Po sveta gre danes Mic, da je treba povečati kmetijsko pstMzvodnjo. V Eeka.t»rih državaiL, predvsem v totaHtarnih (a pr. v narodzto-socisiističai Nem&ji), Mxs.j& ta Idic iz nagiha, da se država v svojes^ goepodarstvu, zlssti v preskria državi^*» nov z živili, popoinoma osamosvoji ter postane neodvisna od drugiti držav. V Sk>« veni ji ima ta klk če evo j posebeai pcx\ea, ker irnajo naša kmečka posestva po večial premalo zemlje, vsled česar je treba pov*čati kmctijako proixvodnjo. Predpogo j za to jb, da se odstranijo vse okvare te proizvodVije. Takšne okvare so nea-eguliraDe reke. Naši štajereki kmetja trpi jo skoro vsako leto ogromno škodo od r«k neurejenega toka, kakor eo Drava, Mura, Dravinja, Pesnica, Satla itd. Povzročena skoda se ne da preeeniti in izrstziti v številkah. Občme so gmotno preslabe, da bi prišle v okom temu zlu. Tu mora poleg države pomagati banovina. Slovenija ima samo 50% zemlje, ki se da izkoriščati za kmetiJBtvo, pa tudi od te polovice slovenske zemlje je velik del v slabem stanju: mc5virje, barje ali pa zasušene, puščavi podobne plo®kve. Melioracije (zboljšanja) bo nujno potrebne. In v prav tem pogledu je slovensko kmetijstvo jako zaostalo, in to večinoma ne radi pomanikanja razuinevanja, marveč radi pomanjkanja gmotnih sredstev. Na Štajerskem je še poeebno treba obračati poaornost izboljšaniu vinogradov, M začenjajo propadati, dočim se trošarina za vino razširja. V poštev je treba tudi vzeti ureditev gnojišč, ki so velikega pomena za kmetijstvo. Za te in slične zadeve ima naš kmet dovoij smisla, nima pa dovolj gmotnib. sredstev, s katerimi mu naj priskoči na pomoč banovinska samouprava. Isto velja za pospeševanje semenogojstva in reje plemenske živ::;e, ki bi mogla v znatni meri povišati dohodke našega kmetijstva. Nokateri deli naše Čtajerske (kakor n. pr. """alose) ne morejo prehraniti svoiega prebivalstva, ki je zato odvisno od pomoci osrednje in pokrajinske uprave. Nerešeno je tucli vpiašanie kmečldh delavcev, predvsem stanu viničarjev, ki bojuje težaven življenjski boj za obstanek. Ker v drugth banovinah vprašanje viničarjsv ni tako pereče kot v Sloveniji, bi mu morala naša banovina poklanjati posebno pozomosti Neurejeno eksistenčno vprašanje (vprašanje življen^kega obstanka) kmečkega delavstva je edcn glavnih razlogov be^ra kmečkih ljudi, zlasti mladine v mesta in industrijske kraje ali na delo v inozemstvo. Tu more odpomagati sarao socialno 7Jivarovanje: zavarovanje za nezgode, bolezen, onemoglost in etarost. Samo naučno razglabljanje o teh perečih zadevah ne zadostuje, treba bo pristopiti praktični rešitvi. Dokler država ne uredi tega vprašanja za vse svoje ozemlje (to se še dolgo ne bo zgodilo), bo morala naša banovina poiskati vsaj delno rešenje za Slovenijo, med drugim zlasti z javnimi deli, M bodo zaposbUa ljudi doma in jih ohranila kmečM rodni grudi. So še druge zadeve, ki so velevažne in ki še vedno čakajo na rešitev. V zadnjem času se tudi v naši državi vedno glasneje in krepkeje poudarja pomen in potreba silosov, to je skladišč za ohranitev in izpopolnitev kmetijstklh pridelkov. S tem se dvigne vrednost in cena teh pridelkov, ker se pospešuje njihova prodaja. Za Štajersko bi bil potreben sadni silos kot skladiščnica in bladilnica sadja. Takšen silos naj bi se zgradil v Maribom. Kar se tiče še posebno mesta Maribora, bi bilo treba poudariti, da je pereča potreba, da se zgradi nov most preko Drave, ki bo v korist mestu in akolici, zlasti Pobrežju. Banska uprava je že pokazala svoje zanimanje za to zadevo, ki jo naj čimprej realizira (izvede v dejanstvo). Prav važna zadeva za Maribor je ohranitev carinarnice brez vsake okrnitve. To ni samo zadeva mesta, marveč tudi širše okolice in vsega gospodarskega zaledja. Radi tega obračamo pozornost vseh pristojnih činiteljev na to važno vprašanje, da se obvaruje mesto bi njegovo bližje ki širše okolje občutne škode. Iz raznih držav V NAŠI DRŽAVI Narodna skupščina overovila mandate vseh poslancev, ki so predložili pooblastila. Ob priliki razprave glede odobritve poslanskih mandatov je skupščina 3. februarja ^dobrila mandate 327 poslancev, ld so predložili poofc-.