelovati na eni strani mesto i žita več njivske krme, na drugi strani pa več j okopavin (krompirja, pese, koruze za kisanje i in fižola:
5) vsako tretje leto izmenjati žitno seme (kakor to delajo v naprednih državah), ako bi seme že ne znali in utegnili sami selekcionirati in sortirati;
6. ) da za uspešno pridelovanje našega slovitega krompirju vsak večji posestnik uredi posebno semenišče (domača odbira!) n za semenski- kakor tudi za tržni krompir zgradi pravilne kleti, v katerih gomolje na spomlad ne bo preveč odganjalo in gnilo;
7. ) da doma pridelujemo več tečne in sočne krme za našo živino, da nam na ta način postane nepotrebno preveč kupovati draga tečna krmilu in da v ta namen sejemo — kjer gre — več lucerne, soje, travn h mešanic zu umetne travnike ter mešanic zelene detelje korenja in sončnic za kisanje v posebnih betonskih, tudi na Gorenjskem deloma že z najboljšim uspehom zgrajenih silosih;
8. ) uredit, nu količkuj večjih posestvih mesto naravnih travnikov umetne dolinske pašnike, kateri ob pravilni ureditvi omogočajo uspešnejšo, zdnavejšo, obsežnejšo in cenejšo rejo živine kot doslej ob izključni hlevski reji;
9. ) rediti samo živino, katero nam vzgoj.jo živinorejska zadruge in ki boljše izkorišča krmo ter nam ob dani krmi da več prirastka nu teži, več mleka in več drugih dohodkov:
10. ) vzrejati s smotrno, čeprav dražjo rejo v prvem letu (samo z najboljšim senom, ovsem in otrobi!) in s stalnim spuščanjem na prosto (ureditev tekališč!) donosnejšo živino:
11. ) povečali in z dodelitvijo večjega števila strokovnega gozdarskega osebja poglob t delo dečjih |k>gozdovalnih dnevov, ki so v zadnjem času pokazali prav lepe uspehe;
12. pridobiti ljudi za dokončno ureditev lesne prodajne in nakupne zadruge, kakršne predvsem za male posestnike najpovoljnejše delujejo že v Selški iu Zg. Savinjski dolini ter v drugih pokrajinah srednje in severne Ev rope;
13. ) urediti v vseh okoliših vzorne sadovnjake, v katerih bi se napotilo ljudstvo k sploš-nejše pravilnejšemii sadjarjenju in v kater h bi se pridobivalo tudi cepiče za potreb io pre-cepljenje starejšega drevja;
14. ) vzgojiti in nastaviti v vseh večjih vaseh sadjarske pomočnike — domačo kmečke mladeniče, kateri bi proti plačilu (vsled pomanjkanja časa in mogoče tudj ročno spretnosti gospodarjev) oskrbovali vse sadno drevje dotičnoga okoliša.
V. Sklep
Sredstev in možnosti, s katerimi za zboljšanje kmečkega in kmetijskega položaja razpolaga deloma kmetovalec, sam deloma oblast in splošnost, možnosti socialnega in fiskalnega značaja), bi naravno bilo še veliko število, toda namen našega razgovora ali razprave ni, «ia se v stvar do vse podrobnosti poglobimo.
Kakor je bila vendar gorenjska samozavest jasna stvarnost in odločnost, odločilna pri o-hrunitvi mnogih najvažnejših slovenskih kulturnih dobrin,
kakor se je mogoče trdni gorenjski odločnosti zahvaliti, da je narodostni položaj Slovencev v državi še kolikor toliko ugoden (da slovensko ime sploh ni bilo izbrisano iz naš" zgodovine).
tako bo tudi prislovični gorenjski marljivosti, vztrajnosti in odločnosti gorenjskega kmeta s sodelovanjem vseh zastopn kov narodu uspelo doseči, da bo naš kmetovalec in naše kmetijstvo, hrbtenica nušegu nurodneg.i gospodarstva, zavzelo v Sloveniji, v gospodarstvu naše skupne domovine položaj, ki mu gre in katerega kot. najtrdnejši in najzanesljivejši tvorilec in branilec družine, reda n miru v državi in v narodu v najbolj izpostavljeni legi na skrajnem severu in zapadu države, tudi zasluži.
Rekli smo tudi, da nam je danes kmetovanje še kolikor toliko donosno in vznosno edino v zvezi s — postranskim ali posredn'm zaslužkom v živahni gorenjski induslriji in v gozdu. Toda upoštevati moramo (čeprav mogoče to neradi priznamo), da je industrija morebiti samo začasna gospodarska tvorba in panoga, da kakor je industrija z vso naglico ziustla in nastala, tako lahko tudi (Bog nas tega varuj!) z vso naglico zg;ne in zamre.
