Poštnina plačana v gotovini.
LETO XI., ŠTEV. 47.
LJUBLJANA, sobota, 24. decembra 1927.
Današnja številka Din 150.
'zhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat ali dvakrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 10 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 15 Din.
Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. —■ Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VHL, štev. 47.
Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Kelih ie že izpit do dna.
Treba je prenesti vse težave in vztrajati v solidarnosti do konca, tudi takrat, ko že vidiš, da voditelji solidarnost zlorabljajo. Dovoljeno je očitati jim to, ni pa dovoljeno razbiti zaradi voditeljev solidarnost, brez katere proletariat ne doseže nikdar ničesar.
Na političnem polju smo najprej dokazali, da nam je solidarnost več nego jeza na voditelje. Ostali smo v stranki kljub samopašnosti voditeljev, pač pa smo na kongresih odpravili voditeljsko samovoljo, čeprav je bilo v ta namen potrebno mnogo sainozatajevanja, pa tudi mnogo žrtev, kajti levičarji so z nasprotno taktiko večino organizacij razbili, druge pa decimirali, da je ostalo v skupnih soc. dem. organizacijah le zelo malo članov, ki so le s težavo prevzeli vsa bremena na svoje rame in z lastno požrtvovalnostjo rešili stranko pred nepo-žrtvovalnimi in celo požrešnimi voditelji. Rešitev skupnosti bi bila brez požrtvovalnosti teh 800 nemogoča.
To pa tem bolj, ker so voditelji razkričali za razbijače nas, ki smo neomajno ostali solidarni in požrtvovalni kljub temu, da smo napake voditeljev še bolj čutili nego tisti, ki so zaradi voditeljev solidarnost izdali in začeli ustanavljati nove stranke in struje, nove organizacije in liste.
Po 7 letih nam daje zgodovina prav: danes že vse delavstvo razume, da je treba skupnosti, da je treba solidarnosti in da je bila napaka, ko so izstopili zaradi oseb, namesto da bi bili pomagali delati za stvar in se z nami vred trudili onemogočiti voditeljem vsako izkoriščanje.
A dasi nam daje zgodovina prav, vendar s tem še delavstvo ni popravilo svoje napake, še vedno nas je le 800, torej tako malo, da gospodarsko zelo težko zmagujemo bremena.
Kako to? Zakaj delavstvo ne popravi svoje napake, če uvidi, da jo je treba popraviti?
Vzrok temu so pomožne organizacije, strokovne, zadružne in izobraževalne, S pomočjo teh namreč imajo nekdanji voditelji še vedno nekaj moči. Okoli »dobrega gospodarja« se sučejo mnogi plačanci, ki jih ima »dobri gospodar« v svoji službi samo za razbijanje delavske solidarnosti. Lahko je takim strokovnim, zadružnim in izobraževalnim agitatorjem naloviti par nevednežev in z njimi kazati, da ima »dobri gospodar« ne samo denar, ampak tudi pristaše, in da je zato nemogoče, da bi teh 800 zmagalo, čeprav imajo prav.
V tem skoro obupnem položaju ni bilo zameriti, če so tudi naši sodrugi zapadli včasih malodušju in predlagali, naj tudi mi ustanovimo pomožne organizacije, s katerimi bomo dobili vpliv na nevedne mase in potrebni denar za potrebe skupnosti. A ostali so vselej v manj-i šini in dali so se prepričati, da je vsako tako novo ustanavljanje razbijaštvo in demagogija. Tako se je kljub temu, da so strokovne, zadružne in izobraževalne organizacije delale proti nam, vendarle zgodilo, da so naši člani še nadalje vztrajali v njih vse do zadnjega, dokler je bilo sploh mogoče.
Ko pa že ni bilo več mogoče, se tudi ni stranka nikdar izjavila, naj njeni člani tam izstopijo, niti ni za člane svojih strokovnih, gospodarskih in izobraževalnih sekcij zahtevala, naj tam izstopijo, čeprav na drugi strani tudi ni mogla nikogar siliti, da tam ostane. Vsak posameznik mora sam spoznati, ali je njegovo članstvo tam koristno ali ne. Mnogo naših je bilo tako požrtvovalnih, da so n. pr. v Konsumnem društvu za Slovenijo vztrajali še tudi potem, ko so vedeli, da to društvo ne dela samo proti stranki, ampak tudi proti njim samim. (Klobase kupljene po 4 Din, je to društvo prodajalo po 10 Din, da navedemo en sam zgled.) Vztrajali so, ker so računali, da bodo s svojo vztrajnostjo končno vendarle tudi to društvo iztrgali iz rok demagogov. A to je bila napaka.
