Druga* izdaja -p* Leto II. V Cejji, dn6 21. maja 1892 Stev. 10. Domovina Izhaja 1. in H. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plaCuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leti> 1 gld. 20 kr.. za pol leta 60 kr. — Denar naj se pošilja. Upravništvu „Dcmovinc" v Celji Vsakemu svoje. Ko jo lota 187'.) izročil cesar grofu TaalVe-ju vodstvo ministorstva z naročilom: .Napravite mir tnej mojimi narodi" in ko je potem ministerski predsednik grof Ta aRe v prestolnem govoru obljubil, da no bode dal slovanskih narodov na steno pritiskati ter je proglasil jednakopravnost in spravo mej narodi naše države za program svoje vlade, takrat so se nadejali Slovani avstrijski, da se jim bodo vendar enkrat uresničile vse v božjih in naravnih ter posebno tudi v naših državnili zakonih jim zajamčene pravice do — narodnega življenja. Misliti so morali Slovani, da se bode skusilo to spravo, ta mir mej narodi doseči s tem, da se bode vsakemu dalo svoje, kajti le to je podlaga in pogoj zadovoljnosti in s tem miru. Pričakovati so morali, da se njim bodo osigurili isti pogoji obstanka, katere uživa Nemec, kojemu je s temi omogočen vsestranski gospodarski in kulturni razvoj. Ako se pa danes ozremo po naši državi, kje najdemo to pred 13 leti obljubljeno spravo? - Mesto sprave vidimo le boj, da. še več: kjer je prej vladalo le nasprostvo, vlada sedaj sovraštvo. Razmere in odnošaji mej avstrijskimi narodi neso postali boljši, kakor Nemci pravijo, „ koncesije", katere je grof TaaRe i lajal Slovanom, so vzbudile pri teh le še večjo poželjivost in ti zahtevajo vsi cd tega vedno več, tako, da o miru ne more biti govora. Tudi i ni Vidimo in čutimo, da se v teh l:> letih narodni spravi v Avstriji nesmo približali, nego da se vedno bolj oddaljujemo od nje. A mi mislimo, da vzroka temu ni iskati v programu v. leta 1879, ne v načeiu, da se ima dati vsakemu narodu svoje, in ne v tem. da se jo Slovanom dalo premalo ter da se Nemcem ni pojasnilo, da jim nikakor ni hrepeneti po gospodstvu nad Slovani. l)a mi Slovani ne moremo nehati tirjati svojih pravic, je vendar povsem naravno. Kajti, kakor revež ni zadovoljen, ako strada, in se ne more za-dovoliti posebno ne, če straoa drugim v prid, ki sede na njegove stroške pri polnih mizah, ter se tako dolgo ne more zadovoljiti, dokler nima tega. česar m' je treba, da živi: ravno tako tudi narod ne more preje mirovati, dokler mu neso zagotovljeni pogoji njegovega obstanka. Teh poojstrenih in neznosnih razmer torej ni kriva naša „poželjivost". kajti naše zahteve so pravične in naravne; pač pa nemška ne-strpljivost in nevošljivost. Nemcem se nego poojstrili"so se ter postali upravi ni treba bojevati za pogoje svojega ob-neznosni. Kaj je temu krivo? Nemci so s svojim odgovorom na to vprašanje hitro pripravljeni, češ. ravno vladni program sprave in jednakopravnost i je provzročil, da se razmere neso zbolj-šale nego shujšale. Kajti drobtinice, ali stanka, ker imajo m uživajo se vec. kakor jim je treba. Pa ravno vsled tega, ker je njih narodnost v šoli, v uradu, v javnem življenji in sploh v vsem popolnoma osigurjena, nimajo Nemci v tem oziru nobenih zahtev. ampak njih željo in zahteve segajo zaradi tega dalje. Njim ni treba morda tirjati pravic, nego oni zahtevajo oblast, oni hočejo gospodovati. Zaradi tega se upirajo proti našim zahtevam, akoravno se s tem, da se nam deli pravica, njim nobena krivica ne godi; zaradi tega nam kratijo, kjer imajo oblast, najelementarnejše pravice in zaradi tega je sprava mej nami nemogoča. Kedaj se bo pa vendar vrnil v nas toli zaželjeni mir, kedaj bode sprava mej avstrijskimi narodi dognanar Ta čas bode nastopil tedaj, kedar se bodo dejanski zajamčili vsem narodom en a k i pogoji obstanka, kedar narodom ne bode treba oglašati se z vednimi zahtevami za narodne pravice ter so braniti proti tujemu nasilstvu in kedar se bo Nemce navadilo na to, da imajo zadovoljni biti z jednakopravnostjo ter da nimajo zahtevati gospodstva. K temu pa je treba, da država spozna in dosledno in brezobzirno izvrši načelo, naj gre vsakemu svoje, tistemu pa, ki hoče več. železna pest. Nov denar. Nov denar nam obljubujeta naš in ogerski finančni minister. Kako to v Ali dobimo boljši ali slabši denar V Ali je nam pričakovati boljših ali slabših časov ? Slabših časov si menda vendar ne moremo misliti, kakor so, zlasti v vinorodnih krajih, t. j. v krajih, kjer je trla rodila, pa ne rodi več, in v krajih, kjer imajo sicer malo vina, pa še tega prodati ne morejo. V teh krajih pripisujejo ta nov udarec tej okoliščini, ker veliki vinski trgovci čakajo z nakupovanjem nove zaloge, da bode .talijanskemu vinu prosta pot v Avstrijo odprta, kar se bode morebiti zavleklo. Časi so sicer tudi v drugih krajih slabi. Kmet je zadolžen tako. da komaj še diha. Težko pride kdaj do krajcarja, in kedar ga dobi. zanesti ga mora v davkarijo, za obresti, zavarovalnino, dolgove itd. Za druge njegove potrebščine ostane mu le malo ali nič. Kako je to, da država za svoje državljane nič boljše ne skrbi' Kako je to. da j,m davkov ne zniža V ali da jih jim ne preneha zviševati od leta do leta. kakor se navadno godi?! Naša država sicer v obče bolje gospodari Se več let sem; toda ima ogromne stroške za svoj državni dolg. katerega ima 400 tisoč mili jonov, za vojske, za vpokojene in še služeče vojake, uiadnike itd. itd. Zato do zdaj pri davkih še ni mogla odnehati, kakor name rava to v bodoče storiti, če se jej bode le res posrečilo. Našo državo, ki je bila pred 100 leti še malo zadolžena, zadeli so bili hudi udarci. Največji so bile nesrečne francoske vojske v začetku tega stoletja. Takrat se je bila že tako zadolžila, da se petdeset let ni mogla opoinoči. Že takrat je bila primorana namesto zlatega in srebrnega denarja, ki je šel v tuje države, vpeljati za svoje