! LETO II<
IŠt, 18
I
L
O V
N
5
t
G A
JULIJ 1957
.,.......iM
y
Glasilo članov S,K.Melbourne,Vìe. - Izhaja mesečno - Predsednik Zlatko Naslov uprave kluba: 6 Banchory Street, ESSENDOM,	Vic. - Telefon:
Za uredništvo odgovarja tajništvo (ga.Jožica Šajnovič)
A.Verbič FX 2861
RAZVOJ NAŠEGA rtüBl
Pričajoči Članek naj razloži na kratko, kako je prišlo do u -stanovitve prve izseljenske organizacije v Viktoriji. Služi naj v razlago vsem novto članom, ki so prišli med nas zlasti v zadnjem času. Vse podatke sem črpal iz tajniškega arhiva Slovenskega kluba v Melbournu. - Z.A. Verbič
ftwlR nÌSrnn° nikđar 7 VelikeE "tevilu naseljevali na avstralsko celino, zato med (àfli starih naseljencev skoraj ni. Po drugi svetovni vojni pa je Avstralija na široko odurla svojn vrata vsem evropskto beguncem,: tedaj so se pričeli tudi Slovenci i'^az-nih evropskih taborišč preseljevati preko morij v novo, doslej na^skoS ^ozna™ debelo. Prvi slovenska begunci so prišli v Avstralijo v letih 191^-19^ ^ vT«oT lahnem številu v Primeri z drugimi narodnostmi; enako je bilo v nasledni^ letih Smu hc krivo to da so bila Sloveno vrata odprta v mnoge druge dežel„e' nam'bi il eto boto
grsap ameriške, Kan „a o. Večja dotok Slovencev v Avstralijo je dospel v letu 19« in se traja. To so predvsem Slovenci iz Trsta in okolice, ki so se uradili iz ozemlia
s»
oovoij sredstev za redno mvljergje, se za tujino ne bo nikdar menil, Da pa iih zadnii :lira|mo - nehote kažemo to svoje zadovoljstvo in pritcanono äe drSe 1 sabo' ? koti in , a an in d o j s tvom, da obs-Ioj,!S^e'es	ìkl
tel i SdÄS™0* ™	P0ra3| ali "^alodo&ga DOf A° bodo'to
Pričetek organiziranja med Slovenci v Viktoriji se je pričelo v pravem pomenu besede šele leta 1954. Prejšni poizkusi organizirati pevski zbor pod vodstvom g,M, Per-ača niso uspeli» Rojaki so se zbrali na šestih pevskih vajah pa so morali vsled ■ ^ premajhnega števila pevcev z vajami prenehati.
Iz"Sydney~a sta prišla med tukajšne rojake tudi patra Klavdij Okoren in Beno Korbicj ki sicer nista imela namena organizirati društva, pač pa sta imela nekaj slovenskih maš med rojaki in sta zbrala njihove naslove, V Sydney-u sta začela izdajati " MISLI " in jih pošiljati tudi Slovencem v Viktoriji, ki so tako prišli do prvega slovenskega čtiva v Avstraliji«
Leta I954 je pater Pivko naprosil g. Novino naj organizira slovensko prireditev v Melbourne, kar mu je tudi uspelo s pomočjo g,M.Adamiča in nekaterih drugih rojakov, n Sestanki za izvedbo prireditve so se vršili na 13 Albert Ed.,City- stanovanje gg. P. Počtarenka in Z. Verbiča ter St. Kildi v hiši g. PungerčarjaiPrireditev se je vr- , šila dno 14eAug. 1954. v Kensington Town Hall in proti vsem pričakovanju žela velik uspeh. Dobiček prireditve' je bil že od vsega početka namenjen v sklad MISLI in MISLI so ga tudi dobile.
Q
Rojaki, ki so pripomogli k izvedbi prve prireditve, so bili navdušeni nad uspehom in so. vztrajali na tem, da se nadaljuje s prirejanjem zabav. "Izvolili so ožji odbor, ki naj bi vodil organizacijo prireditev? predsed.Z. Verbič, tajnikV.Zerdoner, blagajnik P.Počtarenko, Is.to leto so priredili še eno zabavo in sicer v Prahranski ^ dvorani, dne 23.Okt. 1954- Velik odziv rojakov na tej prireditvi je prepričal vso sodelavce, da ne more in no sme ostati samo pri prireditvah. Resno so pričeli misli-ti na organizacijo v pravom pornonu besede. Grupa ljudi, okoli 20-30 po številu, je tvorila osnovno jedrobodoeega društva. Prireditveni odbor je po g.M. Peršiču napro-i® sil g.M. Abrama, da sestavi osnutokpravil društvu, kar je z veseljem napravil. Na troh sestankih vseh poznanih rojakov so se pri g,Pungerčarju v St. Kildi pravila natančno predelala in dobila svojo končno obliko. Na teh sestankih se je tudi sklenilo, da se skliče ustanovni občni zbor, ki so je vršil dne 19,Dec. 1954.v katoliški dvorani St; Albansa v Melbournu. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Z.Verbič, vodstvo skupščino pa sta prevzela gg.A. Vadnjal in M. Abram.Skupščina * je soglasno odobrila osnutek predloženih pravil in dala prvi slovenski izseljoniški organizaciji ime SLOVENSKI KLUB MELBOURNE. Izvoljen je bil prvi upravni in nadzorni odborj s sledečimi gospodi. Za upravni odbor g preds, Z.Verbič,podpreds,M.Peršič, taj,V,Zerdoner, blag*J,Golenko,gosp,JiPotočnik, odborniki-M,Adamič in P.Počtarenko, Za nadzorni odbors preds. A.Vadnjal, člana M.Abram, P.Novina. S tem je bil postavijo: temelj Slovenskemu klubu in Slovencem dana možnost udejstvovanja na kulturnem in socialnem polju.Prva poslovna doba Upr. Odb, S.K.M. je bila razmeroma kratka, ker so je določilo, naj se vse naslednje skupščine vršijo v mesecu maju, vsakega leta. Priredila so je v tej dobi zabava "Jurjevanje" in pa izlet na Velikonočni ponedeljek I955 leta.