Za idejni boj je človek pripravljen kaj žrtvovati, v svojo gospodarsko škodo ostane lahko zvest svoji ideji. Tudi takih je malo, a to je mogoče, to je bilo in še ho. Da bi pa kdo vztrajal v gospodarski organizaciji, ki dela proti njemu, to ni mogoče. Kakor hitro .ie kdo spoznal, da je blago v društvu slabše in dražje nego drugod, je bila njegova vztrajnost omajana, začel je iskati vzroke in ko je našel, da so vzroki stalni, je članstvo odpovedal.
Idejni boji poznajo požrtvovalnost, gospodarski ne. To društvo bi lahko brez skrbi inseriralo v nasprotnih časopisih, ohranilo bi si člane, če bi jim postreglo po ceni z dobrim blagom. Ne bojkot »Napreja«, ampak izkoriščanje je krivo nazadovanja. Sicer so pa začeli »Naprej« bojkotirati šele potem, ko jim je njegova resnična kritika pokazala, da se člani ne dajo izkoriščati, ampak se javno branijo. Ta javna obramba članov je voditelje Konsumnega društva tako prestrašila, da so na
zadnjem občnem zboru izgubili glavo in prepovedali »Naprejevemu« poročevalcu navzočnost.
A še zdaj stranka ni izdala parole za izstop. Treba je izpiti kelih do dna.
Nikakor pa ne more stranka nikomur braniti, če spozna potrebo samoobrambe. Tudi celim skupinam ne more braniti tega.
Mežičani so kelih že izpili do dna. Kons. društvo so podprli tako, da bi bilo brez njih že davno zaspalo, a vztrajali so, kljub temu, da je to društvo stalno delalo proti njim. V njih največjem boju jim je to društvo streljalo v hrbet. Ali je čudno, če se zdaj osvobojujejo? Ali si upa kdo jim to zameriti. Tudi če bi jim kdo ne želel sreče, imeli jo bodo, ker gredo vztrajno in z žrtvami — po pravi poti!
Enketa v Trbovljah 19. de* cembra 1927.
Danes se je vršila v prostorih rudniške restavracije enketa za ureditev spornih vprašanj med rudarji in TRD. buketi je predsedoval rudarski nadsvetnik g. Pehani iz Celja. Za Delavsko zbornico so bili zastopani tajnik Filip Uratnik, Alojzij Leskošek iz Celja in Jurij Arh iz Zagorja, II. skupino Rudarske zadruge so zastopali: Jakob Štruc, Franc Pencelj, Anton Hauptmann ter Anton Zupančič iz Trbovelj, Anton Jenko iz Kočevja ter delegati iz Hrastnika, Hude jame in Zagorja. Na dnevnem redu je bilo:	1.) Ureditev 14 dnevnega izplačila
mezd rudarjem. 2.) Mezdni sistem in statistika mezd rudarjev. 3.) Določitev višine mezd in razno.
Tajnik Uratnik je iznesel obširno poročilo o zbranem materijalu k dnevnemu redu. Prva točka je bila rešena s tem, ker projekt novega rudarskega zakona predvideva 14 dnevno izplačilo rudarskih prejemkov. Nakar prikazuje Uratnik grafično sliko o mezdah rudarjev in nato so sledile številke. Iz poročila smo posneli, da so plače pri 1'PD od Din 25 do Din 180 na posad. Ravnatelj družbe se je sicer izgovarjal, da znašajo povprečne plače Din 53 na posad. Ugotovilo pa se je, da največ rudarjev zasluži pod 40 Din na posad. Večje zneske, 100 do 200 Din, zaslužijo le oni, ki delajo na premogu na akord. Med akordanti samimi so pa tudi velikanske razlike, ker nimajo vsi enako možnost pridobivanja premoga.