državljane'papirnat denar, ki je imel kaj majhno veljavo. Tako se jen pr. 1 1 SI 1 za 1800 gld' papirnatega denarja („šajna") dobilo 100 gld-srebra. Ko smo imeli I I Sni I in ltfliti ne" srečne vojske z Nemcem in Italijanom, zabredli smo v nove dolgove. Da je naša država mogla svoje dolžnosti nasproti tujini državam poravnati, treba se jej je bilo zadolžiti. Vzela je denar na posodo. Že prej jo je avstrijska banka, ki ima zalogo zlata in srebra, zalagala s tem pravim denarjem, ki je romalo v inozemstvo, v tuje države. Zato imamo dvoje bankovcev, t. j. od države in od avstrijske banke izdani papirnat denar. Za državne bankovce je porok vlada, država; za bankini papir pa banka s svojim zlatom in srebrom. Ves ta papir ima za nas Avstrijce toliko veljave (avstrijske veljave), kolikor je na njeni zap sano; toda le doma. v Avstriji. Če gremo v tuje države, izgubi veliko svoje vrednosti, ker se mora precej nadavka ali „agie" plačati. Sosedne države: Nemška. Francija. Italija itd tudi niso brez dolgov, vendar imajo svojo denarno veljavo ali valuto že več let bolje utrjeno. Največ držav ima namreč zlato veljavo ali pa dvojno, zlato in srebrno veljavo; t. j. za denar, ki ga države med svet za olajšanje pri kupčiji in prodaji spravljajo, založene so ali samo z zlatom, ali pa z zlatom in srebrom, in sicer je v obče znano, koliko je ta in druga država zlatega in srebrnega denarja izdala. Potem se sodi tudi blagostanje te ali druge države. V Avstriji imamo po postavi srebrno veljavo. Pri nas je določeno, da se nakuje iz 1 ., kilograma 45 srebrnih gold. Ti srebrni goldinarji s<> že pravi denar, t, j. nimajo nič „agie\ (Do leta 1878 so ga pa še imeli.) Toliko smo zdaj na boljšem, da imamo sreberni denar, in ko bi ga še sosedne države imele, ne bi treba nam naše denarne veljave predrugačevati. Toda ker sosedni! države vse v zlatu plačujejo, kar ima večjo veljavo v celi Evropi, začeli so naši državniki premišljevati, ali ne bi ka zalo tudi pri nas zlat denar, zlato veljavo vpeljati. Naše gospodarstvo se je namreč v 25 letih, od zadnje vojske precej izboljšalo. Ono ni več v denarnih zadregah. Avstrijsko-ogerska banka, kateri je denarni promet v Avstriji v prvi vrsti izročen, razpolaga že z velikimi svotami gotovega denarja v zlatu in srebru. Ta banka torej utegne v stanu biti, da razpošilja med svet mesto bankovcev le zlat denar. Srebrni in bakreni denar bi bil potem le za drobiž — pravi denar bi bil potem zlato cekini, s katerimi bi po tujem in daljnem svetu. t. j. zunaj naše države veliko ložje potovali, kakor s sedanjimi raztrganimi bankovci. Toda o vsem tem se še le ugiblje in posvetuje. Finančna ministra, naš in ogerski. še sama nista edina, kako bi se ta reč izvedla. Želeti bi res bilo, da dobimo najžlahtnejšo kovino za denar, to je zlato. S tem bode naša država pred svetom veliko več veljave pridobila. Seveda je prehod iz sedanje v kako novo veljavo težaven in utegne morda za trenutek komu v škodo biti vendar za dobro stvar se mora kaj žrt vovati. Posvetovanje je bilo in bode tudi o tem še, da se glede drobiža vpelje nekaka prememba. Od drobiža utegnemo zgubiti bakreni četrtak. krajcarje, goldinarje; namesto teh pa nam dajo »krone", t. j pol-goldinarčke srebrne. Nekaj papirnatega denarja. debelega namreč bode tudi potem še krožilo med svetom, pa ta utegne dobiti tudi svojo zlato ali srebrno veljavo, t. j. isto veljavo, kakoršna bode na njem zapisana. O vseh teh rečeh se bode posvetoval državni zbor. Kaj bode ukrenil, o tem je težko poročati naprej. Med izvedenci in tudi med državnimi poslanci je namreč različno mnenje. Nekateri se za novo zlato veljavo namreč ne ogrevajo, ker bi se naša država morala v tem slučaju zopet zelo zadolžiti, da kupi potrebno množico zlata za kovanje zlatega denarja. S tem posojilom se pa država zopet oslabi in dobiček bi le bogata^ imeli, bogati judje. Zato svetujejo nekateri, da bi ostali pri stari srebrni veljavi in rajše stare dolgove plačevali, mesto da bi nove delali. Kljubu temu se kaže, da bodo privrženci zlate veljave prodrli. Celjske (Predrznost Foreggerjeva). Da tudi Foregger-ja jezi. da bode mestni urad v Celji primornn, slovenske uloge slovenski reševati, to je naravno. Hoji se. da bode po postavni poti slovenščina tudi v Celji prišla do veljave. Zato se je mož svojim celjskim nem-škutarskim volilcem na ljubo razrepenčil v državnem zboru z interpelacijo. Kako drzovito in podlo je bilo to njegovo vprašanje. razpravljal je obširno in temeljito slovenski dnevnik. Iz te razprave naj podamo še mi našim čitateljem njen iklep. ki se glasi: »Trdijo, da slovensko prebivalstvo celjsko, kar ga je samoupravičenega in takega, da je samostojno zapisalo občevalni jezik, ni rojeno v Celji, nego priseljeno in večinoma ni pristojno v Celje. Tudi to je zlagana trditev, ki je tembolj ostudna, ker prihaja od ljudij, ki so res K- »p-ivandrali" na slovenski Spodnji Štajer. Tolažijo se pa interpelantje s tem. da se »to malo slovenskega življa ne dotika nemškega značaja mesta, ker je ves občinski zastop mesta Celje, ki ima svoj statut, zares nemšk". No, svet že pozna, v čem obstoja nemški značaj nekaterih mest na Slovenskem! In sklicevanje na nemški značaj celjskega mesta lahko prvi veter v Savinjo odnese, kajti prej ali slej dogodilo se bode tudi v Celji to. novice. kar smo doživeli pri tolicih ponemčenih mestih in trgih po Slovenskem. Ali niso bila celo Ljubljana in vsa mesta po Kranjskem. kjer vender ni bilo nemške narodnosti, ob svojem času na videz isto tako nemška, kakor je zdaj še germanska trdnjava celjska? Da je prememba celjskih razmer samo vprašanje časa, to jako dobro čutijo tamošnji Nemci ali bolje rečeno nem-škutarji. Iz tega britkcga spoznanja izvira njih strastno nasprotovanje vsacemu koraku, kateri utegne biti ugoden narodnemu napredovanju