v
Prva redna skupščina, ki so je vršila dne 29.5*55«? j® dala razrešnico staremu odboru, sprejela nekaj dodatnih točk v pravilnik S.K.M. in izvolila novi odbor, ki v" so ga sestavljali sledeči gospodjos Upr. Odb. s preds. Z.Verbič, podpreds,G.Fiorellini ' taj, M.Persie, Blag.V.Zerdoner,gosp.ods.sJ;Potočnik,M.Adamič,M.Hartman| toh.ods.s S.Sajnovič, J.Golenkoj zon, sok»gdč.M,Sosič. Nad. Odb.s prods, A.Vadnjal, P.Renko, F.Ogorolec.Na novo so je utanovilo častno razsodišče z gg. M.Abramom in E.Polajnarjot . in gospo T.Verbičevo, katerega je bil poravnavati spore med rojaki. Odbor se je tako ] znatno razširil tor si zadal temu primerno naloge.V poslovni dobi, ki je sledila so je brezplačno pričelo izdajati vsem rojakom mimiografirano glasilo kluba. "VESTNIH ( Prva številka jo izšla 1»Sept.1955? nato so sledilo še sledeče izdaje? l,Okt,55»? in0v.55., 1. Dee», 55»? Ì.Jan. 1956. Roj alce se je naprosilo za sodelovanje pri zbiranju slovenskih knjig za slovensko knjižnico. Odziv rojakov je bil negativen in do knjižnice ni prišlo. Tudi poizkus organizirati avtosekcijo ni uspel. Organiziral pa se je 1 pevski zbor pod vodstvom A, Furlana iz Geolonga, katerega vodstvo je kasneje prevzel : g, Trampuš iz Melbourne. V tej dobi je Upr, Odb, organiziral podružnice v Geelongu in St. Albansu, ki so pozneje postale samostojni klubi in mod rojaki pridno delajo. Večernih zabav je bilo prirejenih v tej dobi štiri in so vse lopo uspele.
Tri mesece pred iztekom poslovno dobe jo Upr. Odb. sklical DRUGO REDNO SKUPSCINO in to 19,Feb. 1956.lota. Stari člani odbora, so dobili razrošenico in izvoljeni so bili novi člani odbora, Upr. Odb. s prods. M. Abram,podpreds,Z.Rome, t.aj;M,Peršič,P, Cesnik, blag. V,Zerdoner,gosp.J.Potočnik.V Nadz.Odb.s preds.Z.Verbič,članisM.Adamič, P,Renko,Upravni odbor jo v obdobju med drugo in trotjo skupščino priredil tri zabavo, izdal štiri številke " VESTNIKA " in pričel z organizacijo članstva,V tem obdobji jo Slovenski klub z gospodi M.Abramom,P.Cesnikom in Z.Rometom prvič zastopal naše rojake na mednarodni konferenci, katero prirejaGOOD NEIGHBOUR COUNCIL vsako leto z namenom, da Avstralci spoznajo probleme, s katerimi se borijo novonasoljonci po prihodu v Avstralijo. Slovenci smo bili prvič predstavljeni avstralski javnosti na razstavi, ki se jo vršila v Ballaratu v okviru Boginija festivala in katoro jugoslovanski oddelek, ki jo bil središče pozornosti obiskovalcev razstave, je aranžiral g. V, Zerdoner, Odbor so je pričel baviti z mislijo, da bi najel klubsko pisarno, ni pa
prišlo do ursnioitve zamisli in to predvsem iz finančnih razlogov, Zelo si je prizadeval razširiti odbor in ni uspel,Na iniciativo Upr, Odbc S.K.M, so se zbrali 211 Okt. 1956 zastopniki klubov Melbourna,Geelonga in St.Albansa ter ustanovili Zve-
S J. "-.renskih Klubov Viktorije s sledečim izvršnim odborom s preda. P.Cesnik, taj. .[.Abram, blag. V.Zerdoner.
Tri mesece pred koncem svoje poslovne dobe je odbor sklical TRTJO REDNO SKUPSOINO in to dne 25»Nov01956. Stari člani odbora so bili razrešeni dolžnosti in izvoljen je bil novi odbor v sledeči sestavis Upr.Odb.s preds. Z.Verbič, podprods.P.Cesnik, S, Sajnovič, ta j. V. Polan.ee, I. Jene, J. Sajnovič, blag. V. Zerdoner, J. Golenko,gosp. ods. ' • "•'•aio, M.Hartman,P. Gomizelj,kult. ods.P.Hartman, B. Cotič,D. Oblak, odborniki s J.Moži-. na J. Janežič, J. Bole,Jc Zabjek. Nadz.Odb, spreds.M.Abram,člana- M.Poršič,Z.Rome.Uredništvo " VESTNIMA "s E.Polaner.Gornji Upravni Odbor je v telai osmih mesecev svojega poslovanja moral izvršiti delno reorganizacijo funkcij v upravi. Nekateri člani 00 iz Upr.^Odb. sami odstopili, drugi pa so bili razrešeni, ker niso izpoljnjevali -.rojih dolžnosti.Najvažnejše so bile sledeče izpremembe s Uredništvo VESTNIKA je po -..'.stopu g.E. Polaner ja prevzelo Tajništvo Slovenskega kluba, blagajniške posle po odstopu g.V.Zerdonerja g.V.Polanec, mesto prvega podpredsednika po odstopu g.P.Ces-nika g. S.Sajnovič, mesto prvega tajnika po razrešitvi g.V.Polanca ga.J.Sajnovič, Upravni odbor je do danes priredil štiri večerne zabave, tri izlete in je ob času olimpijskih iger v Melbournu sodeloval na razstavi v prostorih trgovine Ball& Welch, Flinders Street skupno z ostalimi jugoslovanskimi društvi med 21.Nov. in 8.Dec.57. Udeležil se je prvega rednega zasedanja ZVEZNEGA SVETA Z.S.K.V. in predložil novi osnutek pravil«, Odobril jo sklop o ustanovitvi Pripravljalnega Odbora za razisko-rtW^0 možnosti postavitve -T. .venskega Doma( prenehal poslovati konec meseca Junija) P iaki mesec izdaja " VPS1NIK » Slovenskega kluba Melbourne na najmanj osmih straneh ter jo uredil in izdsi p.-,?Rmö izdajo. DOM - VESTNIK-a. Skupno z ostalimi člani Z.S.K.V. se je po svojih predstavnikih p.V. Baziliju in Z. Verbiču udeležil dne I9 -20 Julija I957 druge let:, konvencije GOOD NEIGHBOUR COUNCIL - a v Melbournu.Pristopil jo k resni organizaciji članstva, izdelal temu primerno izkaznice (v okviru Z.S.K.V.) in pr<:vkar pripravlja ZBOROVANJE Slovencov živečih v Viktoriji, ki naj bi z njihovo udeležbo podprli akcijo za Slovenski Dom . . ,
NASI PROBLEMI ...