Še slabše kakor-pri I PD so delavci plačani pri podjetju Dukič v Trbovljah. Tam se dela kar po 10 do 12 ur na dan, ne da bi se plačalo 50% višje za nadurno delo. Vse dokazovanje o slabih razmerah ni zaleglo pri zastopnikih kapitala nič, prav nič, gospodje so bili za vsako zboljšanje gmotnega položaja rudarjem nedostopni. Povedalo se jim je. da družba da za mezde letno samo 107 milijonov dinarjev, za dividende delničarjev pa 38 milijonov, oni torej, ki nič ne delajo, dobijo več kakor tretjino od tega, kar dobi 4000 trb. rudarjev. Tajnik Uratnik je prikazal, da je premog TPD 17 krat dražji kakor pred vojno, a mezde so po priznanju ravnateljev samo 14 krat večje v razmerju valute kakor pred vojno. Gospodje niso dali na to nikakega pojasnila. Poleg teh navedb so zaupniki iznesli še vse polno pritožb. katere se bodo odslej naprej reševale potom zaupnikov na predlog s. Štruca.
Sodr. Štruc je posredoval za deputatih premog za delavce pri Dukiču, kar se bo uredilo. Glede ustanovitve Posredovalnice za delo se ni našlo nič razumevanja pri I PD, a tudi ne pri Krušiču na predkonferenci, zato ni čuda, da se ta zelo važna zadeva ni mogla povoljno urediti. (Delegati 11. rudarske skupine bodo morali »socialistični« večini na občini dopovedati, da hočejo posredovalnico za delo. Opomba poročevalca.) Ko so bile razne pritožbe iznešene. je g. ravnatelj obljubil zadevo preiskati in urediti po gg. obratovodjih, nakar je bila enketa zaključena.
Op. ur. Kakor pripovedka o jari kači se je vlekla predzgodovina te enkete. Končno je do nje res prišlo na način, da ie bilo čim manj rudarjev navzočih. Navzoči naj vsaj poskrbijo, da bodo delavci čim bolj natanko poučeni o poteku tega posvetovanja, ki je zopet končalo z obljubo. Za obči blagor tako škodljive akordne premije bodo torej še nadalje ostale in tisti nesrečno srečni posamezniki, ki zaslužijo po 100 do 200 Din na posad, bodo še nadalje delali po več posadov na teden nego delavci z zaslužkom pod 40 Din — tem se namreč bolj pozna, če so prisiljeni par dni praznovati.
Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Franc Kos Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
Kupujte s« testenine
hi so priznano
najokusnejše.
Najboljši šivalni stroj in kolo je edino ie
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in Industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stro) DU5IED.
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica zs popravila.
Nizke cene, tudi na obroke.
JOSIP PETELINU, Ljubljano
blizu Prešernovega spomenika.
IV. Skupščina Delavske zbornice za Slovenijo.
(Nadaljevanje.)
Josip Ošlag: Ura je 12. pa ni rešena niti še prva točka. Zato predlagam konec govorniške liste. Delegati se odpeljejo, debata zavzema preveč časa, pa imamo še važne točke, n. pr. volilni red.
Alojzij Leskošek: sem proti temu predlogu. Vsakemu delegatu naj bo dana pravica povedati svoje.
Fr. Svetek: Debata prehaja na drug tir. Prave kritike niti ni bilo, polemika med klubi pa ni na dnevnem redu. Za to imamo forume zunaj, na shodih. Volilni red pa moramo rešiti.
Preds. Čobal: dajem Ošlagov predlog na glasovanje proti je bil edinole s. Leskošek.
Ivan Gajšek: Da beseda o skupnosti pri nas ni fraza, dokazuje naše delo v DZ. — Dr. Gosar bo razpisal volitve v OUZD, v ta namen je postavil novo ravnateljstvo, ki bo pripravilo demokratičen volilni red. — Ni res, da so samo naši v tem ravnateljstvu, tudi narodni socialist je zraven, če ga vi ne priznavate za svojega, je to vaša stvar. Glavno pa je, da so se in se še bodo popravile krivice. — Porotniška lista je bila že prej imenovana, že maja meseca, a ravnateljstvo je ni hotelo objaviti. Bila je pa krivična, na njej smo imeli mi le enega, vsi drugi so bili demokrati, zato se je morala razveljaviti. Dr. Gosar ni res. da hoče posredovalnice za delo odpraviti, nasprotno je res, z Gosarjevo uredbo se prav za prav šele ustanavljajo. Iz denarja, ki ga delavstvo plačuje za brezposelne, se bodo zidale delavske hišice. — Ni izključeno, da se večina v DZ izpremeni. (Silen hrup.) Čudno, da se nad tem razburjate, volitve bodo in pri volitvah se prav lahko zgodi, da se razmerje glasov izpremeni! (Prerekanje. Pristaši SPJ in SDS so silno ogorčeni, da jih .ie Gajšek spomnil na možnost drugačnih volilnih izidov. Vsebino prerekanja razumeti, to radi hrupa ni bilo mogoče.)