slovenskega prebivalstva. Da bi slovenski jezik v Celji bil istotako običajen kakor nemški, zanikavajo interpelanti s tem, da vsak, ki je zmožen napisati slovensko pismo, je jednako zmožen nemškega jezika. S takšno puhlo logiko tudi prote-žirani Nemec ne more naprej priti, in prav tako ne. če si dr. Foregger prizadeva dokazati. da ministerstvo krivo razume član XIX. in da je ministerski razpis protiven občinski zakonito zajamčeni avtonomiji. Tu pač je najslabeja stran vse interpelacije. Dr. Foregger govori v jako čudnih, da ne rečemo žaljivih izrazih o pravicah, katere daje član XIX. vsem državljanom in beli si glavo, da bi dokazal, kako je razumeti ta član. Nikakor ne gre, pravi, da bi se moral rabiti v uradnih rešilih na vsak način isti jezik, katerega zahteva kak državljan po svoji »trmi". da uradne sme postati »vežbališče narodni objestnosti" in »polje za narodne jezikovne vaje". Dalje govori — častitega čitatelja prosimo potrpljenja o raznih jezikih, katerih bi morali vešči biti občinski zastopniki in o »malenkostnih narodnih na gajivostih". Težko je na vse te drzovitosti resno odgovarjati! Na Štajerskem priznan je poleg nemškega jezika jedino le slovenski jezik kot deželni jezik. Če torej Slovenec v Celji zahteva, da se uiu da to, kar mu gre po zakoi.u, to ni nikaka „trma". ali »malenkostna narodna nagajivost", nego jako korenito upravičena zakonita zahteva, katere Slovencem nikakor ni smeti in moči odbiti. Naj torej dr. Foregger in njegovi pristaši interpelujejo ministra kolikor jim drago, naj ga skušajo s tako slabimi razlogi. kakor smo jih navedli, preveriti, da je napačno tolmačil član XIX., Slovenec jim te neslane zabave neče kratiti, preverjen pa je, da dru. Foreggerju in tovarišem inini-sterski predsednik na njih vprašanje: Ali hoče preklicati omenjeno odločbo V — ne bode dal j .o voljnega odgovora, ker ga jim nikakor dati ne more. Celjski nemški gospodje se bodo že morali privaditi teinu. da tudi Slovenec uživa mej njimi svoje pravice. Saj tudi po drugod vladale so dolgo klike, narodnemu prizadevanju sovražne. Ko pa se je predramilo slovensko prebivalstvo, ko je odločno začelo zahtevati svojih narodnih pravic, podrlo se je gospodarstvo teh klik in zavladali so naravni, zdravi od-nošaji. Da se bode to prej ali slej zgodilo tudi v Celji, tega smo trdno preverjeni, ker poznamo odločno postopanj' tamošujih slovenskih rodoljubov. Naj bi jih posnemali povsod posamični rodoljubi in podpirali tako delovanje društev, katerim je prva naloga, da pribore slovenskemu ljudstvu po zakonih zajamčene pravice. Le z odločnim in vstraj-niin delovanjem dosegli bodemo povsod boljo bodočnost. (Mestni urad v Celji) hoče, kakor se pripoveduje, za slovenske rešitve slovenskih ulog pridobiti si prosti čas gospoda J. Ko-vatschitsoha. (i. Kovatschitsch vajen je slovenščini že iz otročjih let, pismenega jezika naučil se je do dobrega nekaj v šolah, nekaj pa v »Triglavu" in čitalnicah. Pozneje so ga razmere prisilile, da je postal Nemec, kar se pri nas kar čez noč rado zgodi. Njega ni veljala ta sprememba niti nove kože. ker je samo pisavo Kovačič zaradi prikrajšanja časa spremenil v Kovatschitsch, v zadnjem času pa je pristopil kct pristni »Tevton" v »Germanenbund". — Po tem kratkem opisu smo v Celji prepričani, da ne bode zarad pravilnih rešitev nobenih težav, mestni očetje so pa tudi zarad zakulisnih skrivnosti lahko brez skrbi nad novo močjo; značaj ostane značaj. — (Celjski Nemci) hočejo populiti iz svojega jezika vse tuje besede. V ta namen pride g. Sedlak iz Zgornje-Štajerskega. — Mi bi celjskim Nemcem (?) nasvetovali, naj si najprej — z g. Sedlakom vred — opilijo svoja imena, katera vseskozi ne diše po materi Germaniji. Na vsak način bi pa gospod Sedlak boljše storil, ako bi rajše celjskim nemškutarjem izpipal njih brezmejno surovost in nadutost, to pa korenito. Bode germanskemu duhu dosti bolje v slavo! (Celjski mestni očetje in Posojilnica). Celjska Posojilnica kupila je ob svojem času nasproti c. kr. okrajnemu glavarstvu prej Reitterjevo posestvo za 2">.000 gld., da bi tamkaj postavila lepo veliko poslopje, v katerem bi imela prostore zase, za južno-šta-jersko hranilnico in za čitalnico. Ta kupljen prostor je eden najlepših v celem Celju. Silno je toraj nakup zasmrdel nemškim Celjanom v nos, in tako je koj stopil mestni zastop skup in sklenil da bo nekdaj (čez veke al' pa tudi ob sv Nikoli) šla tukaj ravno čez ta prostor nova cesta na »otok". To cesto bodo vrisali v svoj mestni načrt ali plan; zarad tega, da se pa izreče prepoved, zidati tam, kjer bo ta cesta šla. S tem bi se bilo zabranilo, da bi Posojilnica ne mogla kako pošteno reč staviti. Posojilnica se je zoper tak sklep seveda pritožila, in celo deželni odbor štajerski je moral, ako-ravno tam ni nobenega Slovenca, skleniti, da je to nepostavno. — Če Celjani hočejo vrisati v svoj mestni plan cesto, da si jo sicer smejo vrisati, ker papir je potrpežljiv in niihov, ampak zidanja prepovedati ne smejo. Tako se je toraj Slovencem namenjena ljubeznjivost Celjanom ponesrečila. — (Slovenskim rojakom) dohajajočim v Celje naznanjamo, da je prejšno omizje iz gotovih vzrokov sedaj večinoma v gostilni g Simonišek-a »pri grojzdu" na cesarja Jožefa trgu. — Ob torkih zvečer je zbiranje v gostilni g. Sima »pri zelenem travniku"; ob četrtkih in sobotah zvečer pa „jour tixe" v znani poletni gostilni gospoda Kukeca »Felsenkeller" v krasni legi komaj pet ininut od mesta z lepimi prostori, kegljiščem in izvrstn» postrežbo. — Družimo se! (Okrajna bolniška blagajna v Celji) postaja celjskim nemškutarjem trn v peti. Dokler je bil zavod njim samim zagotovljen, delali so z navdušenjem zanj. pobirali člane od vseh krajev in stanov in pazili, da nikdo ne odpade. Pod njihovim vodstvom rastli so uradniki in pomočniki bolniške