Pričujoči članek je izpod peresa tajnika Z.S.K.V. Miloša Abrama in ima namen seznaniti rojake s problematiko novonaseljevc' Slovenci^ ki se naseljujemo v tej deželi, stojimo več ali manj pred istimi vpra-sanji in težavami. Nismo svetovni popotniki, vajeni selitve iz kraja v kraj iz želje spoznavanju sveta, dogodivščinah ali zgolj zabavi. Nasilno smo bili iztrgani d.z P	v katerem smo vzrastli, za katerega smo bili vzgojeni in v katerem smo gle-
dali svojo bodočnost, Naj že trdimo, da smo prišli sem iskat svobode, kruha ali miru, prvi problem vsakega Slovenca, ki stopi na avstralska tla je isti; Kaj bom jedel,s čem bom pokrival svojo goloto, kje bom našel streho nad svojo glavo? To so prve skrbi novih naseljencev po vseh delih sveta in morda jih je v Avstraliji še najlažje rešiti.Naj to je tu sprejela država ali kak zasebnik,bodo že poskrbeli, da boš sit,da boš imel kje spati in te za silo oblekli, če nisi prinesel ničesar s seboj5pa tudi delo ti bodo našli, če iz drugega vzroka ne, vsaj da se te otresejo s svoje grbe* Ko ima novo pečeni M Novi Avstralec " svoj redni zaslužek, je običajno njegova naslednja skrb, da se čim prej spravi iz državnega hostela, oziroma, de neha delati nadlego v hiši svojega gostitelja. Samec si bo kaj lahko našel stanovanje, družina malo težje, vendar prej ali slej ga najde vsak in od~tega trenutka dalje ni več popotnik, nikomur ni več posebnega zanimanja vreden, pač eden od tiso- ; čev, ki se izgubljajo v vrvežu vsakdanjega življenja .Postal je zopet samostojen človek in živi normalno življenje. Morda se njemu ne zdi normalno, ker se na vsakem koraku razlikuje od onega, ki ga je bil vajen domaj mogoče je nezadovoljen, mogoče t ga muči dornotožje, toda tisoči okrog njega tega ne vidijo in se ne menijo za njegove probleme. Naj mu je novo okolje všeč ali ne, mor.a se mu privaditi in se vživeti vanj.Končno je on prišel v Avstralijo in-ne Avstralija k njemu. Prvi in najnujnej- ■ ši korak v novi način življenja, je priučitev jezika. Bister ali zabit, mora se ga naučiti, če noče kakor gluhonem tavati v novem svetu.
Do te stopnje opravimo precej vsi isto pot, ker so naše osnovne potrebe enake. Od tu daljopa se cepi naša pot v skladu z našimi naslednjimi potrebami,Prvi bo pri-čol štediti, da si postavi lasten dom,-drugi bo na obroke kupil motorno kolo, da si -, nalo zrahlja prezdrave kosti,Ta bo pričel žreti knjige, ki jih je pogrešal odkar jo odšel od doma, oni bo zopet ure in dneve preslonel v hotelu' in v šumečem pivu iskal radosti novega Življenja ali utehe pred razočaranjem nad njim. Vsak pač ubere , pot, ki njegovim telesnim potrebam najbolj odgovarja, prilike v tej deželi'so dovolj' ugodne, da ji moro slediti brez posebnih težav. In če ne čuti v sebi drugih potreb? -
Kol; napolniti si želodec, zavarovati svoje telo prod vremenom in osX.adi.-tl ,«vxge. biološke potrebo s priložnostno zabavo taksne-ali drugačno vrste» se bo na tej P'V,i tudi iz/.ubil« Novi "way of life" ga bo polagoma vsrkal in v teku casa brez èlodu in kakršnokoli koristi požrl»
Ta ali oni se bo' morda spomnil, da je izšel iz verne družine in ga bo pot zanesle, tudi v cerkev„ ?o par neprijetnih izkustvih, ko se bo znašol Pc - Lozjo alavo v družbi metodistov, prezbiteri j ancev ali kaj podobnega, bo k.ncno le kje našel katoliško cerkev, pa bo verjetno spet razočaran, ker ne bo razumel jezika, ne poznal pesmi in običajev, talco različnih od onih, ki jih je bil vajen doma od rane mladosti, da mu bo pri srcu, kakor da mu je iztrgan iz
del vere same, Ali bo vsak v svoji veri tako globok, da jo bo ohranjal živo .udi brez pesmi in običajev, ki so ga doma priklepali nanjo kot njeni bistveni z né ki?
v -'•07iifd ji*1 po nekaj letih življenja v novem okolju še čuti, da imajo še o'.olznos'.i do svojega naroda? Saj so svobodni! Svobodni sprejeti prepričanje, ki jim najbolj koristi, svobodni pozabiti vse, kar jim jo bilo nekoč sveto, pa'jim danes ne nudi materijalnih koristi,. Ali se jim bo zdelo še vredno gojiti slovenske običaje in ljubiti svoj narod, ki jim ne nudi ničesar, ko se jim pa niti ne zdi vredno v lastni družini gojiti govorico svoje matere, ker jih je v Avstraliji t-iko malo, ki jo razumejo,
lotovo je, da naš narod izgublja rojake, ki mislijo,-da lahko zavržejo svojo preteklost in postanejo nekaj novoga, Pa niso., Ne tic, ne miš niso* Svoje slovenstvo lahko zavrže j pa rs tem še no postanejo Avstralci, Kvečjemu "Novi Avstralci"j čudna pasma človeškega rodu, brez preteklosti in brez bodočnosti, lo kratek utrinek v zgoc -vini, ki pa o njej no"bo poročala, ker nima kaj povoda-ti«
Kaj moremo storiti- da rešimo svoje rojake, ki v pijači utapljajo svojo o samolo st, rojake, ki v eoaigplcsti pozabljajo na kri, ki jim polje po žilah in rojske, ki jih je kakorkoli drugače prizadela usoda? Težko je pričakovati mnogo od nas, ker smo pač Sloveno!. 1 naravi nam je, da z vsakim tujcem govorimo v ti j©govern jeziku, tudi če le s težavo lomimo par besed. Radi spoštujemo tujca, no ker jo morda naš predstojnik ali družabno na višji stopnji", ampak zaradi golega^ dejstva, da je tujec. Ce pa vidimo rojaka, ki jo zašel v neprilike, se rajši obrnemo proč, češ, si bo že pomagal, saj'ima iste možnosti, kot jaz. Kje naj torej iščemo rešitev, če hočemo ohraniti-naš narod v Avstraliji, pri življenju, če želimo, da bodo naši potomci nekoč ponosni, na kar smo ali smo vsaj bili^nekoč ponosni mi sami? Ce hočemo, da nas bodo tujci cenili kot nekaj, kar smo in hočemo "biti in ne le kot delovno silo vsakega poodinca, za katerega niti ne vedo, kje se je vzel.