Fr. Svetek; Poročilo upravnega odbora ie bilo že prej spisano in razmnoženo, da je vsak delegat že lahko videl, če je treba hvale ali graje, oziroma če je treba poročilu še kaj dodati. S kritiko sem bil zadovoljen, kajti res je. da je upravni odbor delal vse, kar je po svojih močeh delatj mogel. — V debati so pa padle nekatere besede, na katere moram v imenu našega kluba (socialpatriotov in dekalistov, ki skupno tvorijo marksistični klub v DZ — op. ur.) zavzeti stališče. Tako n. pr. je Kosinova misel o publicistični delavnosti DZ zelo simpatična. Mislim pa. da naj upravni odbor ne publicira sam. temveč morajo to delo prevzeti le strokovne organizacije. Upravni odbor pa naj publicistično deluje samo napram oblastveni. (To pomeni, da bo DZ, dokler bo v oblasti marksističnega kluba, demokratov in klerikalcev, tiskala samo taka poročila, ki so namenjena vladi in posameznim oblastvom, ne bo pa tiskala poročil za delavstvo. To se popolnoma vjema z načelom tajnosti, ki je načelo vseh demagogov. Iz tega je videti, da tipograf Kosem svoje pametne misli ni prinesel iz svojega demokratskega kluba, pač pa iz tipografske strokovne organizacije, ki ima interes na tem, da se več tiska in da bo več njenih članov rešeno brezposelnosti. Op. ur.) V časopisih naj se priporoča in zagovarja tudi drugačno delo, ne samo to, ki ga upravni odbor vrši.
Mi smo za kritiko in želimo kritike. Vse poti vodijo v Rim. Toda žal, da se od mnogih strani na to ne gleda tako. Mi jih h kritiki še celo navajamo, ali kritizirajo naj stvarno. Mi nismo tako zaplankani, da bi ne videli boljšega jedra tudi v tujem mišljenju. Naj vam za primer navedem samo eno vprašanje, komercializacijo železnic, ki ni preprosto vprašanje, ampak zelo težavno, zlasti za tako majhno gibanje, kakor je pri nas. DZ je pri tem vprašanju zavzela tisto stališče, ki so ga popularizirale naše organizacije. (To so organizacije marksističnega kluba, torej socialpatriotske. Koliko je v marksističnem klubu dekalistov, ni znano, ker se tope kakor pomladanski sneg. Oglasil se ni nobeden. Op. ur.) Da boste videli, kakšne kritike si želimo, naj omenim, da smo mi glede komercializacije železnic zahtevali, naj pridejo železnice iz državne uprave, naj pa ostanejo državna last; kritika pa je to naše stališče prikazala tako, kakor da bi mi hoteli, da postanejo železnice privatna last! (Zakaj Svetek ne mara, da bi DZ izdajala tiskana poročila za delavstvo, se vidi iz teh njegovih besed prav razločno. V takem tiskanem poročilu bi DZ ne smela kritike zavračati takole demagoško, temveč bi morala točno povedati, kaj je kritika govorila in pisala. Iz takega objektivnega poročila bi se delavci naučili ločiti zrno od fraze in po lastni sodbi soditi, kaj je prav. To bi bila smrt SPJ, zato je govoril Kosem gluhim ušesom. Op. ur.) — Zadnje čase se položaj v marsičem Izboljšuje. Tudi mi smo krivi, ker si nismo vzeli dovoli truda, da svoje stališče osvetlimo. Ali tudi med ljudstvom samim je drug tok. (Od kod je neki prišel ta tok? Op ur.) S tem razpoloženjem morajo tudi kritiki računati, morajo prinašati jedro, ne Pa besede. — Kosmu obljubujetn, da bomo vsakega, ki bi hotel pravilno kritizirati, podpirali kakor zasluži. Vsak naj pa ima toliko moralne zavesti, da nam ne bo rekel, da smo rekli belo, ko smo rekli črno. Zmagalo bo stališče, ki bo najbolj pravilno. (Čita-telji naj se spomnijo, kdo je Svetek, potem naj pa pomislijo, kaj pomeni, da tak človek govori o moralni zavesti! Op. ur.) — Delavske kuhinje naj bi ne bile