Zahteve IV. glavne skupščine UJU sprefete v Dubrovniku,* (Resolucije in predlogi sprejeti 25. avgusta 1924.) A. Splošna prosvetna vprašania. I. Četrta glavna skupščina UJU zahteva, da se v najkrajšem roku sprejme enotni šolski zakon za vso držaivo. s katerim naj se zasigura popolna neodvisnost šole in samostojnost šolske uprave. II. V zvezi s tem se mora takoj opustiti praksa, s katero se je glede izvedbe zakona o splošni upravi započela podrejati šola upravnim političnim oblastvom ter jo staviti pod posredni in neposredni vpliv politi5nih oblasti. Vse, kar je doslej izvedeno v tem pogledu, naj se takoj ukine. III. Nadzor in uprava osnovnega šolstva naj se poveri strokovnjaikom, ki so iz učiteljskih vrst. IV. Naj se še v poeefku tekočega šolskega leta izvede naredbenim po.oin enotni šolski, u5ni na5rt in program za vso kraljevino zaslišavši pTi tem mišljenje učiteljske organizacije. V. U5iteljstvo in šola morata biti obvarovana strankarskega vpliva po načelu: vsak na svoje pravo mesto giede na delo in sposobnost. VI. Pri imenoviainju učiteljstva na učiteljiščih naj se ozira na teoretično in strokovno pedagoško sposobnost, da S€ tako najbolj zaupnim izroči v roke iz-  obrazbo učiteljskega naraščaja. VII. Narodni učitelji in učiteljice naj se izobražujejo za svoj poklic v državnih, nikakor pa ne v samostanskih učiteljiščih. VIII. U5iteljstvo zahteva, da se preide vendar enkrat končno do temeljite rešitve vprašanja višje uci.eljske izobrazbe in to z osnovanjem pedagoške fakultete ali raizširjenjem višjih pedagoških šoi. IX. Da se pri višji pedagoški šoli v Zagrebu ali neodvisno od nje uredi poskusna šola po osnovi dr. Jure Turiča. X. Učitdjska skupščina o^sobito poudarja potrebo, da se osnovnemu šolstvu v oblastih bivše Bosne, Hercegovine in Dalmacije posveti večja pažnja s podelitvijo večjih budžetskih kreditov. TToo  zzaahhtteevvaajjoo  nnaacciioonnaallnnii  rraazzlogi in stoletno namerno preziranje teh oblasti. XI. Nadzorniške službe ne smatramo za strankarsko, temveč za popolnoma strokovno: nadzorniki naj se postavljajo edino na predlog glavnega prosvetnega sveta — kjer naj se upošteva tudi mišljenje UJU. B. Materijalna vprašanja. I. Četrta glavna skupš5inai UJU., polna vere v zakonito silo svojih pravic, zahteva izplačilo razlike starih in novih prejemkov od oktobra 1923.. katero garancijo daje člen 249. 5inovniškega zakona. II. Zahteva polno dTaginjsko dokiado za poročene učiteljice. ker zahtevajo to temeljni principi socialne pravice. III. Naj se ukinejo draginjski razredi, t. j. naj se izenačijo vsi kraji glede na draginjske doklade. IV. Naj se solskim upraviteljem in pisamiškemu osobju šolskih odborov da osebna funkcijska doklada. — Dodatek šolskiim upraiviteljem naj se vračuna v penzijo. V. Skup§5ina zahteva. da se prizna rodbinska doklada za roditelje in za nepreskrbljene brate in sestre. VI. Naj se izda izvršilna naredba 51. 