Rešitev je v nas vseh. V naši volji in želji, da se strnemo in ne le pomagamo drug drugemu v nesreči, ampak se med seboj krepimo in bodrimo tudi, kadar nam gre vse lepo in v redu. Iščimo stikov s svojimi rojaki kjerkoli so nam ponudi prilika in če se no ponudi sama, poiščimo tudi priliko, Strnimo se okrog svojega dušnega pastirja, kadar pride med nas in nam vsaj za kratko urico povrne v spomin službo božjo, h kateri-sme: nekoč sledili svoji materi. Čitajmo in podpirajmo slovenske časopise in učimo svoje otroke čitati njihovo materinščino. Strnimo se okrag svojih klubov in društev in ustanavljajmo nove, kjer nam je le dana možnost, Kogočo nekomu la ali oni klub ni všeč. Prav gotovo bi se-dalo marsikaj izpremoniti in popraviti«, Toda kako naj se popravi in izboljša, če vsak ne pove svojih želja,? Nismo vsi istoga mnenja v vseh stvareh in je prav j da nismo, "^sak ima pravico povedati svoje mnenje, prav tako pa smemo od vsakega tudi -pričakovati, da spoštuje-mnenje drugih. Co v svoje delo za skupnost ne mešamo svoApolitičnih prepričanj in stremljenj' za osebne koristi, se bomo prav lahko zedini li na skupnem programu» ki naj z malenkostno osebno žrtvijo, vsakega posameznika prinaša merda še neslutene koristi naši narodni skupnosti, in s tem spet vsakemu poedineu, Le s skupnim složnim delom, h kateremu se pustimo priganjati, nemaloštevilnim zavednojšim rojakom, ampak naši notranji narodni zavednosti, bomo rešili propada iJ. izginotja v morju tujcev ne le naše poedine rojake, ampak naš narod v celoti in s tom sebe same. Le v tem primeru bomo imeli nekaj, na kar bomo lahko ponosni in se nam ne bo treba hvaliti le s polnimi želodci,	........ ~ •■ ..-■■■	- - "
iz il i j OFM
* Prav na hitro bon nekaj "naklofal" na papir in verjemite ni, da ne bo časa
stvar še enkrat prebral. Če ho kai mrvnV	^.Yf1"j?mite ni> da no bo časa, da bi
srd tudi mož j o v kolar j ; iInti^l^	? ^ ™kc*±te v zavesti, da
natisnemo "o" na oapi? inše mnogovoft^ ™ bìS^	f ^° naE10st° "a"
•bi to verjetno vsaj vsak izsoiionski	, m cKr°h kraJil< naenkrat, dasi
vsem naenkrat: ge čs i^^m« ^0yrilk K^;rad	Tudi se ne da pomagati
In takih primerov, k i er	^o'Ä^	^avlti vseh Slovencev iz Bonegille.
vsi, ki zaman zvone iS	sto«, öe zdoma, se jeze
sprejemam obiske, v* vri tS poS^^iSS V® f*?' odgovarjam telefon £ gotovo obiskal1'»., pp	J t0
Wsta 50 v -
vem krstnem listu oče	ÄÄV10 ^ ^ đa * -
svojimi far ani Cl^iee, ^^JS^^T^SXi^J^
.	.....-X ^ j	.uii
aqua pristni slovenski fodooiv ,
T T	-T t 1
v redu. - Vsekako.
Potent je mož le
v -•. :	...... «/*- -'-c VUX- i«!, aa le rariipt;
želimo obema paroma vso srečo na nov:! življenjski potì
tj — - —>- ^v^v-,	v
verjel, da je lurijev krstni list
* Krstov na ni bilo nič da bJ Vnl i•
pozdravljamo vse J ki so'v zafcl'^ časudo^fJ T™ ?vs£alde im Slovencem. Zato pa
ga zadnjič tako na debelo o^n'S, i^S obs?SoTl+ i—TlS\° löfcalo> ki sem potnikov temeljito premiali Mekai° Italiji m so potem vsa imena
stipa je menda še eno ieSfe in SaISdia^'u ,^ d°S?Gl° sen 2	let*lom, na vr-
bom vedel do zadnjega, kakor navacino.	Px Vcm in Ba verjetno ne
tem pa kar naenkrat : Letalo bo ^KoVono^no-^Jčasih ne ^eš ničesar. Po-
x-usio opoldne, pripravite stanovanja za osem oseb...
kar precej rojakov, katerih večina
ke~\-v>-?	—________t . . -,
*	Dne 19. julija je dospela "Oceanit"	• i
je morala v Bonegillo, ker ni SSf s^SiS* t^^0065 r°<1akov> k^erih večin, skal. Hudo je govoriti z roìaki kit n J m Taborišče sem v kratkem dvakrat obi-
? an iz rirali iskanje stano^Sr% is^ieli rÌKkoT	na del°' K°	or-
četku - kaj se Vam ne zdi, da bi 1 Z S/? ^^ P°EaSali Pri težavnem za-nih stanovanjskih mest ali vsai	• P	BonePl110 Slovencev? Za koliko praz-
pozno. Sporočajte W l^l ^L™*	in to navadno pre-
ter bolje za našo skupno s?! ^^zab^V^T,• taDOri§ču! * ** jih dobimo sem, bori® kako veseli smo bili tople pomok^r^ VÄ'Ä^ P™1*«8*® ta~
^Ä^ÄSliÄ S^Sllldr?1-?^05^-	tega, ko sem
jo svojo legitimacijo? je član c ^'t S' ^avilisču pri Heidelbergu. Pokazal mi
na je tako: "člani Igra o t^oT^Z^T"	Austral!a. Se čudnosliši,
semskem šahovskem turnirju Sesc° I t^ilTi f ?"bfan je m	Prvem pi-
je tu naslov Šahovske ligo, Cleos ^l^'st^^X^X^^0^ ^^ ^
*	Družino Ivana in Antonije Jfrhar v Porih Geeloneu	,
so svojega Ivančka, ki je nenadoma umrl n,	, nedavn° nadela nesreča: izgubili
13. aprila, kmalu ^o prihodu	^	Rojen je bil
12 Evrope» Staršem naše iskreno sožaljc!
^a^Sieda^jerdfJt? ^ ^ ^t tukaj, Veste kaJmi je
dar zahteva že zdaj Klubov »Bog plačai • » Snpm™^ SG ni zaSola^ a ta obljubljeni akcijo. Vsaj sto Slovencev se mo?a zbrati""	b9 P?kazalo, če bo snloh kaj z
Ne pozabite2 Ker Savoy ne sprejema več^	Xa*°**??Ì11 Bo§ tuii Ti med njimi,?,
isto uro in isti dan (ob dveJ ^polIne ZÌTt™	bo ZBOROVM
vs|p skozi g lavni vhodi na Br^SiS sSee t Ä0 GATHEDRAL ^ (v nali dvorani, -is.a a^ick St. in Victoria Parr m^t L!°rana sto^ proč ed kri-po domaćeg med Sornelcvo krojacn^'SV^^^8	^ ^
•	- TEBE zavisi, če bo DOK!!!