partizanske. Golaž, če je dober, lahko vsakemu koristi, pa naj bo tega ali kateregakoli kluba. Mislim, da tovariš Pukšič nima povoda se pritoževati. V ta namen je določenih le 200.000 Din, gotovo se ne more povsod ustanoviti kuhinja. Ali v velike centre hodijo delavci po več ur daleč in ti so po večini opoldne brez tople hrane. Naj-skromnejše mrzlo kosilce jih stane 4 do 5 Din. Namesto tega mrzlega naj jim naše kuhinje dajo za 3 do 4 Din nekaj toplega. — (Torej hočejo res iz delavcev vzgajati berače! Taka prehrana bi bila v nazadnjaških krajih komaj primerna za brezposelne, ne pa za one, ki hodijo ure daleč delat trdo delo. Op. ur.) — Poročilu tajnika se seveda v imenu kluba v polnem obsegu pridružujem. Omenil bi dva navedena problema. Zapiranje trgovin. Niso zadeli jedra, če trdijo, da pri 8 urniku ne prodajo dovolj. Pobrigajo naj se, da bo delavec zaslužil več, pa bo lahko več kupil. Pripravljenost tovariša Gajška za skupno delovanje mi je zelo všeč. Tudi mi smo vedno za
Za zajutrek - za fužino
Ž I K A
je najboljša ržena žitna kava
to. Seveda, od razrednega boja se ne moremo oddaljiti niti za ceno sodelovanja. Če bi kdo n. pr. od nas zahteval 9 urnik. Za zboljšanje življenskega položaja bomo pa vedno pripravljeni sodelovati. A za to je treba ustvariti primerno atmosfero. Če so na včerajšnjem shodu padali ostri medklici, se morate vprašati, če je vzrok za to dan. (Od klerikalcev medklici: »Ni!«, od SPJ pa: »Je!«) Če je bela vrana med uradniki, ki je šel med delavce, pa ga potem brez preiskave vržejo na cesto, je tu vzrok za protest. Mislim, da se bodo temu protestu pridružili vsi. Kdor preganja delavske zaupnike, preganja strokovne organizacije, in kdor preganja te, preganja delavski razred. Sem za skupni shod v tej zadevi in bom ploskal tudi vašemu govorniku. (To govorjenje o preganjanih zaupnikih je še bolj drastična demagogija kakor prejšnje govorjenje o moralni zavesti. Prav ta gospod je namreč znan pomagač kapitala pri preganjanju •delavskih zaupnikov. Mežiški letaki še niso pozabljeni, tudi tisti ne, kateremu je izdajalec Svetek dal naslov »Izdajalec«. Op. ur.) — Sprejmem vso kritiko in ob-ljubujem, da bo naš klub storil vse, kar je mogoče, da bo DZ tak reprezentant, ki bo dobro in efektno zastopal delavske interese.
Celešnlk: Zahteva, da se računski zaključek pošlje delegatom 2 meseca pred zasedanjem, da ga preštudirajo in predebatirajo v strokovnih organizacijah, je nemogoča. To se pač lahko zahteva za proračun, za obračun pa ne, kajti obračun nam je mogoče sestaviti šele zadnji čas, ker nam prej niso znane točne številke. — Glede delavskih kuhinj smatram občine za poklicane, da jih ustanovijo. Ker pa nas je minister prisilil, bomo morali vsaj poskušati, da tudi v občinskih zastopih nastopimo za to, da bodo občine podpirale delavske kuhinje. (Imenitna dopolnitev Svetkove misli. Oba smatrata delavske kuhinje za ljudske kuhinje, ki naj prehranjujejo siromake, da bo sita gospoda lahko »socialno« delala, pri čemer jim »socialno« pomeni toliko kakor »usmiljeno«. Za take kuhinje bi bile res občine poklicane, dokler so v rokah kapitalistov, Delavska zbornica pa bi morala kot razredna predstavnica delavstva poskrbeti za kuhinje, v katerih bi se delavec dobro prehranil brez odiranja in brez prisilnega pitja alkoholnih pijač, kakor je danes običajno po gostilnah, in v teh kuhinjah bi ne smelo biti niti duha po kaki milostni podpori, temveč bi delavec moral čutiti, da je v svoji kuhinji za svoj pošteno zasluženi denar. Op. ur.)