blagajne.' kot gobe po dežji, ž njimi seveda tudi upravni stroški. ki so večinoma nepotrebni. Ker pa celjski matadorji vidijo, da se jim bode okrajna bolniška blagajna izvila iz rok ter s tem delavci oprostili se preljubega sekretarja Oechs-a, začeli so koj novo pesen peti, ki jo naznanja v svoji modrosti „D. \Vacht". Modrega govora konec je: da v Celji okrajne bolniške blagajne sploh ni treba, ker si bodo nektere vrste obrtniki napravili svojo blagajno! — Seveda pod slovenskim okrajnim zastopom se celjskim jnogotcem ni dopadlo, proč toraj ž njim: slovenska bolnišna blagajna bi jim tudi ne bila po volji — proč toraj ž njo' — Čudno le. da so jim še naše delavne moči in pa naš denar po všeč i tem celjskim rogoviležem! Zakaj vlada do sedaj še vedno ni razpisala volitev za novi odbor, nain je neznano in nerazumno! (Nadsodišča predsednik Waseri hoče v pokoj. Tako vsaj pripovedujejo nemški listi baje i/, zaupnega vira. Ta mož slovi sicer kot prav dober piavnik. zraven je pa strasten nasprotnik Slovencev, kateri smo po veliki večini pod graškim nadsodiščem. Waser se je vedno v prvej vrsti upiral in bojeval proti slovenskemu uradovanju. češ. uradnik mora biti dober jurist. če pa ljudstvo razume njega in njegove razsodbe in pisma je — en mak! Zgube moža takih nazorov mora biti slovenski narod le vesel. Bog daj možu dolg pokoj ali med Nemci. i Zveza slovenskih posojilnici v Celji je opozorila svoje člane, kako naj postopajo, če javni organi njih pisma glede kolekov preiskujejo. i K letošnjim vojaškim vajam) pridejo. 1. Rezervisti, potrjeni leta 1887. lSs.~> in 1883; 2. dopolnilni rezervisti, potrjeni ieta 188;». 188"» in 1887 in slednjič tudi oni iz leta 1881), ki so istega leta opravili samo vojaško iz-vežbanje; 3. enoletni prostovoljci, ki so že dalje časa izostali vajam in jim že ni treba več sedem let služiti, ter oni. ki morajo služiti še dalje, nego bi to bilo, ako bi bili redno potrjeni; 4. rezervisti ki so bili lani vaj oproščeni. i Novo vojašnico za domobrance v Ci'ji) bodo začeli graditi še ta mesec. C. kr. domobransko ministerstvo potrdili> je namreč projekt mestne občine celjske in predložene načrte. (Pojasnilo). V jutro 13 t. 1:1 raznese) se je po našem mestu glas: „Stiri jetniki so preteklo noč iz, tukajšnje jetnišnice ubežati; ljudje so jih videli, kako so preko zi-dovja na bližnje vrte poskakali." Da je pa ta glas prazna reč. služi naj sledeča resnica v pojasnilo: Zvečer 12. t. m. izostalo je več vojakov čez deveto uro zunaj brez. dovoljenja; pomnožena patrola vojakov poslana je bila te izostale vojake iskat in jih polovit. Teh izostalih vojakov bilo je tudi več „pri angelu", patrola jih najde in hoče vgrabiti ter v vojašnico odvesti. Vojaki v gostilni skrivaj to zvedo in zbeže na gostilničarjev vrt. iz tega preko zidovja na druge vrte in ko-nečno na oklopni zid celjske jetnišnice. ne-vedoč kam pridejo. Vojak, ki je okolo jetnišnice stražil. jih takoj zapazi in zavpije: „stoj. kdo tukaj?" vbegli vojaki poskačejo takoj nazaj na vrt in se zgube v temni noči. Stanovalci bližnjih poslopij ta ponočni šum slišavši, so imeli ta dogodljaj. ne vedoč kaj seji ponoči prigodilo, za povod govorice o ubeglih štirih jetnikih iz. tukajšne okrožne jetnišnice (Kaj se čudite)! ,.D. Wacht" se zdi originalno naznanilu nekega ko ni i j a v „Nurn-berger-Zeitung". kateri se je po triletni službi temeljito naučil lepiti pisma, raznašati pakete. pometati inagacine in dvorišče, čistiti prah in lampe i. t d. ter oprt na tako imenitno znanje išče službe pod znamko „modem i trgovski poduk". To v Celji vendar ni nič čudnega ! Trgovski pomočniki ne-kterih celjskih trgovin zastopijo še čisto druga opravila ter „delujejo" ne samo na dvoriščih in smetiščih, temveč s posebnim talentom še v celjskih gostilnah in kavarnah v poz.digo „nemške'-" kulture Ti komiji so posebna specijalitet -i trgovskega stanu in celjskega mesta ! Na najvišjo stopinjo odgoje spra vil jih je Pepi Kakuscb. generali-simus te nadobudne tevtonske mladine v sili tudi njihov „n;'ihrvater" Častna mu diploma. (Aprilovo racoi dovolil si je nekdo in poslal poročilo „Grazer Tagespošti", da je tukajšnji trgovec Wogg pri popravljanju svoje hiše naletel na posodo polno zlatih cekinov. I lit ru je bilo preračunano, da jih je bilo za 12.000 goldinarjev in da je Wogg od samega veselja, dni 10. maja ob .'i. uri popoldne svoj VII. občni zbor s prav zanimivim v .sporedom Med drugim govoril bode znani strokovnjak g. učitelj Tom Grah o kmetijstvu Zborovanje bode kratkočasil domači moški in mešani pevski zbor. Vrstile se bodo tudi deklamacije. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor i Vabilo k IV. občnemu zboru in veselici), ki se priredi v nedeljo 22. maja t I v korist bralnega društva v Braslovčah v prostorih g. A. Plaskana. Začetek ob -1. uri popoludne. Vspored 1. Zborovanje 2. Pozdrav. :; Poročilo o stanji društva 4. Sprejem novih udov. 5. Volitev novega odbora. Veselica. 1 Petje. 2. Tombola. :i. Dekia-macija. Pevski oddelek izvršuje domači pevski zbor. Med posameznimi oddelki svira domača godba. K veselici pobira se vstopnina. K obilni udeležbi prijazno vabi odbor. (Ljutomerski Slovencii se pripravljajo na ohinske volitve v trgu. Bog jim daj zmage, sicer jih bodo nemškutarji v žlici votle utopili. iBrežko učiteljsko dvuštvoi je 5 i. m. pri mnogobrojno zbranem zboru na Vidmu praznovalo Komenskega slavnost. Slavnostni govor je imel g. ravnatelj Jamšek. dekla-moval je g. Cvirn. Volil se je, nov odbor, kater, mu je zopet g. Mešiček predsednik. i Iz Poličan v Konjice i se bode železnica že letos začela graditi iTrtnicei amerikanskih trt se naprav Ijajo ali se utegnejo napraviti v Armeškem (rajhenburška faia). v Koprivnici in Bučah (okraj Kozje). (Posojilnica v Gornji Radgoni), ki je bila osnovana nedavno in začela poslovati 15. februarja, ima 57 članov. Do konca aprila bilo je vloženih gld. HO kr.. posojil pa se je dalo za 427(1 gld (Od južne železnice). Vodstvo za vozove južne železnice, ki je bilo dozdaj v Mariboru, premeščeno je bilo z dnem 1. 