112. čin. zak., da dobi u5iteljstvo brezpla5no zdravljenje v državnih bolnicah v vseh delih kraljevine. VII. Ob5ine morajo skrbeti za naturalna stanovania šolskih upraviteljev v vsakem kraju in naj se podvzamejo tudi koraki, da se zgradijo stanovanja za vse učitelje. kjer vlada stanovanjska kriza. VIII. V ve5jih krajih naj se poviša stanarina kakor je to predvideno v členu 37. činov. zakona. Samskim učiteljem in u5iteljicarn naj se prizna cela stanarina. * Ta članek. je zaradi drugega gradiva nekoliko zakasnel. !X. Glede na uprav obupno s.auje onega, učiteijstva. ki je biio umirovijeno s predvojnimi prejemki. odnosno s prejemki 23. julija 1919, naj se prizadethn takoj urede njihove pokojnine po novem 5inov. zak. in po novih razmerah. X. Učiteljstvu, ki stopi v pokoj z a radi bolezni, preden dovrši 32 let službe po zakonu od 31, julija 1923, a ni dovršilo polne službene dobe, naj se ra5una pokojnina po novem zakonu. C. Administrativno-pravna vprašanja. I. Popravijo naj se vse krivice. u5ir njene učiteljstvu UJU v Sloveniji. Hrvatski in Slavoniji, osobito članoin učiteljskega društva »Jedinstvo«. Zlasti naj se takoj namestijo razrešeni šolski upravitelji in šolski nadzorniki. U 5 i t e 1 j ska skupš5ina izjavlja. da smaitra vsalko preganjanje nacionalnega uč.teljstva v kateremkoli kraju za izzivanje celokupne organizacije in bo vedela dati za to primeren dosfojen odgovor. II. Po donošenju novega šolskega zakona naj se naredbenim potom jasno odredi, da učitdj ni dolžan vršiti organistovske in pevske službe, niti spremljati vsako nedeljo deco v cerkev. Učiteljstvo je dolžno vršiti ono versko dolžnost, kakršno vsi ostali državni uradniki. III. Nadzornikom osnovnih šol naj se prideiijo sposobne osebe za pisarnico, da bo mogoče nadzorniku vso silo posvetiti pedagoškemu delu v šoli. IV. Postopanje upokojitve naj se uredi tako. da se z odlokom upokojitve ozna5i zaeno tudi pokojnina. V. Naredbenim potorn naj se odredijo enotne počitnice od 1. julija do konca aiVgusta. Ravno tako naj se izda tolmač pravilnika o šolskih praznikih. VI. Naj se vrne učitdjstvu zemljišče, ki ga je poprej uživalo in je bilo s poznejšimi odredbami predano upravnim občinam, cerkvi ali zetnljiški zajednici. VII. Učiteljstvu naj se izdajo stalne legitimacije za znižano vožnjo na državnih železnicah brez omejitve števila potovanj, enaika ugodnost naj se izposluje tudi pri paroplovnih družbah. Za učiteljska potovanja v naučne svrhe. v svrho proučavanja držaive in za učiteljske skupščine naj se izda ugodnost 75% popusta. (V Rumuniji ima učiteljstvo v tlobi glavnih po5itnic brezplačno vožnjo v svrho proučavanja države). VIII. Naredbenim potom naj se takoj ukine pogojni celibat učiteljic v Bosni in Hercegovini. IX. Člen činovniškega zakona glede vračunanja vojne službe naj se razširi na vse učiteljstvo kraljevine. X. Vojni zakon naj se izpremni tako, da učitelj-vojak ne bo zapostavljen zaradi odsluženja kadrskega roka in naj se mu ohrani tudi službeno raesto. XI. V zmislu 51. 170. 5inov. zakona naj se odredi za učiteljstvo poseben disciplinaren postopek do novega šolskega zakona. XII. Bivšemu srbskemu učiteljstvn, ki je bilo po avtonomni uredbi takoj stalno nameščeno. naj se takoj priznajo vsa službena leta brez ozira na položeni prakti5ni učiteljski izpit. XIII. Šolskl nadzorniki osnovnih šol in profesorji učiteljišč v Hrvatski in Sloveniji kakor tudi v drugih krajih, kjer nimajo fakultetske izobrazbe, naj se na temelju 51. 230. 5inov. zakona po službenih letih razvrstijo v one grupe in stopnje I. kategorije. ki jim pripadajo glede na njihov dosedanji položaj po zakonu. ki je bil veljaven v pokrajinah. XIV. Izda naj se enotna uredba za vso državo. s katero se odreja maksimalno števiio ur na meščanskih šolah in za notranjo ureditev, kakor je to že urejeno v nekaterih delih kraljevine. XV. Učiteljstvu višjih osnovnih (meščamkih) šol, vadtiic in drugih šol, za katere se je zahtevala in se zahteva spe-. cijalna strokovna izobrazba. naj se po prejšnji praksi v bivših poedinih pokrajinah da poseben položaj v grupah II. kategorije, odnosno posebno doklado po 51. 