Gospodarji in mladeniči, gospodinje in dekleta, ne nasedajte radi tega po nepotrebnem (ako ni skrujne sile!) zapeljivim vabam iz mest in industrijskih središč in ne ižčile po nepotrebnem zaslužka v mrzlih, mrtvih tovarnah ter ostanite zvesti vaši zemlji, prelepi, čeprav trdi gorenjski zemlji, ki vam bo ostalu zvesta, zvesta tudi iedaj, ko se bodete mogoče vračali iz tovarn in mest utrujeni 'n o-nemogli, izčrpani in praznih rok domov, na dom vaših staršev ali prastaršev, ki so bili grčavi a  —   (rdni gorenjski kmetje!
Stanko Umnik:
Zadružništvo na Gorenjskem
Pregled našega narodnega, kulturnega in go spodarskega življenja Gorenjske ne bi bil po-I>oln, ako iz tehtnih člunkov. ki jih vsebuje današnja jubilejna številka tednika »Gorenjca, izpustimo pregled zadružništva jia Gorenjskem, ki je bilo v pretekli dobi vužen činitelj v našem gospodarstvu in ki je postalo v polpretekli dobi vogelni kumen v naši gorenjski skupnosti tako, da si brez njega ne moremo predstavljati gospodarskega ž.tja Gorenjske.
Zadružna misel je stara, kolikor je star človeški rod in začetke zadružništvu bi bilo iskati v davni preteklosti. Naravna potreba po vsakdanjem kruhu in skupna borba proti sovražniku človeka, sta človeka prilili, da se je združeval v večje skup.ne. Pri slovanskih narodih so se prastare oblike zadružništva prav lepo ohranile do današnjih dni. Rusi jih imenujejo „mir" ali „urtel", Jugoslovani pu zadruga. Dasi ima današnja zadruga precej drugačen pomen, vendar združujeta oba pomena zadruge v podobnih slučaj h ljudi z enakimi interesi v zadružne skupnosti.
Z delitvijo stanov in vedno večjo razdel t-vijo zemeljskih dobrin po raznih slojih so nastale nove prilike, nastala so mesta in trgi. gospodarsko vodstvo je prevzelo svobodno meščanstvo. Le kmet, ki je bil priklenjen na zemljo, si ni znal in mogel pomagati. Bila mu je zaprta pot do napredka in izobrazbe. Kot podložnika in tlačanu se mu je le premnogo-krat godilo slabše kot ž vini. Graščak ni dovolil kmetu, da bi se združeval v kakršnekoli namene, ker je bil uverjen, da ga bo le toliko časa mogel izkoriščati, dokler bo odvisen od njega in navezan le samo nase in brez vsake opore v svojem sosedu.
Svoboda, ki so jo prinesle revolucije v drugi polovici prešnjega stoletja, je pometla s tlučanstvom in tudi našemu kmetu je bila dana zemljiška odveza. Zal, je bilo veselje prezgodnje in radost preuranjena. Pokazalo se da ne kmet in ne obrtnik nista dorasilu svobodnemu gospodarskemu življenju. Nista do-rastla svobodnemu tekmovanju v izmenjavi zemeljskih dobrin in lastnih proizvodov. Manjkalo jima je splošne izobrazbe in duha skupnosti, manjkalo jima je torej zadružnega duhu.
Temu je iskati vzrok v tem, ker se je Oa čitelj prizadeval dolga stoletja, da vzame na-Sentl kmetu vse BVObodšČine, ki jih je tu in j tam le še obdržal. Verna slika teh borb so j nam kmečki upori in borba za staro pravdo.
Kakor rečeno, se jc naš najštevilnejši t. j. kmečki stan pred 90 leti (delavski stan je pri nas na Gorenjskem nastal z malim izjemami dokaj pozneje, glej članek o tem) znašel pred novim položajem: svobodnim življenjem. S prihodom gospodarskega liberalizma pa je padel naš kmet iz enega suženjstvu v drugo. Preje tlačan graščaku. sedaj pu dobro organiziranemu kapitalistu, ki je bil na žalost v premnogih slučajih še tujec, ki je kmetu in obrtniku posojal denar za obratno glavnico, ali za zboljšanje gospodarstva in njeg.i preusmeritev za nov red. po 30Vo obresti 'n še več.
Država z liberalnimi statuti je le skrbela za nedotakljivost osebne svobode in lastnine, ni pa ščitila malega človeka in njegovega dela. Naslajajoča idustrija koncem preteklega stoletja ni poznala nikakili socialn h pravic delavstvu, delavec sam sj jih je moral priboriti in uveljaviti pri državi. Kmet je bil v rokah vaških in trških oderuhov, ki so posojali denar po neznosnih obrestnih merah.
Take razmere so rodile nezadovoljstvo. Obenem z. našim narodnim preporodom se je začelo pri nas gospodarsko gibanje, kuko temu odpomoči, na kak način nurod iz nove »svobode" osvoboditi. Ljudstvo po svojih voditeljih se je začelo zavedati, da jo v skupnosti moč — vsi za enega, eden za vse. In ta klic je izzvenel  pod  imenom: zadruga.