Pričujoči članek je izpod peresa g,-M, Persica in naj razloži pričetek begunskega življenja Slovencev po evropskih taboriščih neposredno po druC.i svetovni vojni».«
NaproŠen som bil, da napišem nekaj o begunskih taboriščih, v katerih so prebivali :-.> Slovenci križem evropskega kontinenta prva leta po končani drugi svetovni vojni.
Več kot desetletje nas že loči od tistih črnih dni, v katerih so naša srca omahovala med brezupjem in nado, ko so tisočem nas služili za streho raztrgani šatori, Gl-podrto ujetniške barake , umazane laške vojašnice, ali pa jih jo že za vedno spro- p jela vase s krvjo prepojena slovenska zemlja. -Mnogo se je spremenilo od tedaj in prestano zlo se počasi umika v pozabo . Večino nas so sprejele tuje zemlje tor nam dale novo upanj o in možnost postaviti si ognjišča.
Našo begunstvo se je pričelo že lota 1941. Tisoči Slovencev z Gorenjsko in Štajerske so bili nasilno odvedeni v Srbijo , kjer so jih kljub vsej no,sroči sprejele gostoljubne bratske roke in je bila njih usoda mnogo milejša od usodo rojakov s Krškoga polja, katere so nemški osvajalci preselili v Slozijo, da tako napravijo prostor;-, oholim Koč ev ar jam . Tisoči so bili odposlani v taborišča prisilnih delav- Hc cev po Nemčiji in nešteto podeželskega prebivalstva Dolenjsko in Notranjsko je iskalo zavetja pred strahotami partizanske vojne med ljubljanskimi zidovi.
Množično izseljevanje Slovencev pa se je pričelo tik pred koncem vojno in traja še danes.
Preko Ljubelja in Podkorena na Koroško ter preko Gorice in Soče v Purlanijo so si našlo izhod množico Slovencev , ki niso hotole pričakati svobode pod okriljem moskovske rdoče zvezde.
11
i.
tu
P°
Cos 30.000 ljudi , mod temi čez 10.000 slovenske vojsko si jo probilo izhod sko- r-: zi fašistične in komunistično kroglo in ustanovilo svojo prvo taborišče v Palma Nuovi. Od tu so jih zavezniške oblasti preselile proti jugu, jih razbilo na manjše dole, tako, da so se glavna naša taborišča nahajala v Monigo,,pri Trevi su, Biccion pri Rimini, v Senegaliji, Servigiano, Porli, Jesi, Modeni, Eboli in Napoli.

Tab >ri;'co v Monigo so znatno pomnožili tudi Slovenci, katere so zavezniki po tragediji v Vetrinjah prepeljali v Italijo. Namestili so jih v barakah namenjenih vojakom in civilnim internirancom. Kulturno so bili močno dejavni in so izdajali svoj list " ZEDINJENJENA SLOVENIJA " , si ustvarili zelo močan povski zbor, odpr-ligimnazijo in ljudsko Šole ter ustanovili lastno zadrugo, ki jim je pomagala v gmotnem oziru. V tem taborišču je izšla tudi prva tiskana zbirka slovensko emigrantsko književnosti.
Pozneje so prebivalci taborišča v Monigu bili razdeljeni na več drugih taborišč. P Večina je odšla v Servigliano, kjer so si po šatorih organizirali prav tako razgibano kulturno živij onj o. Taborišče so jo kasneje razvilo v vodilno taborišče Slovencev v Italiji, Poleg literarnoga lista " SVET in DOM " in " Zedinjone Slovenije " je izhajal še " SLOVENSKI RODOLJUB Prosvetne prireditve so se vršile ena za drugo, pevski zbor " Slovenija " pa je dosogol sloves s svojimi samostojnirai koncerti v Rimu in Vatikanu.
In
V	Ricciono so našli zatočišče pred vsem Goričani in Kraševci , ki so se odlikovali po izredno lepem cerkvenem potju in so jih celo domačini vabili k svojim mašam . Zivoli so v dolu bivšo Musolinijeve vile , ki bi bila zelo udobna , da je $ imela vsaj nekaj pohištva , tako pa so jim za ležišče služila le trda, tla pokrita.
z odejami , Kulturno življenje so v glavnem vodili profesorji goriške slovenske gimnazijo , Izdajali so list pod imenom " SLOVENSKI GLAS " .
V	taborišču Jugoslovanske kraljevske vojske v Eboli je prbivalo okoli 20,000 oseb, mod njimi tudi slovenski odredi pod poveljstvom generala Andreja. Taborišče je bilo pod pokroviteljstvom britansko armijo in je v njom vladala tudi vojaška disciplina. . Te odinico so bile pozneje odposlano na službo v različne britansko posadke, vendar je njih kulturni center v Eboli do konca uspešno opravljal svojo nalogo. Taborišče jo razpolagalo s popolno gimnazijo, svojo tiskarno, izvrstnim pevskim zborom, ukusno okrašeno kapelo, s stalnim gledališčem, svojimi zadrugami itd. Kulturni odsek slovenskih odredov je izdajal kulturno politično revijo " MI IN SVET 1 ki je dokaz , kaj lahko napravi spretnost in volja , kljub različnim nedostatkom.