(Dalje prih.)
Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. Karl Marks.
Novoletne gratulacije.
V novoletni številki nameravamo objaviti imena onih, ki se hočejo odkupiti od tradicionalnih gratulacij. Imena bodo stala pod sledečim besedilom:
_»Podpisani za Novo leto ne bomo pošiljali novoletnih gratulacij, temveč želimo vsem prijateljem in znancem tem potom vse najboljše.«
• Sledijo po abecednem redu imena krajev, pod njimi pa^ po abecednem redu imena vseh, ki pošljejo po položnici v ta namen 5 Din. Kdor je prijatelj »Napreja« in kdor si izračuna, da bi ga novoletne karte in znamke ter dotično delo veljalo več nego 5 Din, lahko pošlje več:	toda presežek bo objavljen kot dar za tiskovni
sklad »Napreja«, ker bodo vsa imena tiskana v enaki velikosti. Če bi bil vmes kak trgovec itd., ki ne mara biti vpisan kot darovalec za tiskovni sklad, naj si izbere geslo, pod katerim naj presežek objavimo. Če bi bilo teh odkupov od gratuliranja premalo, jih bomo objavili kar po abecedni vrsti, ne da bi jih sortirali po krajih. Če bi jih pa bilo še manj, tako da bi se ne izplačalo objaviti jih, bomo vplačani denar vpisali v dobro na naročnini »Napreja«, tujim ljudem ga pa vrnili.
Organizacije lahko pošljejo seznam imen skupno, denar pa kar na skupni položnici. Kdor pa pošlje sam, si lahko prihrani dopisnico, za kaj pošilja, če napiše na srednji del položnice zgoraj besedo »Gratulacija«. Kakor bo njegovo ime napisano na tem srednjem delu položnice-, tako bo objavljeno.
Poslati je treba do 27. decembra. Kar dobimo šele po 29. decembru, ne bo objavljeno v novoletni številki, ampak šele v prihodnji številki kot dodatek.
Po drugod so sodrugi naprednejši ^ko pri nas, nimajo časa za pisanje gratulacij, zato so na to misel prišli že davno. Mi jo poskušamo uveljaviti šele letos, če pojde. Kdor smatra to za pametno, naj pomaga — tudi »Naprej« bo imel dobiček. — Kdor nima položnice, jo dobi za 25 par na vsaki pošti, samo napisati mora nanjo ime in št. lastnika: »Kmečko delavska zveza 14.398.«
Dramatični odsek Kmečko-delavske zveze Trbovlje I priredi 1. prosinca 1928 dve šaloigri »Lažizdrav-nik« in »Trije tički«, obe spisal Jaka Štoka. Režiser Franc Judež. Začetek ob 19. uri v dvorani gospe Ane Forte. Po igri zabava in ples za člane. Vabimo vse člane in somišljenike, naj se prireditve v obilnem številu udeleže. Odbor.
Pobožni »Slovenec« je 22. dec. napisal v poročilu o mariborski okrožni skupščini o s. Moderndorferju tole: »Zatajil se je kot komunist in se proglasil za socialdemokrata. Medklic: Nova deklaracija!« Komentarja ni treba! G. škof dober tek! — Aparat imajo pri »Slovencu« dovolj velik, ne morejo se skrivati za nevednost in nepoznanje razmer, kakor imajo pravico nezavedni delavci. To je gola hinavščina, sicer pa tudi že mnogokrat ugotovljena.
23. decembra — 2400 izvodov.
Trgovina pletenin in tkanin
ŽENKO HRIBAR, Celje,
želi vsem svojim cenj. odjemalcem VESEL BOŽIČ.