Novodobno zadružništvo na Gorenjskem.
0 novodobnem zndriižn štvu na Gorenjskem moramo reči, da nima začetka med prvimi pojavi zadružništva nu Slov« nskem. Vzrok temu je iskati v tem, ker je bila gospodarska struktura nušega gorenjskega preb valsva še kolikor toliko boljša, kakor pa na primer na Štajerskem, kjer sta brata Vošnjaka orala ledino na tem polju in I. 1872. ustanovila prvo posojilnico s socialno in narodno obrambno tendenco. Prvotno so se prvoboritelji zadružnštva posluževali Sulcc Del, čevoga sistema zadrug, toda pokazalo se je, da je sistem, ki se ga je posluževal Rajlajzen, veliko bolj pr kbiden zu naše razmere, ta sistem je prevzelo naše gorenjsko  zadružništvo   in   ga   obdržalo do
(lil III s
Iz skromnih početkov ustanovitve prvih zadrugo, katere \ p se je zadružni register zaznamoval v 1. 1890 - 1900 u okraje Kranj, Radovljica in Skofja Loka, vidimo, da je zadružništvo nu Gorenjskem zastav lo svojo zmagovito pot v začetku tega stoletja pred 40 le ti v dobi, ko je dr. J. Ev. Krek zastavil vse !
svoje moči za boljio bodočnost slovenskega i naroda in ki jc v program narodne somobit-nosti nu vseh poljih nurodega žit j u Iu bitja vključil zadružništvo kot nov gospodarsko-so-rialni red.
i    Pri tem razvoju posebno v začetnih dveh j desetletjih (od 1900 pu do svetovne vojne) ne smemo pozabiti na to, da je bilo slovensko du-hovništvo eno glavnih nos.teljev zadružne misli ter je bilo takrat nujbolj sposobno z.u idejno  in  pruktično  vodstvo  naših  zadrug, tako du je storilo ogromne usluge našemu narodu, ko je poleg svojegu dela dalo narodu po svo-1 jih močeh  vse za boljšo gosjiodarsko bodočnost njegovo. Lahko rečemo, da b. brez. ponoči in razumevanja duhovništva nuše zudružni-štvo nu Gorenjskem in nu Slovenskem obče nikdar ne doseglo te stopnje ruzvoju, nu ku-kršni je danes. Vužen pobornik našega gorenjskega ».-idrnž-I iiištva je bila in je še   organizacija nušega j kmečkega stunu to je »Kmečka zveza". S svojim programom, ki gu je v poslednjih lotih izpopolnila   ruvno  kar  se   tiče zadružništva, vedno znovu daje pobude in nasvete zu ustanovitev in izpopolnitev zadružništvu.
Iz delavskih organizacij in delavskega stanu obče suujočo se konzumno in obrtno produktivno zadružništvo je z delom dokazalo, da je naše Gorenjsko delavstvo prežeto zadružnega duha in v mnogih slučajih svetal vzor ostalim mišim stnnovom. Težke razmere, katerih pu ni prav nič kriv naš delavski stan, temveč kot v uvodu povedano pre-mnogokrat nedoraslost zakonodaje in nezadostne zašč te delavskega stanu in dela obče (delo = denar) enakost torej v zaščiti obeh vrednot, izmed katerih pa je denar podrejen delu), so vzrok da se mora vprav konzumno zadružništvo, ki ima namen oskrbeti delavca z žvljenjsk mi potrebščinami, boriti z velikmi težavami.
Z.u smotrno ureditev zadrug, osobito na Gorenjskem, tako v dejnem. kakor tudi v praktičnem pogledu in delu moramo omeniti pač -Zadružno zvezo" in ..Zvezo slovensk h zadrug" v Ljubljani, ki sta obenem tudi revizijski zvezi. Posebno „Zadružna zveza", \ kateri je včlanjenih največ gorenjsk h zadrti)., vrši važno delo na polju  našega zadružništva.
V zadružno šolo, ki je ena najstarejš h to- i zadevnih  šol   v Evropi   je   poslali   z.e  vsaki i gorenjska faru   svoje   fante, ki   vneto širijo zadružno misel v vseh danih možnosth in |»>- i trebuh.
Ako omenimo še Zvezo absolventov kim't'j-skih šol, ugotovimo, da so gornji činitelji b li nosilci našega gorenjskegu zadružništva, katere posamezne panoge in delo si pobi žje oglejmo.
Pregled vrst zadrug na Gorenjskem.