~s.tila. Na razpravi o mandtih je bilo podano skupščini najprej poročilo večine verifikacijskega odbora in nato manjšine. Govorili so poslanci iz vrst opozicije in tem so odgovarjali govorniki vladne večine. Pred odobritvijo mandatov je govoril g. notranji minister Acimovič, ki je poudarjal, kako je vlada med volitvami liberalno izvajala zakonske naredbe in je dala na široko vsem političnim skupinam možnost, da so objavile svoj program in so tudi v okviru ustave ter zakona lahko agitirale zanj. Po tem govoru so poslanci vladne večišne odobrili soglasno mandate vseh poslancev, kateri so predložili pooblastila. Navzoei poslanci so na to prisegb" in je še vssk zase podpisal tiskano besedilo prisege. Romunski zunanji minister obiskal Beograd. V minulem tednu je bil romunski zunanji minister Grigorij Gafencu dva dni gost našega ministrškega predsednika in mnanjega ministra dr. Milana Stojadinovi6a. Romunski zunanji minister se je pripeljal v naso prestoiico, da se pokloni prvič kot minister sosednje Romunije knem namestniku Pavlu in da stopi v osebne Itike x dr. Stojadinovičem z ozirom na bližnja posvetovanja Balkanske zveze, ki se bodo vršila v kratkem v Sinaji pri Bukarešti. Grafencu je bil v Beogradu prisrčno sprejet. Knez namestnik Pavle se je razgovarjal z zastoipnikom Romunij«, katerega je pridržal na kosilu in mu je izročil visoko odlikovanje. V DRUGffl DRŽAVAH Ronuuiska vlada preosnovana. V Romuniji je odstopil radi bolezni finančni minister, dalje vojni minister, minister za oboroževanje, minister za vere in kmetijski minister. Izpraznjena ministrska mesta bodo vodili začasno drugi ministri. Sovjetska Rusija odpovedala svoje zastopstvo pri Madžarsld. Sovjetska vlada je obvestila madžarskega poslanika v Moskvi, da želi ukiniti svoje poslaništvo v Budimpešti. Radi tega bo storila isto tudi Madžarska. Do preloma diplomatskih zvez med obema državama je prišlo radi tega, ker je Madžarska pristopila k protikomunistični zvezi. Gospodarska pogajanja med Nemčijo in sovjeteko Rnsijo. Nemški državni zbor je ob koncu januarja otvoril kancler Hitler z dve uri trajajočim govorom, v katerem je razložil za šestletnico obstoja narodnosocialističnega režima v Nemčiji svoje dosedanje uspehe Ln predvsem zasedbo Avstrije in sudetsko-nemških krajev. Občo pozornost v Hitlerjevem govoru je vzbudilo dejstvo, da ni napadel z običajnimi ostri- mi besedami rusMb. sovjetov. Hitlerjev molk glede razmer v sovjetski Rusiji je umljiv, če pomislimo, da je protikomunistični kancler poslal mnogošteviln« gospodarsko odposlanstvo v Moskvo, kjer so se vršila proti koncu minulega tedna važna gospodarska pogajanja med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Nemčija bo začda Rusijo zalagati s takimi industrijskimi izdelki, kateri se bodo dali predelati v orožje. Orožja samega Hitler ne pusti izvažati v sovjetijo, ki je najhujši nasprotnik narodnosocialistične Nemčije. Nasilje belgijskih bojevnikov. Belgijski boje\Tiiki bočejo z nasiljem doseči ©dstop Spaakove vlade. Dne 3. februarja je skupina bojevnikov ministrskega predsednika ob priliM povrata v stanovanje napadla, oklofutala in ga ranila na čelu. Ogronani izdatki Anglije za oboražitev. Angleška vlada je odobrila 2. fefcruarja 444 miHjonov funtov šterlingov (110 milijard dinarjev) kreditov, katere te«do letcs uporabili za državno obramb©. Omenjena ogromna vsota je večja od las»ke za 134 milijonov funtov. Za vojno letalstvo je bilo določenih 200 milijonov funtov šterlingov, za vojno mornarico 140 mflijenov. Ostalo odpade na suhozemsko vojško in na obrambo civDnega prebivalstva proti letalskim napadom. Za ves svet pomenljiva izjava preeisednilia Zdroženih ameriškili držav. Kak«r znano, se Združene arneriške države v zadnjem času ne ustrašijo milijardnih izdatkov za najinočnejšo oboroždtev na »orju, v zi*aku in na kopnem. Obrambni ©dbor ameriškega senata je imel 1. februaria sejo v Washingtonu. Seje se je udeležfl predsednik Roosevelt, ki je dal za ves svet pomembno izjavo, ki se glasi: Združene ameriške države morajo sodelovati z VeUko Britanijo in Francijo, da se uprej« ciljem osi Rim-Berlin-Tokio. Amerita Hfi«ra sodelovati z veUldmi demokracijami feudi v primeru vojne proti diktaturam. Reoseveltova izjava je najbolj v živo pogod'la Nenačijo. N^nško časopisje piše, da je izjava Roosevelta nelc^-j najbolj nezaslišanega v vsej ameriški povojni politiM ba da je Rooeevelt drugi Wilson. Združene ameriške države so z Rooseveltovimi besedami prelomile politiko ameriškega nevmešavanja v evropske razmere. Odslej bo Araerika navzoča pri vseh evropskih zapletfti in s tem dejstvom mora računati Nemčija in vse države, v kateri vodi vladne posle le par samodržnih prvakov. Hud ndarec za Japonce na Kitajskem. Z japonsko-kitajskih bojišč že dolgo ni bilo nobenega pomenljivejšega poročila, ker zbira kitajski maršal Čankajšek nove bojne sile, s ka-terimi se hoče vreči na Japonce, kojib čete se v zadnjem času samo branijo. Po Mtajskem poročilu od 1. februarja pa so utrpeli Japonci budo zgubo v pokrajini Šansi, ko so poskušali prekoračiti Rumeno reko. Ko so bili na sredi zamrz-njene široke reke, so prebili Kitajci na večmestih led in so na ta način onemogočili Japoncem prehod. Pri omenjenem poskusu prekoračenja je utonilo 7000 Japoncev.