Izkušnje s premijami Tovarne šamota v Arandjelovcu
ProbleoKMn zvišanja delovne produktivnosti in znižanja last-ne cene posvečamo kot temelj-nim vprašanjem naše ekono-mike posebno v zadnjem času . veliiko paz.ornost. V tem pravcu so usmerjeni ekon/O-mjki ukrepi ln vsa goisipodaTiika po-iittka. Za-konski predpisi in uredbe s pod-ročja gospodarstva tonajo prav tsko za cilj uspešno reševanje teh nalog z ekonomsko stimula-cijo neposredhih proizvajalcev in   gospadairskih organizaeij.
Eden izmed takih ukrefpov je bila tudi uredba o obdavčenju izrednega dobička im prlznava-nju prernij za znižanje lastne cene v i. 1955. Po tej uredbi so imele gospodar-sike onSanizacije pravico do 20 odstotkov dobicka, k; ga dosežejo z znižanjem last. De cene. Kolikšen del gre od te-ga za nagraditev delavcev in uslužbe-ncev, kolikšen del pa v sredstva za samaslojno razpola-ganje, določi gospodarsfci svet okrajnega ljudske-ga odbara. Bel firedstev za poveJanje plač se uporabi pr&dvsem za nagraditev osebja, ki je prispevalo k zn:-žanju lastne cene in k poveia-Dju   de-lovne  produktivnosti.
Po tej uredbi je Tovarna 5a-mota v Arandjeloveu- dtfsegla v 1. 1955 po še ne odobreneru koninem obradunu znižanja lastne cene za ofcol': 180 milijo-nov diiiarj&v. Po oceui znašajo prihranki pri stroških materia-la in goriva nad 100 milijonov' din. Podjetj« je namreč začelo nameisto uvožene gUnice, ki je ze!.o draga, uporalbljati domati be!i boksit, s čhner je veliko prihranilo, ker je mnogo cenejši, kvaliteta iproiizvodnje Pa ni biia siafoia. Razen tega ao doeegli prihranke pri fifcsmh stroških, amoirtiiacijii in obrestih na osnavna sredstva. To je znaSalo c-*oli 30 milijonov dinarjev inje rezultat* boljšega izkoriščanja r,ovarn:ških zroogljivosti. Pri-hranki pri plačah so nastali za-radi občutneiga dviga d-elovne pnoduktivno^ti, kar so dosegi; z diosledaiim izvaoanjem sistema norm in z fooljšo delovno orga-nizacijo. Podjetje je nanvreč l. 1954 izdelal'0 na enega zaposle-nega delavca 57,98 tone proiz-vodov, a v 1. 1955 76,73 tone, kar pomeni povečanje produktivno-isti za približno 30 odstotkov. Letni plan so izpopolnili s 120 odsto&i. Poudiaritr' moramo da se cene izdelko^ niso spre-menile in zato dobiček ni bii dosež-en na temelju tržnega učinka.
Kepričakovani rezultati
Delavski svet je že pomladd 1955. leta izdelal pravilnik o premijah. Od takrat so v pra-vilnikni napravili več sprememb. (V mladenovskem okraju je od 35 industrijskih podjetij samo pet sprejelo pirav.ilnik o prami-jah). Naknadno dopoinjevanje pravilnika je popoln.OTna ra-ziimljivo, ker so preimijslsi pra-vilniiki novost za naSa podjetja in mi nobenih izkušenj, kakSnl naj bodo.
Po pravilniteu odpade od vsa-kega daseženega dobička, ki gre ^a nagraditev d-elavcev,  80  od-
Premije so bile piavilno določene — Nekatere njihove kiitike
so neupravičene
etotikov za povečanje plač nad plarčami po tarifn-ern pravllaiku, 20 odistotkov pa za premije, kai; pameni okoli 22 milijonov r-a zvečanje plač, oko.ij 5 milij'Onov pa za premije. PribMžno polovi-co sredstev, dci gredo za plače, so doblli na temelju zniža.nja lastne cene, polovlco pa iz red-nega dobička. Za premije pride v poštgv 68 de.Lova!h mest o-1 skupnih 201, zajeiih pa je 135 delavcev im uslužbencev. Ugo-tovljema je bUa sl-opnja vpliva vsakega delovnega mesta za do-6ego tiira boljšega po.slovanja podjetja Ln za vsako delo-/no me&to sc bili ugotovljeni teme-Ijii za premije.
Uvediba premijskega sistema je poaitivno vplivala na dela :.n poslovanje vsega podetja. Pra-vUnik je določil tudi posebnf nagrade za delavce, ki v njam si-cer nifso zajeti, pa doje-žejo P^1-branke in ractionalizacije ter to dokažejo. Tako je vsak čLa.n da-lovnega koleifciva zainteresiran za poveianje delovne (produiktiv. nosti, štednji in raoionalizacl-j.ah. Odlcar so uvedli premijski sistam. je bito v podjetju pn-javljecih d^eset racLanalizacij. Po z-ashi^i samo ene izmed njiih, kl jo že izkoriščajo, so p.ri'hranai 2 niilijona devizniti diTra^ev.
