KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 12 (4)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Marta 1930.
PATENTNI SPIS ŠT. 6863
Compagnie Internationale pour la Fabrication des Essences et Petroles, Pariz, Francuska.
Čistilna gmota za pline.
Prijava z dne 10. aprila 1929.	Velja od 1. oktobra 1929.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 13. aprila 1928. (Francija).
Za čiščenje plinov, ki izhajajo od razpli-njevanja ali izplinjevanja trdih, polutrdih ali tekočih kuriv, se uporablja običajno nikelj ali slične kovine kot baker, kobalt i f. d. ali pa okside teh kovin, katere se razdeli na nosilca iz inertne snovi, kakor n. pr. kaolin, glina, plovec, infuzorijska zemlja i t. d. Kovina v čistilni gmoti pridržuje žveplo in se pri tem sama spremeni v sulfid tako, da se mora gmoto perijodično re-genirati, medtem ko se sulfid, s pomočju zračnega ali kisikovega toka, ki odvaja žveplo v obliki žveplenega dioksida, pretvori zopet v kovino ali oksid.
Ako naj torej regenerirana kovina ohrani svojo aktivnost in ako naj bo zmožna na razmeroma majhnem prostoru v plinu se nahajajoče žveplo pridrževati, tedaj je ne-obhodno potrebno, da se nahaja v čistilni gmoti v aktivni obliki. Z drugimi besedami, ne sme torej biti toplota, ki se je razvila vsled eksotermične reakcije, n. pr. pri reakciji
NiS + 30 = NiO + SO2,
kakor nastopa pri regeneraciji s pomočjo zračnega ali kisikovega toka, zadostna, da bi razgrela gmoto na temperaturo, ki bi znatno oškodovala aktivnost kovine. Za nikelj n. pr. se je našlo, da temperatura ne sme prestopiti 800 kljub temu, da se začne topiti kovina šele okoli 1452° C.
Da se torej prepreči ogrevanje gmote
preko določene meje 800', je prijavilka predlagala že uporabo okroglih posod, ki dajo veliko hladilno ploskev. Nadalje je predlagala, da naj se zračni tok, ki služi za regeneriranje razredči z inertnimi plini, pri čemer pride posebno zračni dušik v poštev, ki se ga pridobi iz zraka, čigar kisik se je spojil ob priliki regeneriranja z žveplom čistilne gmote.
V novejši dobi je prijavilka našla, da je mogoče prekomerno ogrevanje čistilne gmote pri regeneriranju učinkovito preprečiti, ne da bi bilo potrebno seči po sličnih umetnih pripomočkih, s tem, da se množine kovine in inertne gmote, ki služi kot nosilec, izbere v odgovarjajočem razmerju.
Zvišanje temperature preko določene meje se more preprečiti, ako se izbere težo kovine in inertne snovi v čistilni gmeti v takem razmerju, da ne more v celoti pridrževati več žvepla kot lO’/o njene teže. Ako se izbere nikelj kod čistilno substanco in se ga razdeli na nosilcu, kakor n. pr. glini, s tem, da se slednjo potopi v sol, kakor n. pr. nikljev nitrat, in se naknadno sol v svrho odstranitve kisline razkroji, tedaj mora teža uporabljenega niklja ostati pod 20% teže celotne čistilne gmote (nikelj-(-nosilec).
Samo po sebi se razume, da more teža niklja ali druge kovine, katero more vsebovati čistilna gmota, kolebati pod dano mejo, po tem kakor je vsebina žvepla v plinu, ki naj se čisti in kakor je prostorska vsebina
Din. 5.
čistilne komore. Vendar pa je smotreno, izabrati težo kovine in inertne snovi v čistilni gmoti v takem razmerju, da kovina pridrži maksimalno 10'Vo žvepla.
Najvišjo množino žvepla, ki jo pridržuje .čistilna gmota, je mogoče nekoliko zvišati, ako se uporablja istočasno pomožna sredstva, da se zniža reakcijska temperatura.
1' : r ir !
Patentni zahtevi:
1. Čistilna gmota za pline, ki izhajajo od razplinjevanja ali izplinjevanja trdih, polu-trdih ali tekočih kuriv z'dodatkom niklja, bakra, kobalta ali sličnih kovin ali kovinskih oksidov, ki so razdeljeni na inertnem
nosilcu, kakor n. pr. glini, plovcu, kremenčevi peni in sličnem, označena s tem, da je razmerja kovine oziroma kovinskega oksida in inertne snovi tako izbrano, da zamore čistilna gmota pri odsotnosti umetnih pripomočkov za znižanje reakcijske temperature, sprejeti največ i0°/o žvepla od njene celotne teže (kovina -j- nosilec).
2. Čistilna gmota po zahtevu 1., pri kateri se uporablja nikelj ali nikljev oksid na glini, kot čistilna gmota in ki je tvorjena potom napajanja nosilsa z nikljevo soljo, kakor n. pr. nitrat in razkrajanja soli v svrho odstranitve kisline, označena s tem, da se drži težo niklja pod 20% teže celotne čistilne gmote (nikelj-j-nosilec).