1.111. v Gradec. iŽeleznična proga > Poličane - Konjice se bode začela takoj graditi, ko zadobi najvišje potrjenje. Načrt za grajenje je pri štaj. železničnem deželnem uradu, kjer si ga morejo podjetniki vsak dan ogledati. iV Rajhenburgui bode ondotna čitalnica s svojo godbo priredila 12. junija veliko besedo. (Nesrečai. Kopali so delavci cementne tovarne v Zidanem mostu na nekem griču, kar seje udri z griča usad in zasul delavce. Rešilna dela so se takoj začela, a po preteku štiriindvajsetih ur še ni bilo moči priti do zasutih delavcev to morajo storiti kar od kraja dobri slovenski učitelji kakor nemškutarske leve. Razloček je ta. da slovenski učitelji pri svoji marljivosti in vestnosti pri nemškem poduku slovenščine ne zanemarijo — dočim se nemškutarski pri svoji lenobi in slovenskemu sovraštvu za materinski jezik malo al', nič ne brigajo. Zato pa zunaj šole delajo za nemški „Schul-ferajn". Druge slovenske novice. i Slovenske posojilnicel. 1891). Savinjska posojilnica v Žavcu jo imela 307.588 gld. prometa. 2032 gld. čistega dobička. Njena zadružna zaklada sta narast.la za 2232 gld. in znašata že 14 1'2 gld. Posojilnica v Smihelu na Koroškem je imela 7!).l>08 gld. prometa, 351 gld. čistega dobička in zadružne zaloge 151 gld Goriška posojilnica je imela 1)0.8*. 18 gld. prometa. 2728 gld. dobička in 3437 gld. pravega zadružnega imetja (Zopet silijo Slovencem nemščino i. Višja deželna sodnija v Gradei je za spremembo v nekem slučaju odločila, da je slovenska stranka dolžna sprejeti nemški odlok. Kaj pa pravi S P-IV. i G. Alojzija Vaupotičai, znanega vir-tuoza na citrah. poštnega oiicijala na Dunaju. prestavilo je c. kr. trgovinsko ministerstvo radi njegovih jezikovnih znanostij k avstrijski konsulski pošti v Solun. (Iz Krškega). Naša posojilnica je pri svojem letošnjem občnem zboru pravila v nekaterih bistvenih točkah spremenila. Mesto menic bode rabila zadolžnice in posojevala na nje brez vknjiženja ali tudi z vknjiženjem. Pri zadolžnicah prve vrste utegne rabiti, kedar bode dobila to že zaprošeno pravico od c. kr. pristojbinskega urada, nizki menični kolek v smislu postave od 1. junija 1 889. V smislu istega zakona bode razloček med obrestmi hranilnih vlog in obrestmi danih posojil le 11 a° 0. Zato se bodo obresti slednjih znižale od t>° 0 na 51 ;3%. Vsled tega pa od deležev (12 gld.) posojilnica ne bode. obresti dajala. Deleži, ki so večji kakor 12 gld., spremenilo bode načelstvo v hranilne vloge in dajalo od njih kakor doslej 4UU obresti, a to le pri nezadolženih zadružnikih. Udje se bodo sprejemali le iz krškega sod-nijskega okraja, torej tudi štajerskim jirošnjikom ne bode naša posojilnica mogla več vstrezati. i Družbe sv. Cirila in Metoda i. Graška izvanakadetniška podružnica, pod iz glednim prvomestništvom Kr. Bradaška, gimn. ravn. v pokoji, vrlo napr >duje. Njen blagajnik, g. Kr. llrašovec, sodnik v pokoji. nam je na račun letošnjega leta že poslal fii) gld. To kr. V gmotnem oziru so podružnici zaslomba požrtvovalni tamošnji Slovenci, mej njimi neimenovani imenitni domorodec, ki ji daruje vsako leto 10 gld., živahnost in zanimivost skupščin pa povišuje lepo petje naše (Iraške akademične mladine. — Goriška moška podružnica je imela 1. maja svoj letni občni zbor. Kot druga leta, skrbelo je načelništvo tudi letos prav po očetovsko za otroška vrtca v Pevmi in Podgori. Oba zavoda prav dobro vs pevata; v prvi bodi nad (»0 otrok, še več pa v drugi, ki ima svoje zavetišče v lepih in zračnih prostorih ondašnjega „Kat. bralnega in političnega društva". V podružnično načelništvo to bili izvoljeni: prvomestnik g. dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, tajnik g. A. Šantel. gimn. prof., blagajnik g. V. Kancler, učitelj in posestnik; namestniki so: g. A. Gabršček. urednik, g. K. Prin-čič in g. A. K on. posestnik in krčtnar. Podružnica ima 1-1 ustanovnikov. 09 letnikov in 5 podpornikov. — Število udov in pa nabrani denarni zneski so priča požrtvovalnosti goriških rodoljubov, posebno, če se uvažuje, da so prav isti rodoljubi tudi posebni pospeševatelji „Sloge". ki vzdržuje slovensko trorazredno dekliško šolo in otroški vrtec v mestu. — Da nam je Goriško mesto zelo naklonjeno, jasno svedoči zadnjič zaznamovani dar gg. bogoslovcev. ki smo jih zato že v drugič vpisali kot svoje pokrovitelje z znamko: .Slovenski goriški bogoslovci 1. 1892" — G. Janko Leban, šolski voditelj in slovenski pisatelj v Begunjah pri Cirknici, nam je podaril 25 iz-tisov svojih „lskric", 1. zv.; gg. J. Čuden, vpokojeni ^stotnik. J. Pokoren, učitelj, in župan M. Šušteršič so nam v veseli družbi v Horjulu naklonili vsak po 1 gld. — Svojima podružnicama ob bistri Soči in črni Muri izreka svoje priznanje za neumorno delavnost, gg. darovateljein pa iskreno zahvalo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah) zborovala je v nedeljo 15. t. m. Prišlo je k zborovanju dokaj članov in ljudstva ter se jih precej tudi na novo vpisalo. V lepili govorili poučevali so navzoče preč. gosp. župnik Peter Erjavec, kaplan Bogataj, D. Hribar in kaplan Medved z Laškega. Zagorski pevci pod vodstvom svojega predsednika in staroste Sokola gospoda Medveda pa so zabavali z uličnimi in lepo donečimi pesmami zbrane goste. — Da bi se vodstvu rudnika pač odprle oči. da bi uvidelo, kolike koristi je podružnica sv. Cirila in Metoda ravno za Trbovlje ter podpirala nje razvoj, potem bi se ne bilo bati štrajkov. i K Mariji pomagaj) na Brezje šla bode tudi lotos, kakor sicer vsako leto. velika procesija na takozvani črvpetek. dne 27. t, m. popoldne iz Dobrepoljske okolice in Vel. Lašč. Od Ljubljanske južne postaje do Otoč in nazaj priredi udeležencem tukajšnja potovalna pisarna J. Pavlinova poseben vlak znižane cene, kjer se bodo dobivali vožnji listki III. razred po gld.'