NEKAJ NOVIH PODATKOV O SLAVONSKI KULTURI NA PODROČJU JADRANSKE OBALE PAOLA KOROŠEC V zadnjem času so na Slovenskem in H rvatskom prim orju, d a lje v D alm aciji in na otokih odkrili večje število novih najdišč, m ed k aterim i j e nekaj še neobjavljenih; m aterial le-teh pa se časovno stav lja v bronasto dobo. N ëkaj že sta rih lokalitet te vrste p a je bilo tudi o bjavljenih. Med gradivom te v rste je tudi n ek aj fragm entov posod, k i spom injajo po svoji ornam entiki, z ene strani po tehniki, z druge -pa tu d i po m otiviki in po posameznih d e ta jlih v oblikah n a slavonsko k u ltu rn o skupino. Ne­ k ateri fragm enti im ajo jasne znake k u ltu re, ki je tipična za L ju b ljan sk o b arje , druge pa zopet znake k u ltu re, ki jo poznamo iz Vučedola ter drugih lokalitet v Slavoniji. To pa zopet dokazuje, da so m orali o b stajati živi k ulturni stik i m ed enimi in drugim i pokrajinam i, ki so sedaj m ed­ sebojno precej oddaljene N ekateri znanstveniki so skušali te vplive po­ vezati s kulturnim i skupinam i na zahodu, k i u p o rab ljajo tehniko v re­ zovanja,1 drugi zopet sodijo, da se je vpliv širil v severozahodni sm eri jad ra n sk e obale,2 tre tji pa, da so vplivi slavonske k u ltu re šli s severa p ro ti ju g u in jugovzhodu.3 Skušala bom pokazati na vse sorodne m om ente te h ostalin na ju g u - s k u ltu rn o skupino, k i je že na prvi pogled nesporno m orala im eti tu zelo močan delež Med gradivom iz P redjam e, ki ga je objavil Korošec, b ije ta v oči posebno dva fragm enta, ki -sta ornam entirana v dolbenski teh n ik i ali n jen i im itaciji. P rv i p red stav lja fragm ent lonca jajčasto ovalne oblike (T. V, l).4 O rnam ent p red stav ljajo neom ejeni šrafirani trik o tn ik i, izdelani v brazdasti tehniki, in vodoravne črte, ki so pa vdolbene. Korošec s p ra ­ vico om enja, da se tak šn a oblika lonca s tak o ornam entiko ne ja v lja na L jubljanskem b a rju , čeprav je jasno videti vpliv slavonske k u ltu rn e skupine, m edtem ko imamo oblike lahko za čisto dom ače delo. D rugi fragm ent pripada vrču bolj bikonične oblike s trak astim ročajem , k i je vezal ustje z največjo periferijo (T. V, 2). K ljub -dokaj deg en eriran i ornam entiki, k i je podobna ornam entom na p rejšn jem fragm entu, je sam a oblika vrča domača v slavonski k u ltu rn i skupini. K er m oram o na 1 G lasnik Zemaljskog muzeja, Sarajevo 1955, 89. 2 G rga Novak, P rethistorijski H var, Zagreb, 1955, 46. 3 Korošec, Arheološke ostaline v Predjam i, L jubljana 1956. — Moser, D er K arst und seine Höhlen, T riest 1899, 81, 83, opom ba 1. 4 Korošec, A rheološke ostaline v P redjam i, T. VIII, 1; T. XXXIII, 1. naših fragm entih upoštevati poleg oblike tudi ornam entiko, ki jo moremo p rim erjati z ornam entiko na fragm entih iz Vlaške jam e, lahko imamo tudi te predm ete za domače izdelke, mogoče celo neke m lajše periode, k a k o r je pa sedaj dom nevani čas tra ja n ja slavonske kulture. Poleg že znane kupe na nogi s štirim i šapami, ali noge v obliki k riža iz Vlaške jam e (T. I , 2 a, b), k i jo je objavil Moser,5 imamo v In štitu tu za raziskovanje k rasa v Postojni še štiri fragm ente (T. I, 1; T. II, 1 2, 3; T. III, 1), ki jih moremo povezati bodisi po ornam entiki in njeni izdelavi, bodisi po posameznih d etajlih v oblikah z isto skupino, čeprav bodo mogoče ravno tako m lajši k a k o r slavonska skupina. O m enjeni fragm ent kupe na nogi v obliki k riža je tako z n o tran je k ak o r z