• 1	b"-l° ^^orJŠSo mornarjev , ki so niso botoli vrniti v dòmo-
Li ' pc blvai!l italjanskiüi ujetnikov - Primorskih Sloveneov ki so so -voznikom in so bili pod poveljstvom podpolkovnike, Porhavcn,
pri Padovi 9 k j or so bili Sbrani skoraj vsi slovenski bogoslovci so jo
L^l:",	fa^tGta » katero so vatikansko oblasti potrdilo kot pravo
BJsuioeco ljubljansko univerze,	.
w'T/'Z -Sl0V0nC0V 30 ^ zbral° v Bimu okrog bivšega ministra Dr. Kreka . Coorav 1 IIprivatno , raztreseni Po mostu , so izdajali literarni list »LIPICA» fu ,ist sa doki otti » NOVA SLOVENKA
; Prav toliko^kakor v Italijo , So no šo voc , so jo Slovencev zateklo iia Koroško. L. ."I '. 30 Jla.J0 abrJa v Votrinju pri Celovcu. Usoda tega taborišča bo vsern S	? '' '	loston spomin. Od tu jo bilo pod pretvezo , da gredo v Itali-
fcj,:	''S10VÌm krvn%om 10«000 slovensko mladino , katora spi novsdramno
"Lh1	' okoli Velenja in Zagorja ter pri Radovljici na Gorenj-
a taborigo> v ;°: + -^^ tragiSni Usodi VGSino » jo pot zanosla v druga na-
J	mo i°toviSko raoötö Li°as jo bilo eno tako središče. Od tu so so mladina
■ aolwrni raztrosil po okoliških hribih in dolinah tor si našli delo. Tu so |ajal, časopis » DEMOKRATIČNA SLOVENIJA », tu jo prebival ljubljanski vladika nad-
* » o činoma so bili nastanjeni v bivšem ruskom taborišču , kjer so imeli X'S^^Ti zbor> lòudsko šolo, otroške vrtce, telovadno nastopo, prodavanja
11 "V 1:Lftóm " DOMOVINA V TABORIŠČU » , ki se je so začel v Votrinju .;„,	BESEM Prav	30	na Tirolskem
t: .	r	S?™0 V TIP0LAH " . To taborišče se s pravico ponaša, da je
h ai° zaveznikom višino slovensko kulturo.
f'n d0r Drau c?' bili Slovenci pomešani z mnogimi drugimi narod-
.S°+P°	jo vzorno urejeno za šolanju otrok in obrtnega
J0 ;bu	kmetij nadaljevalni ter pletarska šola. Ribničanje
zr-	in jo razpečevali po vsem Koroškem,
družina so jo postavila z Jalonovo-dramo- » DOM ».
bil° v St- Vidu * Tudi zelo močno v kulturnom pogledu, kakor T"-1 S°	tu imo11 sv°j P°V3ki zbor ter izdajali_list » SLOVENSKI TABORSCtlK»
LV	S°Id0tski ra°ji bil° taborišče , gotovo eno najbolj udob-
;v • ^r " ? n'?st5nitvo uhrane. Izdajali so svoj list » DOM OB MURI » to- i_ Dli svoj orkestor in šolsko tečaje.
To so bila v glavnom središča slovenskih beguncev prvi dve leti po vojni. Polog
^ Ä^n-1,0 mOStn °d NorIc§ko do Sicilijo kjer ne bi naleteli na osamljl KV-^W : ^ ^ pojasni - bodočnosti , kljub nerednim razmeram pa se se povsod
fiZt, J	1dU;?rl° > cisto5° i" rodom talco napravili najleoši vtis na
k-oivalco tujih dežel kakor tudi na zavezniške oblasti.
I
L
i BREGU
- Simon C-regorčic -
brogu stojim in v morje strmim I mano srdito valovje -hni ob kamnito bregovjej noba praši so megleni dim, bbraz mi brizgajo peno d skalno stene j
m
i stona ostano jas so
skalna stalna na robu
viharju kjubujom,ostanem
Ko v steno valovjo,usode vihar
no ganem,
ob me so zaganja?
a duh se ponosni no ukleti streti me moreš, potreti nikdar, usode sovražno besneči vihar.'
Ju: „.^.junijem 1957,
K članku o ,°-ost>ods?»-ìó •
j,Z klubsko imovino in njenih financah, se nam zdi nuj-KJE JE DEN.<12,0 , o	Penecxh vpnasanj katera naj razjasnijo med rojaki
- , .	*	TER KOMU ODGOVARJAMO ZA POTROŠENO IMOVINO...?
• želi napraviti enkrat za vselej konec tem proble-SfcA mom0 Predvideva se napraviti register? rojakov . ČLANOV in NEČLANOV, Prvi bodo imeli vse pravice predvidene v PRAVILNIKU KLUBA( med drugim tudi voditi računa o financah kluba)% drugi pa lahko ali pristopijo v ČLANSTVO, ali pa stojijo ob strani' ter se zabavajo na.prireditvah. Na njihove kri«, tike pa se upravni odbori ne bodo ozirali0Misli/)V mo. da se bo vsak posten ' Slovenec strinjal z ukrepi odbora, posebno Še ker je slednji za vse prireditve izvedene v tem le-predlozil obračune
(giejVESTNIKE)
KJE JE DENAR...? KOLIKO GAja
Vse uprave kluba so upravljal- z imovino čredno V^l^itvo čeprav so uile vedno in so še danes v dip mi. Odgovarja uprava sama sebi?, ali ožjemu krogu sodelavcev?, ai-l morda rojakom na soloiL no Y 5 k i. . e . a anima j o" pred-vsem za prireditve., za kateri pros ovoljni n ri spe v ok do ci j o v UOv».-racilo - PRIJETEN ITSCSR - aii članom, ki jih ni bilo mnogo(vsaj pia_ canih ne ) do danot, afioravno je bilo razglašeno vsem z3 več Kot pred enim letom, da nai PRISTOPIJO V ČLANSTVO SLOVENSKEGA KLUBA.
Upravni odbor, ki danes v poslovanju
ditve
I N / /\ [d) pravrv d JX/ //\> f\> P°šiij
■ ra.je s
vsem (,gie„.__
+ - ,	--- — N W \/ ix > Pošiljal VESTNIKE neozi-
ter da, ponovno PROGLAS med rojake -	raJG CLAN ali NEČLAN
an izdal v ta namen lično izdelane 5 f f™1™ V CLMSTVO SLOVENSKEGA KLUBA -doicazj. da geli Uprava Kluba odgovarjali 2a V" 6 1 2 k a 3 n 1 c G • to je v
^ ^cvarja Same ClSoM aS°Se n° del° NEK0M^ ?...*avedl
bi/anju kiuDske __ i.movine0	M al1 Pa onim, ki SODELUJEJO pri prido-
Kot naslov članka omenja i« * ■
sedauđs «i«« - 4 'dlslovSLrSS1!'8!"0:1^1^5- — - posio-
1956 do vključno 30,Junija 1957,
« -r:----
„ " ^	«"-O.JUUX1U juodunija iys /.
V BLAGAJNO SLOVENSKEGA KLUBA MELBOURNE SO BTTT
4 Zi,BAVE .. ^u.fNE SO BILI	SPREJETI SLEDEČI DOHOD
2 IZ.ETA '	— — -	----

K I
'«•..o»..

oglasi
OLASARm in DAROVI kluS	* "*.....
..oe....^
« 3 . ,
> . « . .
' o a . n . o
s o . o a o o (
«o. .......
o........
•O........
*.......................
» O C « » «
»-sl««	. ,
«oc ...