V boljše razumevanje in k popolnejši pndo- | bi našega zadružništva st iiioriMoo razdeliti zadruge po njihovih poslih in sicer v:
I. Kreditne zadruge. II. Konzumno zadruge.
III. Mlekarske sadruge.
IV. Kmet. strojne zudruge. V. Z v norejske zadruge.
VI. Pašn ške zadruge VIL Obrtno-proiz. zadruge. VIII. Pomožne zadruge. IX. Osrednje zadruge.
Socialno delo. ki so ga izvršile nuše kreditne zudruge v gornjem praven, moramo šteti med vel ku dela nuše gos|xidurske osumosvo-jitve, če |K)ieg zuslug zu asunacijo nušib vasi in finiinsiranja naš h skupnih naprav (vodovodov, zdravstvenih naprav in drugih potreb) vzamemo še podpore telovadnin, i»r"su..(aim organ zac jam, ubožcem, dijakom itd., moramo reči: Naše gorenjsko kreditno zadružništvo v polni meri vrši svojo nalogo.
II. Nabavne in prodajne zadruge.
Zelju   našega  gorenjskegu    jirebivalstva po
»GORENJEC*
direktni dobavi življenjskih potrebščin s pomočjo zadrug se je na mnogih krajih uresničila po trdem boju, ki ga mora tovrstno za-dužništvo bojevati povsod. Prvotno so se te zadruge ustanavljale pod naslovom Kmetijsko društvo, posebno v krajih, kjer kmečki pridelki niso zadostovali za celoletno prehrano. V delavskih krajih so konzumne zadruge najbolje uspevali in se tudi v današnjih razmerah dobro držijo. Bolj kot vse druge vrste Zadrug pa zahtevajo konzumne zadruge pošteno in sposobno vodstvo, od strani članstva pa zavednost in disciplino.
III. Mlekarske zadruge na Gorenjskem.
Kraj, kjer ima zadruga sedež
Leto ustanov.
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27
Begunje pri Lescah . .
Bled..........
Bohinjska Bistrica . . . Cerklje pri Kranju . , Ćešnjica v Bohinju   . .
Dovje.........
Gorice.........
Hraše pri Lescah . . . Hraše pri Smledniku Koprivnik v Bohinju . . Mošnje pri Bledu  . . .
Naklo.........
01 še vek — Visoko . . .
Podkoren.......
Predoslje.......
Rateče-Planica.....
Selo pri Bledu.....
Sovodenj........
Hotavlje........
Sp. Brniki.......
Srednja vas v Bohinju . Stara Fužina v Bohinju
Šenčur.........
Škofja Loka......
Trstenik........
Žabnica........
Žiri..........
1927
19^9
1927
1906
19.34
1927
1933
1924
1935
19 6
1935
1903
1935
1926
190o
1925
1906
1931
19M
1935
1924
1910
1931
1899
1934
19.6
1936
Število članov
21
20 103 238 93 27 74 26 55
288 139 42 222 68 20 94 190 235 63 120 210 80 70 74 111
Povprečna množina mleka letno
I. Kreditne zadruge.
Iz tabele lahko ruzvidiino, da je ravno kreditno zadružništvo po štev lu zadrug najbolj razvito na Gorenjskem. Naloga kredi n i ti zadrug je v tem, da oskrbuje svojim članom cenen kredit, to je, da je obrestna mera čim manjša za člane, ki si denar za svoje potrebe izposodijo v zadrugi, na drugi strnit i pa oskr-bijo, du je denar, ki ga imajo ljudje \ njihovem okolišu, varno slranjen in dana možnost ljudem varčevanja. Kreditne zad.uge Rajfajziiovegu sistemu delajo po načini: ()-niejen okoliš, neomejeno jamstvo (kur ju poroštvo za vloge) polteno vodstvo, podeljevanje kreditov v višini ki jih more dolžnik vrniti brez velik h težkoč pri svojem gospodarstvu   in   |Mispeševanje varčevanja.
Kreditne zadruge ne tekmujejo z. bankami zu čim V Šjo obrestno mero za vloge, zadruge delajo z majhnimi stroški, v glavnem pa je namen njih le-tu, da se nudi gospodarsko šibkejšemu člunii zudruge posojilo po tuki obrestni meri, ki je znosna in sprejemljiva. To je poleg pospeševanje varčevanja socialna stran zadruge in že po tej svoji veliki nalogi neob-hivlnu polnim v nuši nurodni gospodarski st rukturi.
Sainogoltnikii. ki mu je denar postal najvišje dobro pametno svetuje kreditnu zadrugu: Sigurno nalagaj denar po 30/„. „kn pu hočeš biti zim j \ strahu, posojaj po IOu/n. Denar moru postati dobrimi za vse sloje našega naroda, onemu, ki ga rabi, moru hiti odprtu možnost, da gu dobi |xv! pogoji, du g,t bo luhko vrnil onemu pu, ki gu ima, pu mora b tj dana možnost, du gu shrani varno, s'gurno in da ga luhko dvigne ob času potrebe.
Skupaj .
Iz navedene statistike, katere podaike nam je dala Zveza nilekarsk h zadrug v Ljubljani, vidimo, da mlekarske zadruge na Gorenjskem vuovčijo 4,400 000 1. Razen izrazilo one zadruge, ki delajo izključno le sir, plačujejo mleko na čvrst račun.