zunanje stran i te r celo na dnu noge ornam entiran s šrafiranim i trikotniki. O rnam ent je izdelan v brazdastem vrezu ter je bil izpolnjen z belo inkrustacijo. Na dnu noge je m ajhna vdolbina k ak ršn a je tudi n a dnu same kupe (T. I, 2 a, b). Po­ soda je b ila izdelana iz gline in sivo-črno žgana, medtem ko je površina zglajena.6 7 D ruga k u p a, najdena v isti jam i, je dokaj podobna prvi, im a p a nam esto noge v obliki k riža štiri m anjše razdeljene nožice. Na frag­ m entu sta na zunanji strani pod samim ustjem dve trak asti ušesci, vodo­ ravno perforirani. Ni pa mogoče ugotoviti, ali je posoda imela na nasprotni strani tu d i še par podobnih ušesc. Tudi ta kupa je bila orna- m entirana, vendar p a le na n o tran ji stran i v isti tehniki in s podobnim motivom kakor prva. Na sredini ima p ri.d n u tudi ta kupa m ajhno vdol­ binico (T. I, 1; T. II, 1). Posoda je bila rjavo-rum enkosto žgana, izdelana pa iz zemlje, k ateri so prim ešani drobci krem ena. V prelom u je tem no sive barve. D alje sta b ila najdena dva fragm enta zgornjega dela dveh skodel z navznoter upognjenim in močno odebeljenim ustjem , ki je tu d i vodoravno odrezano (T. II, 2; T. III, 1). M edtem ko je prvi fragm ent dobro izdelane posode, dela drugi zaradi grobe izdelave vtis p recejšn je degeneracije. Med n ajbolj zanim ive fragm ente lokalitete v Vlaški jam i pa spada frag­ m ent polkroglaste skodele z v erjetn o nižjim cilindričnim vratom . O h ran jen nam je del trebuha in ram ena ter neznaten del v ra tu (T. II, 3). Posoda je bila izdelana iz zem lje, m ešane z zrnci krem ena, na zunanji strani rdeče, na n o tran ji pa sivo žgana. O rnam ent je izdelan z in stru ­ mentom v obliki deščice ali koleščka z drobnim i zobci ter z vbodi s šilom, je pa na ram enu. M otiv p red stav ljajo m etope iz vertik aln ih črt, om ejenih na spodnji strani z dvema vrstam a cikcakastih plastičnih črt. K upa na nogi nam je znana iz slavonske k u ltu rn e skupine, kot ena od najbolj k arak terističn ih oblik. N ajdem o jo na L jubljanskem b a rju ,T v Vučedolu,8 v Sar vašu,9 (k jer je ena noga tudi na dnu ornam entirana), 5 Moser, D er K arst und seine Höhlen, 12, T. II, 6t. 6 Ibid. 12. 7 Zgodovina L jubljane I, L jubljana 1955, 312, sl. 1. 8 R. R. Schmidt, D ie Burg Vučedol, Zagreb 1945, T. 43, si. 10. — C orpus va­ sorum antiquorum , Zagreb 1, T. 30, sl. 1 a. 9 Corpus vasorum antiquorum , Zagreb 2, T. 2, si. 10; T. 8, si. 19. v Zoku1 0 in na dru g ih najdiščih te skupine. N ajbolj analogna k u p i iz V laške jam e, ki jo je ob jav il M oser (T. I, 2 a, b), je k u p a iz Zoka, k i ima podobno ornam entiko in tudi m ajhno vdolbino na d n u noge.1 1 D ruga k u p a iz Vlaške jam e s štirim i nožicami im a svoje analogije sam o glede m ajhnih nog, v vučedolskih p litk ih skodelah s štirim i nožicami in ločno navzven upognjenim ustjem . 1 2 R azlika je pa že v osnovni obliki sam ih posod. Tako je naša kup>a konična, m edtem k o so vučedolski prim eri nastali iz terin s polkrožnim spodnjim delom, a nenaznačenim dnom, ali pa le z m ajhno vdolbino nam esto dna. T rak asto perforirano ušesce pod u stjem najdem o včasih tudi na ku p ah n a L jubljanskem b a rju .1 3 To so stične točke obeh k u p iz V laške jam e s slavonsko k u ltu rn o skupino, vključno z ornam entiko, ki sestoji iz šrafiranih trikotnikov. Toda ku p e z nogam i so v slavonski k u ltu ri konične ali pa polkroglaste oblike z ustjem , k i je navznoter upognjeno, včasih