—.80, II. razred po gld. 1.00 t je in nazaj in se dajo pojasnila. Iz spodnjega Štajerskega priredil se bo enaki vlak 25. junija po jako znižani ceni. Vozil bode tudi na Trsat in sv. Goro. (Tuja vola in kravo s telicoi, katere je imel v reji. prodal je na sejmu v Brežicah malovreden kmet Jože Vrščaj od sv. Duha pri Krškem ter je potem zginil kakor kafra. i Za tečaj na Grmui, kjer se bode prve dni v juniju učilo cepljenje trt. oglasilo so je jako veliko ukaželjnili Dolenjcev. iV Krško) je prišel za davčnega preglednika g. Kr. Gregorič. do zdaj pristav v Kostanjevici. i Agemje in zavarovalnice). Zopet smo slišali tožbo o sleparskem agentu, kako je kmeta, ki je bil pri „Slavijr zavarovan, prevaril. da je k njegovi družbi pristopil in bil potlej terjan od obeh družeb za zavarovalnino. Ljudje, ogibajte se tacih agentov! 0 drugih zavarovalnicah smo pa slišali, da veliko veliko odtrgajo pogoreleem. in zopet o dokaj veljavni družbi smo čuli pritožbo, ila se strašno ogiblje slovenščine, čeravno so večinoma Slovenci pri njej zavarovani in njeni udje. To družbo bode treba opomniti na basen „o želodcu". (Ubogi kmet) je Dojmovič v Mal. Mra-ševem v krškem sodnijskem okraji. Ko je bil že zavarovan pri neki družbi, opeharil gaje agent druge. češ. zavaruj se pri meni. jaz te bom one rešil - in ubogal je. Na to je H leta obema družbama plačeval. Prosil je najprvo eno, potlej drugo, naj ga vsaj ena i/, svojih krempljev izpusti. Prva ima do njega pravico druga ne; pa ga je vendar graškemu advokatu izročila, ker še njej neče plačevati. Siromak, kdo naj ga zastopa, če nemški odvetnik slovenskega kmeta v Gradci toži in če ga k graški sod-niji vabijo. i V Beljaku i se zaganja ondotni okrajni glavar po nepotrebnem v podružnico sv. Cirila in Metoda. — V Velikovcu pa hoče okrajni šolski svet ukazovati slovenskim kmetom, ki so predsedniki krajnih šolskih svetov, da bi mu nemško dopisovali, ko celil nemščine zmožni niso. Kaj še! Vsaj imamo $ 1!).! (Ponemčcvanje koroških slovenskih šoli. Za šolarske knjižnice na Koroškem je podaril nemški „šulferajn" 280 gld. in „Ger-manenpunt" po 00 gld. S temi doneski se je 12.~>0 knjižic (seveda nemških, ur.) kupilo, da so se razdelile med (iti slovenskih šol. Tako beremo v listu .Biirgerschule". Druge avstrijske uovice. (Državni zbon.se je posvetoval o novih. železnicah, ki se bodo siavile na državne stroške po Dunaji in okoli Dunaja. — Galicija dobi stalne šolske nadzornike — enake želi Dalmacija in Koroška Slovenci ne hrepenimo preveč po njih. ker bi utegnili dobiti stalne — nemškutarje — Pogovor o novem denarji bode se v kratkem začel. Finančni minister je predložil o tem novo postavo, po kateri se bode le polagoma novi denar vpeljal. Slovenski poslanci niso bili edini pri glasovanji o zatožbi ministra Schonb. .rna; vsled tega se pričkajo Slovenci v Ljubljani; radikalnim Slovencem vlada zapreke stavi pri njih razgovorih o tej stvari. (Na Hrvatskem) se bodo v kratkem vršile nove volitve v deželni zbor. — Učitelji prirejajo v spomin Komenskega stalno učilsko izložbo v Zagrebu. (Predsednik grof Pace) v Bukovini, ki je imel z nekim romunskim baronom v Črnovicah dvoboj, premeščen je na Dunaj. Ogled po širokem svetu. (Italija) ima nove ministre. (Zjedinjene države) v Sev Ameriki pridno plačujejo svoj dolg. Da bi jih še evropske države posnemale! (Iz Amerike i prihajajo od naših slovenskih ljudi, ki so se v prejšnjih in zadnjih časih tje podali, zelo različni glasovi. Nekateri so dobili delo. dobro plačano delo; nekateri so si tam opomogli in ustanovili onkraj morja novo. ugodno domačijo, ka-koršne niso imeli pri nas. Drugi so velik del svojega dobrega zaslužka domu poslali. Te ugodnosti so napotile še druge, da so hrbet obrnili slovenski in avstrijski domovini. kjer nekaterim vsled raznih vzrokov, med katerimi lastna malomarnost ni zadnji, res huda prede. Od mnogih izseljencev se pač nič dobrega ne sliši. Veliko jih namreč ne dobi dela in zaslužka. So prišli nekateri izseljenci brezvestnim agentom v roke. in ti so jih le na suho postavili in jih „na suhem" pustili. Oni tavajo po Ameriki, kakor zgubljene ovce in bodo morebiti morali lakote poginiti. Zato odsvetujemo našim ljudem, da naj se ne izroče kar tako tujim agentom na slepo srečo. Kdor res nima pri nas zaslužka, dela in živeža, naj gre v božjem imenu — toda le tedaj, če ima v Ameriki dobrega prijatelja že. sorodnike ali v dobrih razmerah živeče znance, ki so mu že pripravili Jelo. delo dobro, katero že čaka nanj. Sicer ste pa, ljudje božji, podobni živini, ki se izroči človeku, da dela ž njo, kar hoče, podobni ste semenu, katero veter odnese; ali bode veter seme zanesel na rodovitno zemljo ali na trdno skalo — kdo to ve V Najboljše bode torej, držati se domače grude, delati pridno, varčevati in - moliti za boljšo bodočnost. i Razstava v Cikagi v Ameriki). Letos 12. oktobra bode preteklo ravno 400 let. odkar je našel Krištof Kolumb Ameriko. V proslavo tega svetovnega in kulturnega dogodka sklenile so Zjedinjene države napraviti v mestu Čikago velikansko, splošno svetovno razstavo. Dne 12 oktobra se bode razstava svečano posvetila Odprta bode od 1. majnika prihodnjega leta pa do zadnjega oktobra. „Amer Slov Dop Konfiskacija. Deseto številko »Domovine" zaseglo je c. kr. državno pravdništvo radi dopisa iz Vojnika. Nezapopadljivo narn je, da je isto priobčil o nemški šoli in blag. c. kr. okr. glavarju dr. Waggnerju »Slov. Gospodar" v Mariboru brez da bi ga doletela kaka nezgoda. Ker menimo, da so postave povsod enake, čutimo, da se nam krivica godi in vsled tega vložili bomo pritožijo zoper to konfiskacijo. Is Sevnice. 