Orgamzuc ja gorenjskih mlekarskih zadrug je v vsakem oziru toliko dovršena, da moramo reči, du združene mlekarske zadrug**, ki zidujo svojo centralo v Čirčičuh pri Kranju in ki Ik> največji obrat v naš. državi, la'iko z Uspehom vršile svojo nalogo. Ako prištejemo k novi mlekarske centrali še zadruge iz okrajev Kamnik in Ljubljana okolcu, se bo mlekarsko vprašanje reševalo lahko z vidiku enotne orgunizaeje, tako v pogledu produkcije in prodaje mleka.
IV, Kmeijsko strojne zadruge.
Pomanjkanje delovnih moči in pu dejstvo, najboljii pomočnik v boju za vsakdanji kruh, so nušega kmeta privedli do tega, da je v združenju tudi v tem pogledu isk 1 reš tve Za srednjega kmeta se vidik stroj, kot je inlatil-nica, trier vidika slamoreznica ne izplača, ker je predrag. S pridom ga more naše kme.ijstvo uporabljati le, če jih plača in uporablja večje število kmetijah h obra.ov. Skušnje so pokazale, da je v naših razmerah najbolje, če se giblje število udeležencev pri zadrugi od 15 50. Vedno cenejšu pogonska (elektrku) daje možnost  večjega   razmaha  teh zadrug.
V. Živinorejske zadruge.
Na Gorenjskem predstavlja živ noreja važno donosno in gospodarsko panogo. Zu to je potrebno, du z vsemi siluini pospešujemo izboljšanje ž.vnoreje. V tu liunien so živinorejske Badruge storile velike usluge, ki že 40 let delujejo na Gorenjskem, kjer je z zukonom do-ločena pineguvsku pasma in je gojenje živine drugih pusem prepovedano.
Živinorejske zudruge z uspehom skrbijo izbrane (selekcion rune) plemen jake, izbirajo najboljše mlade živuli za pleme, vodijo kontrolo o krmljenju in molži ter s tem ugotavljajo donos živine. Dalje prirejajo razstave in premovanja in vzpodbujajo živinorejce k tekmovali ju.
V poslednjem času se poslužujejo nekateri živinorejci mesto zadrug društev s pr'pombo, da so društvu prostojšu v pogledu uprave in dr., vendar govori v prilog zadrug to, du le po dolgem, natančnem odbiranju ž vine je možno doseči zboljšanje pasme, zu kar so bolj prikladne zadruge, ki jih kakor ilrus vit ne more razpiiščiiti in ustnnuvljuti nolftično-upravna oblast, kar se je v polpreteklem času nu Gorenjskem  že prakticiralo.
Novi zakon o pospeševanju živinoreje nud' Zadrugam v vseh pogled'h velike koristi, pri sodelovanju za prospeh nuše Gorenjske živino-
2683
60.000 75.( iCO
330.000 70 000 74.000
162.000
98.000
536X00 i51.0C0 87.0J0 ?80.000 113.000
1.37.000 300.000 300.100
70.000 194.0O0 355 000 250.000
90.000 200.000 160.000
Opomba
ne deluje
ne deluje
ni podatkov ne deluje
ne deluje
4,391.000
; reje ne smemo jiozabiti nu nuše absol. strokovnjake, ki v tem pogledu vršijo važno nalogo.
IV. Pašiiiške zadruge.
j Pašniške zadruge so razširjene v planinskih kraj h Gorenjske, kjer vzdržujejo svoje In najete pašnike. Oddaljenost planin je večkrat vzrok, da posameznim kmetovalcem ni mogoče vzdrževati pus.irja samo za njih Zadruge te pašnike zboljšujejo, napravijo vodovode in grade skupne hleve. V neka erih slučaj h vrše to delo zgoraj omenjene živ.norejske zadruge.
VII. Obrtno proizvajalne zadruge.
Prav posebno pogluvje v našem zadružništvu tvorijo obrtno proizvajalne zadruge. Vkljub številu in poiskusom še ni uspelo v večji meri iudružno organizirati nušega obrtniku. Svetle izjeme pokuzujejo, da prej ali slej mora uspeti, kdaj in na kak nač'n, to nuni zutemnuje dejstvo, du so se dosedanji poizkusi ponesrečili.