Pri naročilih sklicujte se na oglas v »Napreju«.
DOL
obvezo in spregledajte vendar enkrat, da Imate ogromno škodo, ako kupujete v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite dopisnico za 50 para in pišite še danes po cenik in vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, fine in moderne volne za ženske obleke in plašče, parhenta, cefirja, belega, pisanega in rjavega platna in sploh vse inanufakturne robe, katero prodaja najceneje v Jugoslaviji edino veletrgovina R. Stermecki, Celje. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja in ni odrezano se zamenja ali vrne denar.
IVAM TMČEK ml.
prva celjska parna barvarija in kemična čistilnica CELJE, Gosposka ulica 21 želi vsem svojim cenjenim naročnikom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
Preroki napovedujejo hudo zimo! Zato se preskrbite pravočasno s toplo zimsko obleko, ki jo dobite po najugodnejših cenah edinole pri tvrdki
FISCHER in DRGG v Cetju, Kralja Petra c. 52.
Pri naročilih sklicujte se na oglas!
SREČNO NOVO LETO cenj. odjemalcem! VITOMIR DOLINŠEK
agentura »JUNIPER«, zaloga parfumerije, kemikalij, kozmetike in galanterije ter se cenj. odjemalcem nadalje priporoča.
Istočasno naznanjam, da sem se preselil v nove lokale Celje, Gosposka ulica 4.
Pri naročilih pozivajte se na oglas!
Modna trgovina R. SAVNIK, Celje
Aleksandrova cesta 4
vam nudi vsakovrstno blago po najnižjih cenah, kakor n. pr. moško in žensko perilo, moške klobuke in kape. — Velika izbira svilenih robcev, pletenin, nogavic in rokavic, belo platno in šifon za perilo. — Delavci poseben popust.
Tvornica dežnikov in soinčnikov
L. MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
1 Triko-perilo §
S za moške, tene In otroke, volna Sl
* v raznih barvah, rokavice, nosa-
«* vice, dokolenice, nahrbtniki za «■ S šolarje In lovce, deinlkl, kloti, £
* Sifoni, žepni robci, palice, vilice,
m noži, škarje, potrebščine za ši- ■» S vilje, kroječe, čevljarje, brivce M edino le pri tvrdki
E Josip Peteline, E
Lluoljarsa,
2 blizu Prešernovega spomenika £
ob vodi.
■■ Najnižje cene! Ha veliko in malo. ■■ 71111111111111111111111»
K BOŽIČNIM PRAZNIKOM in NOVEMU LETU želim proletariatu združitev na podlagi medsebojnega razumevanja in proletarske demokracije.
FRANJO LftNGOF, Vrhnika.
IVAN JELLENZ, Celje
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE.
	
Drva In p	HlfllPB priporoča M, HltcS, Ljubljana, Ahac- lUUlj Ijeva cesta štev. 10.
UPprejmem soMega pomočnika,
ki se čuti veščega in sposobnega vsakega dela te stroke. Nastopi lahko takoj proti primerni plači pri:	Matjaž
Škripec, sodarski mojster v Čakovcu, Luke Puriška ul. 1.
Stružnih (Hobelmasriiine)
na prodaj. Dobro ohranjen. Širokost valja, oziroma dolgost rezila 40 cm. Stojalo dobre konstrukcije, leseno. Miza natančno stružena iz litega železa.
Cena 3000 Din. Kje, pove uprava »Napreja«.
Delavcem
ni treba več kupovati od svojih nasprotnikov
kruha
ker ga lahko dobijo v vsaki količini, boljše kakovosti z . večjo težo
po ceni!
V Celju in okolici se pošilja kruh tudi na dom.
DELAVSKA PEKARNA Splošne produktivne zadruge »Naprej« v Celju.
Prodajalna: Ljubljanska c. 10, obrat: Gabrje 107. Istotam se dobijo raznovrstni keksi, prepečenec »Delo«, kolači, makove in orehove potice ter v Celju zelo priljubljeni opotičeni roglički ter raznovrstno pecivo. Sprejema se kruh v peko za Din 1:50 od komada brez razlike velikosti in teže. Delavska moč je v zavednosti!
Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu Izvr. odbora JSDS in KDZ). — Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij Hofler v Ljubljani.