7. maja zvečer vzprejeli smo prav slovesno novega gospoda župnika E. Janžeka. Ves slovenski in sloveči trg bil je s zastavami obdan ter s zelenjem okrašen. Na kolodvorski cesti pa je bil slavolok postavljen, ki je pozdravljal v imenu vseh Sevničanov g. župnika. Na kolodvoru se je zbralo 80 vozov polnih gospodov, se poklanjat in predstavljat Vsprejem je bil ganljiv. Pokanje možnarjev in zvonenje se je veselo razlegalo po našej prijazncj okolici. V trgu je dušnega, pastirja pozdravila šolska mladež, ktera mu je podarila krasen šopek najzaljših cvetlic. Bog naj ohrapi novega našega gospoda župnika, kakor tudi č. g. novega kaplana J. Pavliča mnogo let veselih, zdravih in zadovoljnih. Is Šoštanja. Ker vem, da se i tudi Vi gospod urednik držite svetega gesla: »resnici pot", si usojam danes v pri n;is najbolj priljubljenem listu »Domov .a" sledeče objaviti. Lahko umevno je, da Vam je nemogoče vse kraje in razmere naše prelepe domovine poznati, iz katerih Vam dohajajo dopisi za Vaš cenjeni list in vsled tega ravno tako umevno, da se v list včasih vrine članek, kateri se povsem ne strinja z resnico. Takšen dopis zagledal je luč sveta v predzadnji številki. »Domovina" iz Šoštanja. Kot narodnjak dolžan sem toraj dopis razžaljenim narodnjakom na ljubo popraviti. Čita se, da imamo v Šoštanji samo nemškutarske kramarje in je skrajni čas. da pride k nam pošten slovenski trgovec, kakoršnega prerokuje gosp. P. — tez besedo »kramarji", mislim ni nobeden razžaljen, ker ja vsak ne more biti veletrgovec, a besedo »nemškutarski" odločno zavračam, ker sta ja naša gg. Illep in Ivan Mak poštena slovenska trgovca, koja se pri zadnji volitvi nista ustrašila svojega narodnega prepričanja pokazati in se, kolikor jih poznamo, tudi v bodoče ne bosta. Kar se obljubljenega slovenskega trgovca pri g. P. tiče, vendar odkritosrčno povemo, da se veselimo vsacega došlega narodnjaka, a narodnjaka v pravem pomenu besede. Oni, ki ravno tako veliko govori, kakor malo i s i. stori, nima pri nas nobene vrednosti. Saj ja vsi predobro vemo, da se »lastna hvala po blatu vala!" Toliko zaradi resnice v pojasnilo. Šmarje pri Jeldah, 7. maja. Povsod, kamor se le pogleda, udrihajo naši nasprotniki neusmiljeno in na vse mogoče načine ter si prizadevajo škodovati nam, kjerkoli gre. Mi pa sirote smo ponižni, trpimo, ne da bi enako vračali, smo ovčice, kterim vsak po svoji volji volno odreže. Nemec le Nemca podpira in spodrine, kjer se mu le da, soseda Slovenca; škoduje s tem ne samo posamezniku, temveč celemu narodu slovenskemu, kterega po vsej sili hoče ugonobiti. Nam pa, če mislimo kedaj kaj doseči, je treba ravno takim biti; podpirati nam je le sroje ljudi, ne pa one nemške hinavce, kteri se nam v lice prijazne kažejo, dokler jim je mogoče še kaj grošev od nas pridobiti, za hrbtom se pa nam ne samo smejijo, temveč z najgršimi sredstvi delajo, da bi nas Slovence uničili. Tudi v našem trgu imamo par posili Nemcev, kakor Liischnigga, Wag-nerja, ktera sta najhujša sovražnika vsega, kar je slovensko, samo slovenskega denarja ne. Pa, kakor se vidi, je ljudstvo tukajšno že precej nizvito ter takim gospodom ne veruje preveč. Radi tega se našemu marljivemu novemu trgovcu poštenemu Slovencu, gosp. Ivanu i ludoverniku. tudi ne godi preslabo in upati je, da mu bode podpora in naklonjenost od slovenske strani vedno bolj rasla, ker si bode s svojim vrlim značajem in z dobro postrežbo tudi vedel pridobiti zaupanje pri našemu ljudstvu. ^ — Proti zadnji občinski volitvi za trg Šmarje sta bila rekurza vložena od dveh prej imenovanih gospodov Loschnigg in \Vaggner, posili Nemcev, in vsled tega ovržena je ta volitev. Treba bode še enkrat nemškutarjem tukaj šmm poka/ati. da zanje tu ni pravega polja za rovanje in izdajstvo. Zadnjič izvoljeni so bili sami Slovenci izven g. Liischnigga, kteri se je na prav zvit a nič kaj lep način spravil med naše kandidate. < >n je namreč obljubil, da bode tih in miren, in da bode tudi Slovence volil, samo če bode on od Slovencev izvoljen. Slovenci so mu verjeli, ga v tf. volilnem razredu izvolili, Loschnigg pa svoje obljube ni držal, ampak je v 2. razredu, kateri za tretjim voli, popolnoma drugače glasoval, kakor je Slovencem obljubil. Ta gospod je še toliko predrzen bil, da se je še nam poštenim Slovencem za hrbtom smejal in še povrh rekuriral proti volitvi, prav za prav pregovoril g. Šaferja, dimnikarja, da je to storil, ker mu je bilo premalo Nemcev v odboru. Mi Slovenci mu pa zdaj rečemo, da smo prav zadovoljni, da se še enkrat pri volitvah vidimo in mu pokažemo, da ne maramo za njega. Naj se on le naslanja na nemškutarijo, naj njemu le zaupajo nemški bratje, kakor Waggner, Strecher. saj ved jih tako nimamo, in videli bomo, kako daleč da pride. Mi pošteni Slovenci, bodisi tržani. bodisi kmeti, poznamo ga, ne verjamemo mu ne trohice več in ga ne volimo nikdar več; veselimo se pa neskončno, da nam je prilika dana, ga pri prihodnji volitvi za občino trg Šmarje za zmiraj izbacniti! Is Radlnec na Murskem polju. Tukaj smo že blizu nemške meje. Čutimo že inrzečo nemškutarsko sapo, ki piha od severa. Slovenec se res da dolgo pritiskati, pa kadar mu je preveč, takrat tudi pbkaže neustrašeno, daje on gospodar na slovenski zemlji, pa ne nemškutarski pritepenci. Lepo in odločno so to pokazali letos naši občanje. IJozdaj je v občinskem odboru zapovedavalo nemškutarstvo. Letos smo se te sramote znebili. Izvolili smo si slovenske narodnjake v občinski odbor. Oni čutijo, da jih je rodila slovenska mati; oni so ponosni na svoj predragi materinski jezik, katerega nam zaničujejo in zasramujejo nemškutarski kričači. Naši odborniki so z vsem prepričanjem pravi Slovenci, katerih ne bo z lehkega splašila kaka nemčurska sapica. Za občinskega predstojnika so si izvolili Martina Divjaka, posestnika