VIII. Pomožne zadruge.
Pod to poglavje smemo priš eti (nekatere vsled tega, ker    so na Gorenjskem ed ne v
njih vrsti, ostale pu vsled podrejene važnosti)
vodovodne, stavbne, tiskarske in založil ške, (dektrurniške, lesno obrtne, zudiu ■ zu vnov-foranje lesa, vno*v6evalne cadruge. Za naš gorenjski kraj nosi po svoji nalogi in že iz-vršendi nalogah vprav vnovčevalna zadruga v Kranju prvenstvo med ostal mi zadrugami. Svojemu Ugledu se imu pred vsem zahvaliti sposobnemu vodstvu osobito v tehn čilo poslovnem oziru. Vzdržuje zveze z velikim' inozemskimi zadrugami in izvoznimi podjetji ter imu 'ludi doma dobro organizirani trg glede nakupa kmečkih pridelkov. Po številu članstva je največja gorenjska zadruga, ki v polnem pomenu vrši svoje posle. Ko bo dovršeno potrebno skladišče, bo še v večji meri ustrezala razmeram miših gorenjskih vnovčevulnih potreb.
IX. Osrednje zadruge.
Med osrednje zadruge nu Gorenjskem š-'eje-iiiii Zvezo živinorejskih selekcijskih zadrug. Gorenjske mlekarske zadruge in Zvezo mlekarskih zadrug nu Bledu. Njih namen je zapo-paden v orisu tovrstnih zadrug, pri Gorenjsk h mlekarskih zadrugah je v njih namen v zdrtt-ritvi obratovanja včlanjenih zadrug.
Zaključek,
Povračujoč se na uvodne besede moremo reči, da je zadružništvo nu Gorenjskem prispevalo k grudbi nuše gospodarske skupnosti vužen vogelni kamen, z. lahkoto torej rečemo, du bo šlo nuše zadružništvo po tej poti naprej iu združ lo male ljudi v čim večjo in tesnejšo skupnost.
4
PIAMEN
KOVINARSKA ZADRUGA
Z O. J.
KROVA
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Erankopanska ulica 11.
E N T L A N J E AŽURIRANJE PLISiR AN3E G U M B N IC E V E Z E N ] E PREDTISK
HITRO, LIČKO SAMO PRI
M. OGRIZEK
GALANTERIJA
KRAN3
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne močite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo mnšfflte, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
Najugodnejši nakup porcelana, kuhinjske posode, servisov in igrač nudi trgovina
Engelsberger Ivanka = Tržič
U M E K ANTON
Ugoden nakup • MANUFAKTURE „^»-j«,
• GALANTERIJE TRŽIČ
• ŠPECERIJE
JOTEL POSTA anton belhar
alpsko klimatsko letovišče, hjj-*     ske sobe, prvovrstna oskrba, zmerne cene - Tel. inrer. šh 9
R
Z  1 C
mesar in prekajevalec
Tržič
V zalogi vedno sveže meso in razni mesni izdelki.
S prvovrstno kuhinjo in vsemi vrstami prvovrstnih vin Vas vsak
ROMIH MARTIN
PEKARIJA
TRŽIČ NA GORENJSKEM
čas postreže
HOTEL »DELEN« KRAN3
Potniki poseben popust!
Tržič
Kranj
Ljubljana
Pernuš Vh
avtobusno podjetje
Tržič na Gor.
Vsakovrstno špecerijsko in kolonialno blago ter vedno sveže delikatese dobite v trgovini
F. DOLENC
KRANJ - nasproti „Stare pošte" ♦ ♦ ♦
Na dom Vam dostavljamo vsako množino »Trboveljskega' premoga
Pomladne novosti, raznovrstni žurnali ter lepo izdelavo oblek, kostumov itd. nudi cenj. damam samo
HILDA GATEJ
krojačica - ŠKRLOVEC št. 3.
Gostilna na Sv. 3oštu
vabi vse turiste in izletnike. Vsi boste dobro in poceni postrežem! Se priporoča gostilničar TINE.
Couch zofe. otomane, divane
in vse v tapetniško stroko spadajoče izdelke izvršuje točno in solidno
V. Tonejc, tapetnik, Kranj
F. GORUNC
deželni pridelki in lesna trgovina
K R A N 3
Priporoča nakup prvovrstne banaške moke, koruze, žita itd. Kupuje hlode, tesan in rezan ies. Prodaja vsakovrsten gradbeni les.
Hotel »Stara pošta«
restavracija  in kavarna
Kranj
Prvovrstni vodilni hotel. Prvovrstna priznana kuhinja. Velika izbira no-vodošlih dolenjskih, izbranih štajerskih in dalmatinskih vin.______
Zmerne cene! Prvovrstna postrežba!