SLEDIJO IZDA. TKI ZA PISARNISKO OPREMO ....
STAMPILJKE ^n°KLÌsEjf 2aazaw'	g. Sa'jnovii''B
INVENTAR ZA ZABAVE 0.	®	^ drugo leto ).....
beprezentacua klub! :;::;; ...............«.......
ZA POSLOVANJE TAJNIŠTVA ..........................
mo „ moško s	j
w materjal placala gdč.Uršič in
VESTNIK December, Januar	» ^^man ___ > januar, Februar,Marc, April Mai
svTTTOTrtr	— —_____:	maj
£ 4oe0lo»
£ 6o, 9S
£
£
I
7Ì"


6
al6„OO
6, 5»00
7
V'•	1, "S
£ £ £ £ £ £
1, 5»oo ■ 4.14.00
19» 7«11 160 7.00 3ol5o 5 25.lo.lli
► •co.
S^NJH^DATKOTITbìlo'
fl •
o ? » « o
« » o
£ 320oo0ll £ 140,10. 5
.'ULt," ». . « » »

Ti ""3
dohodkov' £ 475a i ,
224c 1^110
_ostinek ^nt^ "tt m . .
v blagajni S. K
* • » o -c a a o
224
Upravni odbor SLOVWSEolTI^IPiPf.^r	K" H" -
nI 2S?ear ° P0Stenlh	da b0	soznani-
Ä ÄS «JÄÄS
SESTA NM ZTEmiSitA rwpü .
dalmati v	sve^ ki §a prestavljajo stalni
ni>, so i e li t :	kl,ubov v5^njenih klubov in zvezni taj-
je.;?Za pìedseàn^a°V Mel5°™ ^ svoje prvo redno zasedan-Št Iit?na r ssv	ga• za?edanJa je bil izvoljen delegat s.k.
gUrli!	Zf *aP^nikarja pa de?egat S9K. Melbourne
fo-lafto"odo^rgÌ^enika rašunov je bil imenovan g. M„ Hartman. Po ? n ^ i poroòij u zvez naga tajnika o d .sedanjem Slovan-
loglhlleiSegf ? M^n^?	J« *ret razEvljal o pred-
ali doseženi "o»:'psri sMp^W^	0 vseh vpr-Janjih so
poro 5 i la o'^^J ? JPrave klubov bodo prejele podrobna
SPREMEMBE UP 114VNEG* dal ostavko te
ODBORA;
3« v» Podane c., 'Me s:
Blagajnik s.k.m. g v. Žerdoner je po-^egovo mesto prevzel dosedanji načelnik Članstva goap* odseka a m	;:lanstva Pa je prevzel dosedanji Slan
za ^oTo-h^/'c	w CQr;! .je prenehal obstojati gos p. odsek-
"os^Sil L	g- M« Udarni S. Njemu v pomoč pa bo
p tallona «w™?-	- k* UršlS, 2 ozirom na predvideno
dos e "ì ai ta llSrf^S'	Mla kooptirana v Upravni odbor S.K.M.
SwVfw Pripravljalnega odbora za S.D. r ' 5: UM arai .okt u0h. Ma,;,ai.. Čestitamo I
^ff'sreikota^^!;.3^ sprejeli novega kulturnega sode-orečkota K-oSirja izkušenega igralca slovenskega odra iz
Ùt ramenUrÌi?n P?ina§ati Pr:l izvedbi kulturnega večera v či-Pedel^o i3 iSi• ?r§a?lzl fan ostanek vseh kulturnih delavcev v iv.V	J t'\' °b 2 ari popoldan v prostorih k, na "Savoy"
nenu doM ^ sestaja, se Uprava iskreno zahvaljuje požrtvoval-^o ^e'^ t " Oglasa, Kateri je v zadnjih dneh pridobi-
wedi Mhi * ,S0!eStanek? lJPam°5 da s® Vam bomo lahko kaj kmalu preastallii s pestrim kulturnim veSerom.
iZLET na H t. Donna B-uan?
je lepo uspel, Čeprav ni bil vrh
d"	nt pa:n.ga mocno ^.snežen, smo videli sneg in se kenali. V
obi t'-' S U Pa.smo Jedl1 tople klobas e 5 pili vinski caj in se
^l9 prijetno zabavali. Harmonikaši so pridno
Su rlmi^-iV^6' tJater 3azili5 je s svojo kamero vkljub dra«£u napravil koščen zanimivega filma o tem izletu.
uSfla -;!SQ40i]ìki/a deželi Poravnajte Članarino Slovenskemu ; a ; u-a\']e draf naš "Vestnik" m delo Sloven-P^vid^A 'Iesfilk J a brezplačno glasilo za vse rojake. ÄÄanl	bodočnosti sa-
O *a . \ ci i
VIKTORIJE, katero bo 1*. avgusta tU. ob tu 1 nSu^r • Jd9l9Ž;^° naj se ga vsi Slani klubov. VabMeni so I d	■ r0]akl' 7 zadn^ s t evillci "Vestnika" je bilo objavlie-
z-adbo -n a'°IanjQ V	kina "Savoy", Radi podiranja * '
! f	sporočili, da slednje ne more biti tam ter smo
UaSedì^	spremeniti mesto zborovanja, katero bo v
on S ' L- ajl % v EiaLl Purani, Uporabi glavni vho '! ) I^SnSml" Fitzroy., Pridi te in s tem podprite Akcijo za
10>jvgu.sta t.l. ob 7 uri zvečer. Vse, ki želi-
Pri izvedbi zabavnega večera prosimo, da se javijo članom o , evenire ^ i-inKa a rr„*„ _______* ____ .5 , , «i J
Lanom Slovenskega kluba, kajfcTVagaVpomo podrobna.
nam je neobhodno
M?L0V? Vse? ki sPr9j9majo "Vestnik" in so mor-
UeSixJVi3\nfsx?v Prsimo, da nam tako spremembo takoj
-Ker Samo ta V o labVn	„	~
K
j Er* o jaški salon za DAME in G 0 S 0 D E
: " £ L I T
lastnik s J o B o SEMEL
55 Brunswick Stc? P I T Z E 0 Y
Vam poleg kvalitetno izdelanih OBLEK ■ in PLASCEV lahko postreže z bogato izbiro s SEAJC - KRAVAT ;	in SPODNJEGA PEEILA.
! J A 4758	KONKURENČNE CENE	J A 4758'
lNOvP........NOVO NOW,
A. KOZ 0 I, E — P T 9470
MUK BAR in non 6F L F SERVICE 1
65 WheatAeaf Road,	!
G L E N E O I	j
E o j a k i v okolici s PiSCOE VALE,
BR0ABMEB0W3v obiščite5 smillCBE nas.