pa tudi močno ode­ beljeno in vodoravno odrezano. T ak p rim er imamo tudi na obeh dru g ih fragm entih iz V laške jam e (T. II, 2; T. III, 1). P ri om enjenih k u p ah iz V laške jam e je p a u stje močno horizontalno navzven upognjeno. Ravno ta m om ent govori za to, da naša dva fragm enta ne moremo postaviti v ožji sklop slavonske k u ltu rn e skupine. Č eprav ne moremo govoriti p ri naših kupah o neke v rste degeneraciji, k a k o r je to v prim eru s posodami v P redjam i,1 4 jih m oram o tolm ačiti kot dom ače delo, ki je bilo pod močnim vplivom slavonske k u ltu rn e skupine tako glede ornam entike k ak o r tudi glede posam eznih d etajlo v v oblikah. Mogoče tu d i ta dva prim era p red stav ljata kasnejše delo in ne spadata v danes dom nevano dobo slavonske k u ltu rn e skupine. Analogen prim er, kakor je naša ku p a s štirim i nogami, je n ajd en tu d i v Rubežu v C rni gori, danes je p a v m uzeju v N ikšiču.1 5 T udi ta k u p a je bila ornam entirana z zunanje in n o tran je strani. Z n o tran je stran i j e vzdolž cele površine križ, k i je bil izdelan s cikcakastim i p la­ stičnim i črtam i v dolbenski tehniki (žigosani ali pa izdolbeni trik o tn ik i) te r prečno šrafiranih trakov. Tudi k u p a iz R ubeža ima ustje nekoliko odebeljeno in navzven upognjeno. Benac jo d atira v postneolitično dobo z m otivacijo, da je istočasna možnost »nekih novih kom binacija sa sla­ vonskom kulturom «.1 6 Na fragm entu polkroglaste skodele iz V laške jam e (T. II, 3) je p a več detajlov, ki to posodo izločajo od p re jšn jih fragm entov iz iste lokalitete. N a teh je bila ornam entika izdelana v p recej grobem brazdastem vrezu, m edtem ko je n a naši skodeli mnogo finejše delo, k i ne d o v o lju je , da b i jo ozko povezali z ostalim i posodami. Tehnika, s katero so izdelani ornam enti, nas usm erja na keram iko L ju b ljan sk eg a b a rja ozirom a Iga. Znano je, da tehnike žigosanih vbodov z deščico z zobci ali pa nazobča­ 1 0 Tompa. 25 Jah re U rgeschlchtsforschung in U ngarn, T. 20, sl. li. 1 1 R. R. Schmidt prinaša tudi kupo na nogi v obliki k riža iz Rume, in jo opre­ d e lju je kot tako im enovani Melk tip (Die B urg Vučedol, 147, sl. 2 a, b). 1 2 L. c. T. 40, sl. 1—3. 1 3 Zgodovina L ju b ljan e I, 313, sl. 6. 1 4 Korošec, Arheološke ostaline v Predjami, T. VIII, 1, 2. 1 5 Glasnik Zemaljskog muzeja, Sarajevo 1955, 86; T. I, 6 a, b. 1 6 Ibid. 89. nega koleščka, razen n a L jubljanskem b a rju , nimamo na d ru g ih loka- litetah slavonske k u ltu re n ik d ar v večjem številu. Identična oblika posod na L jubljanskem b a rju , ista ornam entika na ram enu, včasih tu d i na v ra tu in ustju, ista teh n ik a o rn am en tiran ja in ista fak tu ra nam pa ne govore samo za neki vpliv, tem več za im port, k i se je izvršil ali d irektno z L jubljanskega b arja , ali pa z neke lokalitete v neposredni bližini, toda z isto k ulturo.1 7 V erjetno m oram o naši skupini p rišteti tu d i dva fragm enta, k i jih om enja Moser m ed keram ičnim gradivom iz Terezijine jam e p ri De- vinu.1 7 a Moser jih n e opredeljuje, tem več p odaja samo sum aren opis. En fragm ent p red stav lja zgornji del skodele, k atere u stje je m očno odebe­ ljeno in horizontalno navznoter upognjeno. O blika skodele je m orala b iti podobna skodeli iz Vlaške jam e (T. III, 1) ali pa oni iz G rapčeve špilje (sl. 1; T. II, 4 a, b). D rugi fragm ent p red stav lja nogo in del skodele. Noga je bila nizka in po M aserjevem