Za obilen  obisk  se priporočata
Franc in Francka Lieber
hotelirja
Velika oblastveno dovoljena g
'RAZPRODAM/
P V KRANJU - MESTNI TRG 11 /
IIIIIIIMIIslllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllslllslIir
Vsemu cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da radi opustitve trgovine razprodajam vse modno, manufakturno in galanterijsko blago pod lastno ceno. - OPOZARJAM Vas na lepo izbiro inozemskih štofov in kamgarnov za molke ob'eke ter veliko najmodernejših vzorcev domskega volnenega blaga za obleke, kostume in plašče, ■■ NE ZAMUDITE te edinstvene ugodne razprodaje, sami veste, da so vse tovarne blago podražile. Pri meni se Vam nudi redka prilika, da dobite dobro blago po res nizkih cenah. Za nizke cene Vam jamči
JOŽE VIDMAR - KRANJ Mestni trg 11
MANUFAKTURA, MODA IN GALANTERIJA
STKAN 12
»GORENJEC«
Ms KOKL - KRAMI
MAN U PAKT URA
V NAJLEPŠI IZBIRI
V NAJSOLIDNEJŠI CENI
Za vse vrste zavarovanja se priporoča
LAVI]A
JUGOSLOVANSKA
ZAVAROVALNA   BANKA |
Glovno ravnateljstvo v Ljubljani v novem poslopju, Gajeva ul, šh 2 Glavni zasrop za Gorenjsko v Kranju - Zastopstva vsepovsod
HRANILNICA POSOJILNICA
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice vedno na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°o in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/
REG. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO KRANJ (LJUDSKI DOM)
JANKO RANT
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
KRANJ
NA DEBELO!
NA DROBNOI
Poslužujmo se »PUTNIKA« v Kranju
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko vozovnico vrnete. — Preden se podaste na pot, pridite na brezplačen posvet k PUTNIKU"
Domače podjetje! »KIK« Kemična industrija Kranj
izdeluje vse kemične proizvode za čevljarsko industrijo in obrt. Apreture, politure, vse barve za usnje, voske, lepila n trdilo. Specialna mast „Gumitran" in prvovrstne kreme za čevlje.
Za gospodinjstvo: Pasta za parkete, mehka tla, linolej in ksilolitna tla v vseh barvah. Vse te predmete dobite lahko tudi v lastne posode po znatno nižji ceni pri
FRANC BIR3AK - KRANJ
trgovina z železnino, stavb, materialom, barvami, porcelanom, steklom
BRZOJAV!
Tvrdlcc
Logar & Kalan
Kranj
sporoča, da ima Se veliko zalogo manufakture po stari najnižji cenil — Prepričajte se!!!
AVTOBUSNO PODJETJE
•J. GORIC A. iM - TRŽIČ
se priporoča potujočemu občinstvu za obilen poset avtobusov na progi Trt .d — Kranj Ljubljana in Kranj — Smlednik — Ljubliana
HALO!
K
Vse kar želite, najceneje dobite:
manufakturno - galanterijsko -špecerijsko in kolonialno blago ter vse čevljarske potrebščine
pri znani tvrdki
oželj Karel nasl.
TRŽiČ, Glavni trg štev. 11.
BRATA VERBIČ
TOVARNA USNJA TRŽIČ
!li!!iSi!!i!ii:"!
-v..:::::;
„GR1TZNER" šivalne stroje s 25 letno tovarniško garancijo prodaja
M. ftrašovec - Kranj - Na Bekselnu
lstotam vedno na zalogi rabljeni šivalni stroji, tudi krojaški od din 250'- dalje.
IfBOUilOLRLkC /vsHTOl
p c k n 01 a j n TRŽIČ
Planinci-smučarji!
Posetite Dom na Kofcah 1400 m
Za obisk se priporoča SPD Tržič.
ZA POMLADANSKO GNOJENJE
♦ ♦ ♦
NITROFOSKAL II NITROFOSKAL I APNENI DUŠIK KALIJEVA SOL 40% RUDNINSKI SUPERFOSFAT
FOSFATNA ŽLINDRA
♦ ♦ ♦
IMA NA ZALOGI
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
Več mleka - več zdravja
Dobro mleko in smetano, najfinejše čajno maslo »Deteljica", navadno maslo, skuto za štruklje in sire; ementalec, edamec, trapist, imperial, liptaver, romadur ter posebno specialiteto
KRANJSKI
S  I R
s šunko, sardelo in drobnjakom, ki je po svoji kakovosti, opremi in nizki ceni posebno priporočljiv za športnike, planince, lovce, itd. Vam nudijo
GORENJSKE MLEKARSKE ZADRUGE
NAKLO PRI KRANJU
Železnino, steklen in o, porcelan, barve, lake, čopiče, orodje za vse obrti in stavbeni material,
torej prav vse za obrtnika, kmetovalca, industrijo, predvsem
pa za gospodinjo
kupite najugodneje
v bogati izbiri toda po nizki ceni pri
Kadar kupujete:
šolske knjige, leposlovne, znanstvene in druge knjige, šolske potrebščine (zvezke, peresa itd.), devocionalije (molitvenike, moleke, križe itd.), se obrnite v
kranfrpoleg farne cerkoe
Največja izbira na Gorenjskem!
-40
RUNO S
TOVARNA USNJA r. z. z o. £
TRŽIČ
izdeluje:
boks telečji, črn in barvast konj ine kolodijske črni in rjavi konjski boks ševrete v raznih barvah kozine v raznih barvah itd.
Nizke cene in dobro blago so naša reklama!