40. 5inov. zakona. Za enotni učni načrt osnovnih šoL Na četrti glaivni skupščini UJU v Dubrovniku dne 25. avgusta 1924 je bila povodom razprave »Osnovna načela za novi učni načrt in program osnovniTi šot naše kraljevine z ozirom na podrobni načrt iz narodne zgodovine Srbov. Hrvatov in Slovencev«. po_eg v našem listu že objavljenih resolucij, sprejeta še sledeča: 1. V zvezi z resolucijaimi I. in II. glavne skupš5ine in II. kongresa UJU v zadevi izdelave enotnega zakona za osnovne šole v kraljevini in izvedbe enotnega učnega načrta in programa izjavlja skupš5ina, da naj se v interesu ustvarjenja enotne narodne prosvete kot temelja z,a duhovno ujedinjenje našega naroda 5imprej izdela in v celi državi izvede enotna programatičiia ureditev našega osnovnega šdstva. po potrebi in po razmerah že pred novim šdskim zakonom, in to ozirajoc se na poedine posebne okdnosti in prehodtie zahteve različnih naših krajev. kolikor to ne tangira enotnega naciotialnega značaja vzsroje in pouka. 2. Za pouk nacionalnih predmetov. zlasti narodnega zernljepisa in zgodovine, naj se v principu izvede podrobni načrt popolnoma izenač&n v vseh šolah. in to po smernicah in zaiključku II. kongresa o edinstvu osnovno-šolskega pouka v naši državi, četudi ločeno od celokupne programatične ureditve osnovnega šolstva. 3. V narocbii zgodovini tiaj se obdelajo in povdarjajo zlasti in najbolj oni momenti naše narodne preteklosti, na katerih objektivno in subi&ktivno bazira in se kaže edinstvo našega naroda in na katerih smo se v ceii prošlosti. četudi povsod vedtio bolj razdeljeni nego ujedinjeni, obdržali kaikor enotni narod s svojo kulturo in s svojimi posebnostmi med drugtmi narodi. 4. Na istih nacionalnih principih naj se uredi in provede programatično pouk v materinskem jeziku. v ženskih ročnih delih. v petju in v telovadbi. ki boldi na sokolskem temelju, izhajajoč od ideje edinstva našega naroda in prihajajoč do ideje duhovnega edinstva vsega Slovanstva. 5. Izdelavo programa za osnovno šdstvo treba podvzeti takoj. in naj se zato sestavi komisija strokovnjakov iz vseh krajev države. ki naj na podlag? doslej utrjenih smernic izvede enotni učni načrt in program za celo državo. Diiaški in zdraviliški dom učiteljstva. Predlog: Naša prestolica je postala zlasti v času velikih počitnic stekališče številnega dijaštva iz vseh krajev naše države. Beograd pa bi postal še večji center za poletne ekskurzije in še bolj privlačno mesto, ako bi tamkaj bilo urejeno stanovanjsko vprašanje za potujoče dijake. V zadnjem 5asu izgleda. da ie tozadevna inicijativa izsla baš iz vrst uči- teljstva samega. »Želja UJU je. da se v Beogradu, kot mestu pogostih ferijalnih ekskurzij. zgradi velik »Dijaški dom« za jugoslovansko dijaštvo. v katerem bodo dobivali vsi dijaki stanovanje za časa svojega bivanja v Beogradu. Ker se ekskurzije prirejajo večinoma v poletnem času. naj bi dobil »Dijaški dorn« obliko paviljona in naj bi se naha.jal v bližini kake šole. Dom naj bi se zgradil po možnosti še letos s prispevki. ki jih zbere učiteljstvo in dijaštvo po vseh šolah.« Resolucija je bila soglasno sprejeta. Sprejet pa je bil tudi predlog. da se zgradi »Učiteljski dom« v kopališ5u Koviljači v Srbiji.