obvestilu votla. T ako noga k a k o r tudi skodela sta bili prim itivno ornam entirani, v erjetn o z vrezanim i trik o tn ik i. Z ozirom, da ne poznamo fak tu ro te posode in glede na pom an jk an je stratigrafskih podatkov n i mogoče podati točnejšo časovno opredelitev. Sem in tja se podobne noge n ajd ejo tudi v slavonski k u ltu rn i skupini, celo na L jubljanskem b a rju .1 7 b N ekatere d ru g e keram ične ostaline T ere­ zijine jam e se m orejo vezati tu d i n a zgodnejšo in celo b o lj odm aklo bronasto dobo. T ako bi oba fragm enta k ot vpliv z L ju b ljan sk eg a b a rja oziroma slavonske k u ltu re b ila popolnom a razum ljiva, že glede na po­ dobne najdbe v d ru g ih jam ah. Med im portirane predm ete z našega področja okoli L ju b ljan sk eg a b a rja ozirom a < s še neznanih lo k alitet tega značaja v Sloveniji pa lahko štejem o tu d i fragm ente dveh posod, k i sta bili najdeni v G rapčevi špilji n a otoku H varu (T. II, 3; T. IV, 4; T. V, 3, 4).1 8 Posebno je zanim iv večji fragm ent polkroglaste skodele s cilindričnim vratom (T. III, 2; T. V, 3). Pod ustjem na v ratu , k ak o r tudi na ram enu je ornam ent, izdelan z in stru ­ mentom v obliki nazobčanega koleščka ali pa deščice in navadnih vbodov, izdelanih s šilom. O rnam ent je tudi belo inkrustiran. T a fragm ent je popolnom a identičen s fragm entom polkroglaste skodele iz V laške jam e, tak o po obliki k a k o r tu d i po ornam entiki in tehniki. Posoda je bila ravno tak o k ak o r zgornja izdelana iz dobro čiščene zemlje, pom ešana z zrnci krem ena in je sivo-črno žgana te r zglajena n a sijaj. A nalognost teh dveh posod je opazil tu d i že G rga Novak, kii jih veže s podobnimi, najdenim i n a koliščih p ri Igu, ne samo glede oblike, temveč tu d i glede o rn a­ m entike.1 9 T akšna oblika posod z L ju b ljan sk eg a b a rja pa ni osam ljen p o jav v slavonski k u ltu rn i skupini, tem več jo im am o tu d i v H rustovači pečini z nekoliko različnim ornam entom , k i je lasten tej lo k aliteti.2 0 1 7 Zgodovina Ljubljane I, 315, T. VII, 7. 17a M ittheilungen der P rähistorischen Commission, W ien 1887, 20 sl., sl. 33, 34. 1 7 b Nekaj neobjavljenih primerov v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1 8 Novak, Prethistorijski Hvar, T. CCXXXI—CCXXXII. 1 9 L. c. 46. — Zgodovina Ljubljane I, 312, sl. 2; 314, sl. 1. 2 0 G lasnik Z em aljskim m uzeja, 1946, T. I, 3 b, c; T IX, 6 a, b; T. X, l a, b. V G rapčevi šp ilji so dalje n ajd en i fragm enti kroglaste skodele, k i im a m anjši trak asti ročaj, k ateri veže ustje z n ajv ečjo periferijo (T. III, 3; T. V, 4—6). Vsa površina posode, razen n a jn iž je tre tjin e je bila o m a- m entirana v isti tehniki k akor p re jšn ji fragm ent. Podobno je ornam en- tira n tudi ročaj. O d ročaja proti d n u je z v sak e njegove stran i v ertikalno plastično rebro, okrašeno s prečnim i črtam i. Posoda je bila izdelana iz dobro čiščene zem lje, pom ešane z zrnci krem ena in je sivo-rdečkasto žgana. V prelom u p a je temno sive barve. M edtem ko je tehnika orna- m en tiran ja karak terističn a za k u ltu ro L ju b ljan sk eg a b a rja — kolikor pa se ja v lja na drugih lokalitetah slavonske k u ltu rn e skupine, je pod vplivom lju b ljan sk e keram ike — p red stav lja oblika posode in ornam en- tacija v obliki več ali m anj podkvastega re b ra pod ročajem n ek aj tu jeg a ne samo za slavonsko kulturno skupino, tem več tudi za L ju b ljan sk o b arje . Za takšno obliko