v Radincih. To vam je res slovenski korenjak od pet do glave. Navdušen in neomahljiv, ako gre za pravico našega naroda; natančen in vesten v službenih opravilih. Z vsem srcem se veselimo, da je letos naša občina prišla na pravo pot. Nemškutarstvo je prajzovska pijavica, ki bi rada nas uničila in zatrla. Nemškutarji delajo z vso zvijačo na to, da bi si prisvojili po malem naših kmetij in naših posestev. Mi bomo potem njihovi hlapci, s katerimi bodo ravnali brez vsega usmiljenja. Rudimo se torej med soboj, dramimo se, navdušujmo posebno mladino, da bo branila in čuvala našo zemljo in vse njene pravice. Letos bomo še tudi imeli volitev v okrajni zastop. Rozdaj so nemškutarji naši gospodarji v okrajnem zastopu. Ali ni to velika sramota za ves okraj? Tako ne sme dalje biti. Bodimo vendar enkrat možje in delujmo z vso postavno močjo, da bomo mi gospodarji v svoji hiši. Ako bi vas isti Vračgo prišel nagovarjat, pokažite mu brez straha dveri. Večna sramota za tistega, ki se d«i vloviti v brezverske nemškutarske mreže. Zedinimo se kakor en mož ter volimo v okrajni zastop same čvrste, odločne narodnjake, ki bodo tudi pri vsaki priliki neustrašeno pokazali, da so Slovenci! Slovenske knjige. (Pedagogiaki letnik) Pedagogiškega društva v Krškem, V. tečaj, izdan v proslavo Komenskega, tiskal se bode letos v Društveni tiskarni Drag. Hribarja v Celji. Obsegal bode zanimive spise (Dr. Romih-a knjigovodstvo i je slov. posojilnicam priporočilo njih društvo „Zvezatt ▼ Celji. Voini red na južni železnici, veljaven od 1. maja 1.1. Odhod iz Celja proti Dunaji. Brzovlak ob 1. uri 38 m. ponoči in ob 1. uri 51 m. popoludne; poštni vlak ob a. uri 24 m. popoludne in ob 8. uri 10 m. ponoči; lokalni vlak ob 6. uri 25 m. zjutraj; mešani vlak ob 8. uri 49 m. dopoludne. Odhod iz Celja proti Trata. Brzovlak ob 3. uri 22 m. popoludne in ob 4. uri 22 m. zjutraj; poštni vlak ob 10. uri 20 m dopoludne in ob 1. uri 51 m. zjutraj; lokalni vlak ob 6. uri 80 m. zjutraj in ob 9. uri zvečer do Zidanega mosta; mešani vlak ob 5. uri 40 m. »večer. Odhod iz Maribora na Koroiko. Brzovlak ob 8. uri 25 m. ponoči; lokalni vlak ob 5. uri 25 in. zjutraj in ob 10. uri 4 m. dopoludne ter ob 3. uri 20 m. popoludne. Odhod iz Pragerskega proti Ptnji itd. Brzovlak ob 3. uri 35 m. ponoči; osebni vlak ob 9. uri 37 m. dopoludne in ob 8. uri 10 m. zvečer. Odhod ia Celja v Velenje. Mešani vlak ob (i. uri 55 m. zjutraj in 3. uri 50 m. popoludne. Odhod is Velenja v Celje. Mešani vlak ob 5. uri 50 m. zjutraj in 2. uri 85 m. popoludne. Odhod iz Zidanega mosta v Zagreb. Osebni vlak ob 5. uri 12 m. zjutraj in 1. uri 38 m. }er ob 5. uri 10 m. popoludne. Klad pomočnik vešfi slovenskega in nemškega jezika, kateri ima Kravo veselje do trgovine s papirjem in norim-eržkim blagom, neomadeževano preteklost, ter je natančen in zvest, dobi takoj dobro in trajno sluJbo. — Ponudbe s sliko naj se pošiljajo tvrdki Dragotin Hribar v Celji. »i jjužjj jj ^ j j j^^gj a j c P. t slavnemu občinstvo! Podpisana izdeljujem raznovrstno jierilo za dame in gospode po najnovejšem kroju. Prevzamem tudi napravo cele bale, itd. ter se najuljudneje priporočam za obilo naročevanje. Celje, dne 20. marca 1892 ZOFIJA KAFUS (23) 3 v Celji, Graška cesta štev. 1. Pri generalnem zastopu banke »Slavije« v LJubljani dobi služlio »troje inteligentnih mož« ki bi imeli zmožnost za notranje in unanje službovanje. Tinktura za želodec, h 1 i > » I 5 * katero prireja GABUJEL FICCOU, f ] \ lekarnar „pri angeljo" |:s > v Ljubljani, Dunajska ; - > centa, je mehko, učin- i j [ kujoCe delovanje pre-bavnih organov urejajoče srodatvo. Odstranjuje teikoče v ielodcu-krepča želodec, ter po- I + spešuje telesno odprt- { J je. RaapoSilja jo izde- 15» lovatelj v zabojCkih po I' 12 in več steklenic. ZabojCek z 12 ste-klenic velja gld. 13«, z 55 stekln. 5 kgr. ; T teže velja gld. 5 26. PoStnino plača naročnik. Po 15 kr. steklenčico razprodajajo lekarne Kupierschmied v Celji, Bamalari in Konig v Mariboru, Molitor v Ptuji Eichler, Nedved, Trnkoczj in Franje v Oradci. (14) 21-7 : 6 > š'/ ► jI: ! : •INHIHIIHHIHIMi 24 johov zemlje, dve hiši in gospodarska poslopja proda iz proste roke za ooOO gld. Anton Osel, posestnik pri BlagovniSki tira&čini (38) 2 na Bubovni. JOSIP HOČEVAR, krojaški mojster, Celje, Graška cesta št. 14. Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo <33) 3-1- veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Velik izbor rakna iz vnanjih. kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik. I '»ako nartjčito se izrrši na željo p treh dneh trr se saijotarlju triijim in suliilua postrežba. Drag-otu Vanič trgovina s soknom, platnom in munfUtaraiin blagom t Celji na oglu Graške ceste in HotovSke ulice priporoča za pomladansko sezono si. občinstvu in čast. duhovščini svojo bogato za-logo raznovrstnega blaga po najnižji ceni poleg tega pa 8e, kar je glavna stvar, voliko drugod so dobiti le pri najlepše in najmočnejše sliko ceneje kot povsod ŠTZBZSBNZK-u v Celji Rotovške ulice (Rathauagasse) it. 2 V zaloei so vedno moCni klobuki domaČe« izdelka. Lepi izbor pravih zajčjekov kosmatih in gladkih v vseh barvah in formah. Velika zaloga trdih klobukov v različnih barvah in najnovejšega fazona za velečast. duhovščino posebne speciaUtete. - Za poletni čas pravi kastorji le 45 ./»«<». težki, boliSi ko vsak slamnik, so dobiti v razliCnih barvah perilu' in moCnejSi, ko vsako drugo, ker je v sredi platno. Prevzt mejo se tudi klobuki v barvanje in popravilo. Nakupovanje volne od ovac. (22) 9—2 _ EE5 118 . V" ■,v:VA-A~.vA 'dgtf.-.Ma. J M'v 'osip Matič Kolodvorske ulicc J, Celje Zaloga špecerijskega lila-ga, vina, delikates, južnega ovočja, ptifijega zobanja, mineralnih voda. in deželnih pridelkov — Blago vedno sveže. Postrežba točna in cene nizke. Zunanja naročila ot-'