Slavni deželni z"bor! *) Šolski vodje na lrazrednicah na Kranjskem nimajo funkcijske doklade za svoje vradovanje, pač pa jo imajo vodje 2- in več razrednih ljudskih šol, a v po drugih deželah avstrijske deržave imajo tudi vodje jednorazrednic primerno, funkcijsko doklado. Jasno je, da iraajo vodje jednorazrednic vsaj toliko, ako ne več dela, kakor vodje večrazrednih ljudskih šol. Težko je uganiti, zakaj se ni vodjem jednorazrednic priznala funkcijska doklada. Drugega vzroka pač ne moremo tukaj najti, kakor tega, da se je slavni deželni zbor ustrašil troška, ako bi se učiteljem jednorazrednic priznala tudi funkcijska priklada, kajti glede na delo na trud, bi zaslužili učitelji jednorazrednic večo plačo od učiteljev na več razrednih ljudskih šolah. Recimo, da vodje jednorazrednic podučujejo poprek od 100—150 otrok, učni smoter je skoraj ravno taisti, kakor na večrazrednicah, dela tedaj in odgovornosti iraajo že dovolj, rečimo dalej, da je na kaki sosedni šoii še kakih 20—40 otrok več in šola je dvorazredna, kjer podučujeta dva učitelja, očividno je, da ima učitelj jednorazrednic višej dela in truda, a manj plače od učitelja dvorazrednic. Ako je v kraju dvorazredna šola, a druga učiteljska služba spraznjena, ima jedini učitelj vse delo, ves trud, a vse drugače se stvar zasuče, ako pride še jeden učitelj; prejšni učitelj je nadučitelj in kot vodja ima funkcijsko doklado. Tako vse to zavisi od slučaja. Pojmo še dalje. Jednorazrednice so praviloma dotirane po 400 gl., največ so po manj ljudnatih in odstranjenih krajih, življenje v takih krajih je navadno draže od življenja po bolj ljudnatih krajih, na jednorazrednicah na Kranjskem sedaj delujejo le starejši, bolj skušeni učitelji, ki se že mnogo in mnogo let trudijo s podučevanjem šolske mladine, ti so po deželni postavi 29. aprila 1873, glej §. 86, 87. prehodnih daločeb, tudi zarad letnih doklad na slabejem od učiteljev v novejšem času umeščenih. V enih točkah jih postava prikračuje, a dolžnosti jih ne odvezuje. Na podlagi teh resničnih razmer prosi tedaj podpisani odbor, da bi se učiteljem na jednorazrednicah, — teh je sedaj okoli 165 na Kranjskem — priznala funkcijska doklada, ako ne višej vsaj po 25 gl. Ko pošiljamo to prošnjo slavnemu deželnemu zboru, ne zahtevamo, da bi se zarad tega deželska postava prenaredila, niti nočemo, da bi dežela zarad naše prošnje mogla več plačevati, hočemo samo slavnemu zboru v premislek dati, ali bi ne bilo mogoče, stvar tako ukreniti, da bi se tista svota, ki se vsako leto dovoli iz normalnega šolskega zaklada v podporo učiteljem, obetnila za funkcijsko doklado učiteljem na jednorazrednicah. Tista izvanredna podpora, ako stvar prav razumemo, je od tistil časov, ko so bile še stare šolske razmere na Kranjskem, in učiteljipo nekih krajih res slabo plačani, tedaj je slavna vlada, da bi učitelji neterpeli pomankanja, dovolila izvanredne podpore. A sedaj je šolska po- *) To peticijo je oddalo slovensko učiteljsko društvo po dr. Janezu Bleiweisu sl. dežel. zboru v poslednji sesiji. — Poročevalec finančnega odseka je nasvetoval dnevni red, a dr. Bleiweis je zahteval, naj se prošnja izroči deželnemu odboru, kar je tudi obveljalo. Deželni odbor je izročil peticijo sl. dež. Sl. svetu, da pove svoje mneDJe (Gutachten), a ta jo je poslal zopet nazaj deželnemu odboru. — Poglavitna stvar bo menda ta-le: Kje se bode denar vzel, ker tega (funkcijske doklade) ni v preliminaru, in dež. 81. postava ne prizuava funkcijske doklade vodjem jednorazrednic. stava izpeljana, kar se tiče učiteljskih plač, za izvanredno podporo se mora prositi od slučaja do slučaja, na svetu je pa rado tako, da kdor je bolj nadležen, več dobi, ako bi se pa ta svota obernila za funkcijsko doklada, bi jo dobivali redno le učitelji najslabeje plačani, ki že relativno naj dalje časa služijo, in morda doklado najbolj zaslužijo. Tirdi iz tega stališča si usojajo podpisani to stvar predlagati slavnemu zboru v blagohotno preudarjenje in razrešenje. V Ljubljani mesca aprila 1877.