in tudi za takšna plastična rebra pod ročaji danes nimamo analogij. V ezanje plastičnega re b ra pod ročajem z neusiedelskim tipom v A vstriji2 1 k a k o r tudi s tako im enovanim tipom Retz, ni videti pravilno. O blika sam a, kolikor izključim o ročaje, ki se ja v lja jo na takšnih posodah v tip u Retz, b i p a kazala nekakšno sorodnost.2 2 Pač pa se k ra jša plastična re b ra pod ročajem , nek ak o v obliki brk, ja v lja jo v m lajši fazi zvončaste čaše,2 3 od koder so ta način ornam entike sprejele tudi mnoge bronastodobne k u ltu rn e sk u p in e na Češkem in M oravskem ,2 4 na M adžarskem 2 5 in v A vstriji.2 6 K er naš p rim er iz G rapčeve šp ilje ne moTemo vzporejati z nobeno obliko posod om enjenih bronastodobnih k u ltu r, b i jo glede na obliko v en d arle m ogli tolm ačiti 'kot m lajšo od oblik, k i se ja v lja jo v slavonski k u ltu rn i skupini. O rnam entika z vbodi s šilom, kakor tudi ornam entika z nazobčanim koleščkom je po vsej p rilik i nasledstvo slavonske k u ltu re, k i jo je pa zopet sp rejela iz k u ltu re zvončaste čaše že glede na to, da obe k u ltu rn i skupini zelo dolgo živita paralelno in da je zvončasta čaša d ala zelo veliko tudi drugim m lajšim k u ltu rn im skupinam . M anjši fragm ent polkroglaste k u p e z odebeljenim , navznoter upog­ njenim in vodoravno odrezanim ustjem iz G rapčeve špilje (sl. 1; T. IV, 4 a, b), bi mogel po svoji ornam entiki in n jen i tehniki ravno tak o p re d ­ stav ljati im portiran objekt. O rnam entirano ustje z dvojno vrsto šrafi- ran ih trikotnikov spom inja n a ornam entirana u stja kup v slavonski k u ltu rn i skupini. Podoben ornam ent imamo tudi na zunanji stran i tega fragm enta. Po svoji obliki je pa zopet soroden fragm entu ku p e iz V laške jam e (T. II, 2), k a k o r tudi podobnim posodam, k ak ršn e imamo n a k o ­ liščih L jubljanskega b arja ,2 7 v H rustovači pečini,2 8 na gradini Zecovi2 9 2 1 Novak, Prethistorijski H var, 45, opom ba 128. 2 2 Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raums, Wien 1954, sl. 119, 123. 2 3 Schrânil, V orgeschichte Böhm ens u n d M ährens, 1928, 84, T. XVI, 9. 2 4 L. c. T. XVII, 1. — Filip, P ravëké Č eskoslovensko, P ra h a 1948, 178. 2 5 Patay, Frühbronzezeitliche K ulturen in U ngarn, 1938, T. III, 3; T. IV, 4. 2 6 Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raumes, T. 182, 1 a. 2 7 Zgodovina L jubljane I, 315, T. III, 8. 2 8 Glasnik Zemaljskog muzeja, Sarajevo 1946, T. II, 2 a; T. XV, 11. — Glasnik 1948, T. XII, 2—5 a, b. 2 9 G lasnik 1956, T. V, 7—10 (fragm ent v si. 5 na isti tabli se mi zdi, da ne predstavlja to formo, medtem ko ostalih, ki jih om enja avtor, zaradi nezadostne dokum entacije ne m orejo opredeliti). in drugod. N ekatere od teh k u p so b o lj polkroglaste oblike, m edtem ko so druge zopet b o lj konične. Takšne k u p e im ajo ali nogo ali p a ravno dno, lahko je pa spodnji del tudi sferno predstavljen. Naš fragm ent je, k ak o r sem že omenila, pripadal polkroglasti kupi, k ak ršn ih imamo v večjem številu tu d i na koliščih p ri Igu celo s sorodnim ornam entom , iz­ delanim v isti teh n ik i.3 0 Č eprav m oram o naše fragm ente na H v aru im eti za im port iz slavonske k u ltu re, se je tak šn a oblika ne glede na to, ali je im ela nogo ali pa ne, obdržala zelo dolgo in sega globoko v bronasto dobo. Sl. 1 Poleg teh posod so našli v G rapčevi šp ilji doslej še p et fragm entov,3 1 od k aterih p rip ad ajo n ek ateri isti posodi.3 