Ko so ob polletju napravili v podjetju prvi obrafiun, je ta po-kazal, da ao doseglii z.nižanje lastne cene za ok.oli 90 milijo-nov. Po prvotnem pravilnikii o premiiah bi morala dobiti posa_ roezna delovna mesta zeLo visn. ke vsotc na račun premij. Nih-ie v podjetju ni pričakoval, da bo mogoče doaefii tako velike pr-L hranke, pravtafco pa tudi ne, 3a bodo znašale premije na teme-Iju pravitoika tako visoiko »soto deaarja. Na tej podlagi so sami voditeljl in delavsk: svet spre-menili premijski pravilnik io zmanjšalj premijsko osnovo za nekatera delovna mesta.
Hkrati se je po mestu razne-sla vest, da se bodo na ra-čun pr&mij raadelile vlsoke vsote. Ta vest se je naglo razširila i.-o vsem oitraju m zatela se je '.n-tenzivna kampanja okoli premij in dela Tovanne Sarr-Ota, celo od slran; nekaterih odgovo.rnih lju-dd. Delavskemu s^s?tu. kole-k*l"'j
jn sindikalni orgamzaciji so pri-pisovali nezdrave težnje, nes-a-mostajnost, vodilnemu in teh-ničnemu o^ebiu pa so ačitali. da niso skromni ta podobno, go-vorili so ceLo, da gre za neke vrste gosipodarskeiga krimina>a. Glavni agrumenti so bili, da da prihranki niso bili do-seženi po za-slugi kolektiva, temveč pod vplivom steka »bjektivn'h okolnosti. Takoj za tem je pri-šla okraina kom;sija ta pla-Je i.r. finančna inšpekcija ter pre-giledala vse poslovanje podjet-ja. S pregledoon so ugotovili, da je zjiižanje Iastne cene in k.n.'i-ženje pravilno in vodeno v du-hu zakionov in predpisov. Za svet so bili \rpraišani zvezna m repiubliška komisija za plače, zatem sindikat in Združenje proizvajalcev nekovin. Ugotovi-li so, da je podjetje popolnomna Ziafconito in pravilno prišlo do znižanja lastne cene in do do-bifka.
Komesto pilznanja — obsodbe
Ob konou ai magel nihče opo-rekati, da je to zasluga kolek-tiva in nihče ni magel dok.aza-ti, da je prišel do prihranko-v n.a kaJtšen Spekulativni natin. Povedano je bilo le, da 3e okru.;-ni ljudski odbor pogrešil. ko je s svojimi instrumenti, določil da gre 75 •odstotko'/ prihrankov za plate, 25 odstotkov pa v skj.3. de podjetja. Odbor je to ka-sneje popravil in na zasedanju naknadno določil nove i-nstru-mente. V&a stvar je bi.la v tem, ker ie bilo doseženih zelo ve".l-ko prihraakov v znesku 180 m;. lijonov dinar.jev, pa je na osno- . vi tega ostala kolekbivu v razde-litev ve.lika vsota danarja, fesar pa nekateri Ijudj-e na okraiu niso nir-gli  razumetl.
Po pr&mijskem pravilniku nsj bi direktor podjetia dobil okoii 220 tiscf dinarjev, prav toltko tehničnl direktor, Jef laborato-rija 130 tisoč dinarjev, šef ta-brikacije 180 tisoč, poslovodw strojne delavnice 31.000, steklar-ski mojstri 55.000, kurjači gene-ratorjev 43.000, preddelavci a."i mlinih 40.000, žgalničarji prl ro-taaijskili sušilnicah 24.000. me-šalc: in dozerji 18.000 itd. Ne^p.
postavili vpnašanje. Cp Je moral-n.o in pravilno, da komunut, direktor podjetja prejme toli-k-šno aoigrado. Zaradi tega jena-stal težaven položaj, nekateii voditelj,i v podjetju pa so raz-miSljali, da bi ga zapustili, kfcr so name^to priznanja na teme-!ju svojega dela postal! pred-met obrekovanja   io  obsodb.
Zaradi te stvart se že več sa-kor 8 mesecev vodijo raz,prave. Kdlektiv Tovarne šamota, ki je na]bolj5i v okraju i:n ki je zares dosegfcl velike rezultate, kerje prihranil družbeai skupnosti velika sredstva, je postal, na-meiSto, da bi bil dobil priznanje skupnost! in sredine, v kateri dela, predmet napadov in ob-sodb, kar je papo-Lnoma n«ra-zumljivo.