;UOV/M^KO" fo^ Ui JOS \p. MOnINIK
213 George Ed,,
KRANJSKE KLOBASE - MAST PEEKAJENA SLAMINA»....
PITZEOI J W 6656 GNJATI - SALAME -
Blago p r v o v r s t n o
do MOŽ I NA
39 St > John Street WINDSOR L A 6672
Vam kvalitetno in hitro izdela vse vrste OBLEK in PLASCEV„Obiščite ga po Vašom delu.
/O J ! M
f, *SPRHJC
n k
i SLOVENSKO MIZARSTVO
Izdelujemo vse vrste s
OMAR OKEN VRAT
Zelito kupiti poceni in dbro ?.. o
i
i Obrnite se na naš J naslov %
15 Me Bryde Str.,
P A ¥ KNEE Vic.
n
ftflWTl/LGJ
KEOJASKI SALON 68 Spencley St., CLIP T ON hill
J w 3678
Priporočamo se za. izde lavo vseh vrst - OBLEK j in PLASCEV, Imamo tudi ! lopo zalogo PEEILA in evropsko šivanih ČEVLJEV,
Smo specializirani za j izdelavo POROČNIH OBLEK
j w 3678
m
o
ir<
NOVE UBADNE UEE AGENCIJE SO OD
DNE 29. Julija I957 SLEDEČE s samo vsak TOREK in ČETRTEK od 6 3o in SOBOTO	od 9 am
8pm lpm
r
78 Bridport St., A L B E R T P A E K
M X 1395
M X 1395
a
Pošiljamo PAKETE v domovino hitro in poceni - Eazpolagamo z bogato izbiro vzorcev tkanin, katere po Vaši izbiri pošlje mo Vašim sorodnikom direktno iz LONDONA,
O.
Qi
j
O. ,<—\
j p X 2861 - P X 2861 1
POŠLJITE OGLASE j ! na Upravo S.K.M. naj-j kasnojo do 10, vsakega; meseca.	j
DSL AŠAJTE. Vi
MAŠE. M "V£ 5TN I KU
PRAVILA " SLOVENSKEGA KLUBA "
14) Haloge nadzornega odbora sos
d^^nioVnf ®d40Vati Vse del°vanje upravnega odbora, odsekov in po-1 ' " bt n ce™'e» kakor tudi vsakega poedinega funkolrjoiiar ja posebej; ljvn vn^L^rf?,^,1 upr- odbor-na morebitne napake in nereànoe-ti --P- ^aenju klubskih poslov In upravljanju imovine ;
nikom ; Pazni, da je vse poslovanje v skladu s pravili in poslov-
st -v, dLh+Lri?erVeŽke	v smislu točk b) in c) tega od-
ali" 'sa	odbora odstavitev prizadetega funkcijonarš^
efXS ra2sodl?<^ v nadalgno postopanje ali oboje;
unr oflw? J sklicanje izredne skupščine, Se smatra, da je upr, odbor nesposoben, voditi klub;
ostavkerrSìoa^f i3*"edn° skupščino v teku enega meseca v primeru ostavke predsednika ali ve5 kot polovice odbornikov;
odbor v-i	v.pr3jneru» navedenem pod f), začasen tričlanski
' h	^mujnejše posle do sestanka skupščine,
in stirile i™^ D Podrobno pregledati tehnično poslovanje kluba o tef kako? inS? ne Ve,J k0t 14 dni Pred sestankom skupščine, podati čilo	t VSem P°slovanju tekom poslovne dobe, podrobno poro-
ci-o skupščini ter Di staviti predlog o razrešnici;
kluba	.?dbora morejo pomagati ostalim funkcijonarjem
svet ali rio d - Prednostnim opravljanjem poslov,' vendar tak nabiti v zvezi 's	imovinskega značaja, niti
a & 1ji^pii, kakršnekoli obveznosti za klub. .
s skrbnostdolžni .javljati svoje posle za vso škodo, p	f :' no do prejema razrešnice
škodo ki i hi II v n'i	imovini. Za namerno povzročeno
SS po prije^frazS£iSi?tìie ?? Pre^U ^zrešnice, odgovarjajo
VII. Razsodišče.
v-rtveflržll	razsodišče tvorijo predsednik razsodišča in đva
ootem	?	stranka imenuje po enega prisednika, ki
Sp ®lSf ìfr lzbefeta Predsednika. Nobeden od članov razsodišča
i ì tereSakoli poSa rasso^a' °sebno prizadet. Opravljanje ka-imonav«b 1 Po^-a/ klubu ne ovira nobenega člana, da ne bi mogel biti
Sk odL^I .f" 2	da v prperu, da je ena od spornih
razsodišču	pn-aaet-:ga odbora 2e morejo zavzemati mest v
18) Klubsko razsodišče razsojaš klnhn.T	častnih sporih med; člani, ki imajo kakršnokoli zvezo s
voljno 'predlože	sojo;" ^ ^ ki ^	^
med poedinim^člani Špravef ^^ SP°rÌh med UpraV° in 51ani> ali o) v primerih kršitve pravil ali poslovnika;	" .. ■
d o prekrških proti klubovemu ugledu, namenu ali imovini; e) v primerih deljenega mnenja glede tolmačenja pravil.
častnih sporih mora razsodišče skušati pred vsem doseči poravnavo in ce to m mogoče, razsoditi na kateri strani je pravica, ri v. i ASoSSE^ disciplinskih prekrškov, kršitev pravil ali ooslov-+r?klh Pro^ kl^ovemu ugledu, namenu ali imovini, mora 2 đ p cn° opredeliti značaj in obseg prekrška ter odgovornosti
2dJedltl Povrnitev škode v gotovini ali drugi primerni obliki m določiti primerno kazen.
Kazni so naslednje: a) ukor;
b)	globa, ki ne sme presegati £ 1-0-0 in sme biti uporabljena izključno le v dobrodelne namene;
c)	odvzem določenih članskih pravic za dobo, ki ne sme presegati 12 mesecev;
d)	izključitev iz kluba za določeno dobo;
e)	izključitev iz kluba za vedno.
_ ) ' --<
ö
b dveK pò pot dne v -
20 BRUNSWi CK ST

c
d
iN
SLOVENCE KI JIM

_/
\
\ ;
t C''"
\ S

v slučaju , da go- zborovanja no noroto udeležiti, podprite
AKCIJO s PISMOM , katerega naslovite na :
UPRAVITI ODBOR S.IC.M. 6 Banchory Street,
ESSEN-BON W. 5. M E L B 0 U R N E.
ODBOR