2 Sodeč po fragm entu dna p ri­ padajo posodi, po vsej verjetnosti k u p i, z votlo, cilindrično, v erjetn o nizko nogo. Ta k u p a je im ela ornam ent tak o n a zunanji k a k o r na no­ tra n ji strani (sl. 2; T. III, 4). N a n o tran ji strani so ostanki ornam enta v obliki križa, ki je izdelan iz dveh cikcakastih trakov, izvedenih z vbodi s šilom. Na sredi dna je tudi m ajh n a vdolbina k ak o r p ri k u p i s štirim i nožicami iz V laške jam e in na n ek aterih k u p ah z L ju b ljan sk eg a b a rja .3 3 Na zunanji stra n i so okoli dna podobni cikcakasti ozki trakovi, nad katerim i so navpične črte, razdeljene po m etopah. To posodo bi zaradi delne degeneracije m ogli im eti ali za dom ače delo, ali pa za im port, toda iz m lajše faze slavonske k u ltu rn e skupine. Istočasno bi jo pa mogli im eti tu d i za časovno nekoliko m lajšo, k a k o r pa p re jšn ji dve posodi. Podoben p rim er je tudi z ostalim a dvem a fragm entom a, k i prip ad ata ali eni ali pa dvem a posodam a.3 4 3 0 M aterial je doslej neobjavljen. S hranjen je v Narodnem m uzeju v Ljubljani. 3 1 Novak, P rethistorijski H var, T. CCXXXII, 2; T. CCXXXIII, 1—4. 3 2 L. c. T. CCXXXIII, 1—2. — N ajdeni so tudi v istem k v ad ra n tu enako globoko. 3 3 G radivo ni o bjavljeno, shranjeno je v N arodnem m uzeju v L jubljani. 3 4 L. c. T. CCXXXII, 2; T. CCXXXIII, 3. Med novejše n ajdbe m oram o šteti m aterial iz šp ilje Jam ine — Sredi n a otoku C resu,3 5 3 6 med katerim i so našli tu d i fragm ente, ornam entirane v teh n ik i vrezovanja in žigosanja (T. IV, 1—3). To bi bilo sedaj drugo n a j­ dišče n a jad ran sk ih otokih, ako izvzamemo otok Lastovo, k atereg a g ra­ divo p a zaradi samo delne p u b lik acije ni mogoče v celoti izk o ristiti.3 8 O rnam entirana teh n ik a veže te fragm ente na slavonsko k u ltu rn o sku­ pino, in sicer na Vučedol, m edtem ko bi oblika nekaterih govorila tu d i za časovno nekoliko m lajšo periodo. Če analiziram o vse doslej om enjene analogne in tipološke mom ente, k i nam jih n udijo ti predm eti v zvezi s slavonsko k u ltu rn o skupino, jih lah k o razdelim o na dve skupini. P rv a p red stav lja predm ete z izrazitim i elem enti slavonske skupine, druga pa p red stav lja elemente, k i so nastali le pod njenim vplivom in im a tudi še elem ente drugih k u ltu r. Danes zaradi prem alo raziskanega p odročja ne moremo sklepati, do kam je segala slavonska k ultura. G lede na doslej znane lokalitete, k i so južno od Save, k ak o r so poteg H rustovače pečine Zecovi p ri P rijed o ru ,3 7 C rk ­ vine p ri T u rb etu 3 8 in Ali Hodže v dolini rek e Bile,3 9 posebno pa P riboj v Sandžaku,4 0 lahko sodimo, da se je naša skupina širila tu d i še d alje 3 5 Material doslej ni bil objavljen. Za podatke kakor tudi za dovoljenje objave se moram zahvaliti kolegi dr. Milosavljeviču. 3 6 Radunili, L’ isola di Lagosta nella preistoria, 1955 (separatni odtis), 12. 3 7 G lasnik Zem aljskog m uzeja, S arajev o 1956, 148 sl. 3 8 Doslej še neobjavljeno gradivo. 