Namesto, da bl šll v Tovarno šaimota v Arandjeltjveu in da bi pogledali, kaiko je izdelan pre-mijski ipravilnik in kako so bi-li doseženi tako vel:ki prihran-ki, so nekateri ljudje y okraju. čeprav stvari niso poznaii, izjaviljali, da So ti prihranki sa-mo d-eliio zasluga kolektiva. Nastal je tako čuden položaj, ko so mnoga podjetja v okraju, ki so pravtako izdelcvala premii-sk; pravilnik, ali pa so ga pr.-pravila, položila ta pravl-lnik v preda] in čakala, da bi vidsla kai se bo zsnt1ilc> ? nr»mi;s-/i' v Tovarni šamota. Niti političnl voditelji v.okraju nis-o btii eno. dušni. Nekaterl so mislili, da sta pravilnik in delo tovarne pravilna, drugi so ju obsojali. Podjetje nl izplačalo premij. ker je Cakalo, da se to razprav. Ijanje konča ter da se jasno po-ve, v fem je podjetje pogrešiio In kako mora postopati.
Za zvečanje produktivnosti
je pottebnu ekonomska
spodbuda
Primer s Tovarao šamota v ArandjeJovcu nl os*al lokalne^a značaja. postal je znan tudi v»-likemu številu podjetij izven okraja. Značilen je tudi po lem, ker so premije sestavni del plač. nega sistema, bre2 katerega ta ne predstavlja celote. Zadnji sklep zveznega izvršnega sveti o obvpzpem uvajanju premij ka-
tey da ima družben& skupnost sistem pramij za pomembno 6redst-vo, ki naj go;p{>darske or. ganizacije spodbudi k racional-nemu izkio-riščanju delo^ne sile, pog&nskega matertala ter spLoš-no k znižanju stroškov, pove-čanju delovTVe produktivnosti in boljžemu iizkoriščanju zmogljl. vosti. Ve-ndar ta sistem še al postal splažen in, kakor vidimo, še niti 10 odstotkov podj?Uj nima preimijskega pravilnika. S taikimi postopki proti Tova-rnl Samoita in njenega pravilnika o premijah je prsklično postavlje. no vprašanje širjenja sistema premij, ker se v fean primera brez kakšnih prepričljivih raz. logov ne spoštuje;o principl Ia predpisi. ki so bil: spreietl.
Potrebno je spremeaiti tuda nekatera naša pojmovanja s področja nagrajevanja. To6n..'je povedano, potrebno je razčist:ti vprašanje veLikih nagrad. Veli-ki zaslužki in premije, k; so re-zultat monopola, tržišča m dru-gih faklorjev — a ne truda in uspešnega poslovanja podj€-tw — m.t>rajo biti predtnet družbe-ne krilike. Nasprolno Pa ie po-trebno visoke nagrade. ki so^o-zultat izrednih uspehov, s kate-rimi je skinpnost dobila mnogo vei, stimulirati, icer so v asno-vah S'Ocial.ističnega naigrajeva-nja. Jasno je, da to delavce-m, ki bodo dobili v Tovarni šam^ ta premiie, to spodbudn, da se bodo še naprej borili, da bj tudj v prihodnjih letih ustva.rili n>-ve prihranke. Vsekakor bndo do-sežki v predhodnem letu *e-melj 7,a dolačanje premij v na-slednjem in tako m nevarnosti, da bi se premi;e pov&Eale v ne-dogled brez novega ekonpmske. ga učinka. Ce bi teh premij ne dali, bi s tem popo'.aoma d«zla-teresirali po-edince in delovne kolektive, da bi &e borill in iskali jTOtranie rezerve. To pa bl b!la mnogo ve5'a škoda za drui-berio skupnost, ,kak.or 5e izpjs-čamo 3 mHijonov dinarjev prs-mij za prifiranke v vrednoitd 180 miltlonov dinariev. celo Se žtevilk? o prlhrankjh ntso po-polnoma realne in stoodistotno točne. V podjetju =:- odtočuje v osnovi bitka za večjo delovio produktivnost, v njem se odio-ča. s kakšnim tempora bodo ra_ sle naše proi^vcdne siie, 'o vpra5an]e pa ni rnogo'e re>itl samo na temelju zavp=ti. ternveC prvenstver.o z ekono>m?k'mf spodfoudami. Ve'ike notrani" re. zerve v podjetjih r.a oovečanje re-ntabilnosti ie mog"fe uvn1'a-vifi samo tako. da H.stim ki k temu prlspevaio. damo tudl us*rezajoio frkonomsko nadoiie-stilo.         "                                 '
V ten simtfsHi moraifV imeH tu--dl na^i rib^a^tveni orgi"! v o*>-Cini in ok-aiu kako" tudi k^mu. nist'. R"cialištifp!i 've?a ip dru. ge dnižbeio org°"i73c!'p nr»\rl-len n^no? ,do v«p«a tp"a &<* se lzog:ba'o d-o^n.i-karstva rkns<>q_ • no na. da ne 7si*i*evs1o da tw>d. letje ne nsn-s^i tega ali oneaa, kar ni v ?W"d'i s poimo^a"'«!!! kf^arfcol^ v nb5int a1! n? iTc>"i-ju pa feorav 1° t>n n*1 'ptnelfa z^ccmov in n^pffni^ov N-. <:ni'r!o krSiti pr^dni-^ov. f*n-ve? ?« na-snrotrio boriti za ni^ho"" st-ogo tzvajanje.
Dragi Stamenkovič