SCHiLLING DRAGO
koncesionirano elektrotehnično podjetje
Kranj
Jahačev prelaz št. 3.
Telefon št. 97.
PRIMOŽIČ FRANC
TRGOVINA IN GOSTILNA W  SLAP PRI TRŽIČU
r
PODRUŽNICO
UGOSLOVANSKE
KNJIGARNE in TISKARNE
D. Z O. Z.
V KRANJU (Majdičeva hiša - sodnija)
istotam je tudi podružnica uprave »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, kjer te časopise in oglase zanje lahko
naročite, • Vedno boste hitro in vsestransko najbolje postrežem I
STRAN U
»GORENJEC«
Za novo sezono A si lahko nabavite po najnižjih dnevnih cenah ves
Gradbeni maimi..- kakor: cement, črni cement mavec, samot, opeko, hitrozid, strešno lepenko, izolit gradbene plošče, trsje, strešna patent, okna, betonsko železo, betonit, salonitne cevi, kakor tudi cevi iz kamenščine, nosilke (traverze), samokol-nice, vrtne mreže, bodečo žico, stavbno okovje, bitumen in katran
plužne glave, lemeže, „Merkur" kose, brusne kamne, vse vrste kotlov ter brzoparilnikov
laki, čopiči, kit, klej, tinkture, mazila, avto - olja
Specialno orodje za industrijo in obrt kvalitetnih znamk, gumi gonilna jermena, krogljični ležaji znamke S. K. F., vse vrste jekla, „Tenexal" spajalo (kositer) za aluminij, kakor tudi elektrode za varjenje, armature in fitinge, vodovodne in parne cevi, vezane plošče, kovaški premog, koks in oglje
kuhinjska posoda, kuhinjski in jedilni pribor iz nerjavečega jekla ild.
v  veletrgovini a železnim«, sanitarno opremo ter gradbenim materialom
P. MAJDIČ MERKUR KRANJ
M; !?■': t        ■ ;■:!:::;■:• ..... ........ ! ' "'     <Hl!>l|!|j:'l1|||||||||||||||||||||||||| || |||| |||| - < •*a< 1 > • 1111 * lil tlflt
	Zavarujte se sami, svetujte, da se zavaruje vsak pri
	ki je oddelek VZAJEMNE ZAVAROVALNICE v Ljubljani
	Podružnica »Karitas« v Mariboru OrftTnovn nI R
	\/ ()   J  1    \<    C \/ f)  J jVl
	Za vsa zavarovanja edino-le
	Tel. 25-22 in 25-21
	Požar, zvonovi, vlom, nezgode, jamstva, avtomobili, steklo, življenje, rente, »Karitas«
	Zavarujte sebe in imetje edino pri naši domači slovenski zavarovalnici - Informacije, nasvete, ureditve zavarovanj, proračuni brezplačno!
Ostatci
Ostanki za perilo
v komadih od 2 - 5 metrov po zelo znižanih cenah:
topla flanela ia srajce     m din 7' dobra karirasta flanela    m din 10*— ČrlaHta flanela za pižame m din 13 — Mecan o k sfor-l in din 6'50
Lepo črtast frenč m din 9 —
Svilen popelin    m od din 15 - — 20--
Ostanki za obleke in predpasnike
v komadih od 2 - 5 metrov po zelo znižanih cenah:
tiskovina za predpasnike m din 875 delen za olileke m din U'—
cvlrnato lilago za obleke m din 13-eiifth.irvna svila m din 10"--
topli barliend m od din IO-- — 15-popelin za perilo    od din  ll1- — 12--
Za Veliko noč
si oglejte že sedaj našo ogromno izbiro garantirano čisto volnenega blaga za moške oblekel
Na zalogi imamo fine kamgarne v lepih, svetlih, letnih vzorcih; blago za spomladanske gladke kakor tudi športne površnike; garantirano originalno angleško blago za športne suknjiče kakor tudi za cele obleke.
Velika izbira izgotovljenih moških in otroških oblek, damskih plaščev itd. poznane znamke
i« T    I     V    A    R 11
Zavese - linolej preproge - odeje koci - perje - puh
Oglejte si naše izložbel
Za dame
se nam je posrečilo kljub velikim zaprekam nabaviti zadostno množino garantirano čisto volnenega blaga za damske spomladanske obleke, kostume in plašče.
Naša zaloga je sedaj popolna in Vas vljudno vabimo, da si jo brez-obvezno ogledate. Velika izbira najrazličnejše svile, vzorčaste in gladke, svile za perilo, kakor tudi (Jelena in kre-tona za cenejše letne obleke in dečve. Belo blago za rjuhe in kapne, gradi za žimnice, prti, brisače itd.
Pridite in prepričajte se!
Zu uredniku in izdajatelja odgovarja Vertovick Milan v Kranju.
I.skii 1'skurna Tiskovnega društvu  v Kranj