3 9 Glasnik Zemaljskog muzeja, Sarajevo, 1950, 12 sl. 4 0 Ibid. 1942, 51 sl. p ro ti ju g u in jugovzhodu. Ne m orem o pa soditi, ali je segala celo do Jadranskega m orja. Glede na zelo m ajhno število najdh na posam eznih lokalitetah bi m ogli sklepati, d a so področje jad ran sk e obale in otoki b ili izven m eja n jen eg a širje n ja in da so posamezni predm eti prišli na dalm atinsko obalo, na otoke, v Istro in v Slovensko P rim o rje le k o t im port. S to domnevo moremo raztolm ačiti tudi drugo skupino predm etov, ki so nastali pod vplivom prve skupine im portiranih predm etov v neko drugo k u lturno skupino, ki je 'bila istočasna s slavonsko skupino, čeprav danes še ne vemo točen čas njenega tra ja n ja . Izrazite elem ente, k i jih je slavonska k u ltu rn a skupina sprejela od drugih k u ltu r za časa svojega razvoja, imamo tu d i na predm etih naše druge skupine. T a pojav m ore govoriti ne za nekakšno reminiscenco, tem več za direkten vpliv slavonske skupine na te predm ete. Danes vemo, da je slavonska k u ltu rn a skupina imela zelo pomembno vlogo p ri form iranju drugih k u ltu rn ih skupin tako v sm eri proti severu k ak o r proti severozahodu.4 1 P redpostaviti pa moramo, da je takšno vlogo im ela tudi v sm eri proti jugu,4 2 ne glede na čas svojega tra ja n ja . Na to nas navajajo n ek atere oblike in n ek ateri ornam enti, ki so pa seveda m e­ šani z elem enti drugih k u ltu rn ih skupin. Tako bi mogli tudi naše k e ra ­ mične predm ete druge skupine im eti za neke posebne razvojne oblike, bodisi glede oblik sam ih posod ali pa glede tehnike in m otivike v o rn a­ m entiki. V sekakor se bo treb a v bodočnosti zavedati tega m om enta tak o za vse fragm ente naše druge skupine k ak o r tudi za fragm ent iz R ubeža v Č rni gori. Posamezne oblike naših posod k a k o r tudi tehnika ornam entike in m otivi se vežejo, k ak o r smo videli, s področji, ki so d o k aj oddaljena od mest najdišč. Ta m om ent bi se dal razjasn iti z m edsebojnim i zvezami, k i so bile v tem času, sodeč po m aterialu, precej razvite. Na prvo m esto bi mogla p riti trgovina, m ožna je pa tudi k ak a d ruga k u ltu rn a vez. Tako se danes tolmači tu d i analognost L ju b ljan sk eg a b a rja na eni in Zoka v B aranji n a d rugi strani. Iz našega m ateriala je jasno videti, da moramo Vlaško jam o k ak o r tudi Grapčevo špiljo povezati z L ju b ljan sk im barjem , m edtem ko smo Jam inu-Sredi prim orani povezati s Slavonijo. Iz tega moramo sklepati, da je bilo več sm eri m edsebojnih zvez k a k o r tudi več centrov, ki so b ili povezani z raznim i področji, oddaljenim i od m esta glavnega širje n ja k ulture. Poti, po k a te rih so se vršili zam enjava ali pa tudi le k u ltu rn i vplivi so po vsej p rilik i bile ob rekah in sploh vodnih poteh kot n ajbolj ugodnih kom unikacijskih sredstvih. Na to nas n av ajajo tu d i sama najdišča. Glede na razvoj slavonske k u ltu rn e skupine te r razvoj in lego n je n ih centrov m oram o sklepati, da so vezi tek le od severa proti ju g u in jugovzhodu, v nobenem p rim eru pa ne v o b ratn i sm eri.4 3 4 1 Tompa, 25 Jah re U rgeschichtsforschung in U ngarn, 61, 77. — R eferâty pracovnÿch vvsledkoch ceskoslovenskÿch archeológov za" rok 1955, II, Liblice 1956, 24 sl. 4 2 Opom niti je tu potrebno tudi na hipotezo J. Korošca, ki sodi, da je sla­ vonska skupina im ela pomen tu d i pri fo rm ira n ju ilirske ku ltu re. (G lasnik Ze­ m aljskog m uzeja, S arajevo. 1946, 25 sl.) 4 3 Novak, P reth isto rijsk i H var, 46. P reu ran jen o bi bilo, ako bi danes hoteli natanko določiti poti, k i so vezale v našem prim eru severne predele naše države z južnim i, to d a n aj so bile te poti tu ali pa tam, m orale so obstajati tudi že poprej, na k a r nas zopet navaja starejše gradivo.4 4 ZUSAMMENFASSUNG Einige neue Angaben betreffend die slawonische Kultur im Bereiche der Adriaküste Zu den bereits bekannten F ragm enten, die m it der slaw onischen K u ltu r­ gruppe Zusam menhängen, gesellten sich in n eu e rer Zeit auch einige andere Funde aus verschiedenen L okalitäten auf den Inseln des A driatischen M eeres od er in den K arsthöhlen. So z. B. befinden sich u n ter dem M aterial von P red­ jam a (Luegg) bei P ostojna zwei im F urchenstich ornam entierte Fragm ente (T. V, 1,2). Sowohl die O rnam entik als auch die Form eines krugförm igen Gefäßes erin n ert an die slawonische K ulturgruppe, jedoch sind diese zwei F ragm ente kein Im port, sondern heim ische A rbeit, vielleicht sogar aus einer etw as jüngeren Zeit, als man für die Z eitdauer d er slawonischen K ultur annim m t. Außer der bereits bekannten Schale auf einem vierprankigen Fuß (T, I, 2 ab ) befinden sich in Postojna im In stitu t fü r K arstforschung noch 4 F rag ­ m ente, die sei es d er O rnam entik nach, sei es auf G rund einzelner anderer D etaile m it der slaw onischen K u ltu r verbunden w erden können (T. 1 ,1; T. II, 1—3; T. III, 1). A ußer diesem haben w ir h eute verw andtes M aterial auch in der G rapčeva Höhle auf der Insel H var, w o m ehrere F ragm ente verschiedener G efäße (Abb. 1, 2; T. III, 2, 3; T. IV, 4; T. V, 3,4) gefunden w urden. W eiter w urden einige F ragm ente auch auf der Insel C res (Cherso) in der Höhle Jam ina-Sredi gefunden (T. IV, 1—3). Bei der A nalyse aller neuen F ragm ente haben w ir m it zwei G ruppen zu tun. D ie eine stellt reine Im portw are, die andere ab er heim ische A rbeit nach frem den M ustern dar. Allem nach zu urteilen, verb reitete sich die slaw onische K ultur noch w eiter gegen Süden und Südosten, als m an heute nach den südlich des Savaflußes sich befindenden L okalitäten urteilen k ann (H rustovača pečina, Zecovi bei P rijedor, C rkvine bei T urbet, A li Hodža in dem Bila-Tale und Priboj im Sandžak). H eute kann m an zw ar noch nicht m it Bestim m theit sagen, ob unsere K idturgruppe sogar bis zum A driatischen M eere reichte. Jedoch allem A nschein nach befinden sich die A driatische K üste und die Inseln außerhalb d er G renzen und des Bereiches dieser K ultur. W ohl spielte jedoch die slaw o­ nische K ultur eine bedeutende Rolle bei d er B ildung einiger sp ä terer K ulturen. N ach der A nnahm e einiger F orscher reichte dieser Einfluß n u r m eh r gegen N orden und N ordosten, dies m ußte jedoch d er F all auch gegen Süden sein, w orüber uns bescheidene A ngaben auch einige unsere F ragm ente und ein in R ubež in M ontenegro gefundenes F ragm ent liefern. '* Glede tega je treba upoštevati le danilsko kulturno skupino in lengyelsko. (Ljetopis Jugoslavenske akademije, 60, Zagreb 1935, 201 sl. — Arheološki vestnik 1955, 11 sl. - itd.) Nach unseren neuen Fragmenten kann man annehmen, daß der beschriebene Einfluß in den Lokalitäten der Adriatischen Küste wirkte, sowohl in der Gruppe, die dem Ljubljansko barje (Laibacher Moor) näher war, wie dies der Fall mit Vlaška jama, Predjama und Grapčeva špilja (Höhle), als auch im näheren Bereiche von Vučedol, wie dies der Fall mit Jamina-Sredi auf der Insel Cres bezeugt. Heute kann man noch nicht bestimmen, wo die Hauptwege, auf denen der Llandel und diese Einflüsse vermittelt wurden, sich befanden. Allerdings ging der Einfluß der slawonischen Kultur vom Norden gegen Süden, keines­ wegs aber vom Süden gegen Norden, wie von einigen Forschern angenommen und nach deren Annahme die Adriatische Küste nur ein Vermittlungsglied gewesen wäre. T. m *