29 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 1, 29-32 Pesniška zbirka kot branje v nadaljevanjih Keywords: library, library layout, literature lessons, poetry collection, poems Izvleček V prispevku je predstavljen način obravnavanja pesniške zbirke v šoli. Uvodoma sta razloženi metodi, ki sta bili uporabljeni pri obravnavi ter pomen poezije za učence. Nato je podan primer dobre prakse obravnave domačega branja, ki se začne z iskanjem gradiva v knjižnici in nadaljuje z obravnavo v razredu. Osrednja tema je seznanitev s pesniško zbirko Bine Štampe Žmavc Živa hiša, s katero je uči- teljici uspelo popestriti pouk književnosti in v učencih vzbuditi željo po samostoj- ni interpretaciji izbranih pesmi. Ključne besede: knjižnica, postavitev gradiva v knjižnici, književni pouk, pesniška zbirka, pesmi Abstract The article presents a discussion of a poetry collection in school. The introduction explains the two methods that were used in the discussion, and the importance of poetry for pupils. Afterwards, it gives an example of good practice in discussing the required reading, which begins by finding the material in the library and continues with a classroom discussion. The main topic of the article is getting to know the po- etry collection by Bina Štampe Žmavc Živa hiša, which the teacher used to break the monotony of literature lessons, making the pupils want to interpret select poems on their own. STROKA in PRAKSA A Poetry Collection as Serial Reading Breda Rajh UDK 027.8:82-1 30 Breda Rajh: Pesniška zbirka kot branje v nadaljevanjih UVOD Učni načrt slovenščine pri obravnavi književ- nosti določa avtorje in avtorice besedil, ki naj bi jih učenci in učenke v posameznih vzgojno- -izobraževalnih obdobjih obravnavali, izbiro besedil pa prepušča učiteljem in učiteljicam. Pri tem morajo upoštevati kakovost besedil, njihovo raznovrstnost ter primernost razvojni stopnji in bralni zmožnosti učencev. Glavni cilj književnega pouka v drugem triletju je ohranjanje učenčevih interesov za branje in poslušanje umetnostnih besedil ter razvijanje zmožnosti ustvarjalnega dialoga z njimi. Recepcijsko zmožnost razvijajo z branjem in poslušanjem umetnostnih besedil ter s pogo- varjanjem o njih. Ob tem spoznavajo slovenski jezik z umetniške plati, se seznanjajo z novimi besedami in besednimi zvezami, se učijo inter- pretirati literarna besedila itd. Pomembno je, da razumejo prebrano besedilo, o njem pišejo ali se pogovarjajo, se preizkušajo v njegovi interpretaciji, ob tem pa jih učitelj usmerja in vzpodbuja. POEZIJA Književnost je v učnem načrtu razdeljena na obravnavo umetnostnih besedil s področij pro- ze, poezije in dramatike. Pogosto pa je tako, da je poeziji in dramatiki namenjeno manjše števi- lo ur kot prozi. Tudi interes učencev za branje poezije je mnogo manjši kot za branje proze. Zavedati se moramo, da je branje in poslušanje poezije pomembno za otroke in učence, saj je pesniški jezik bogat in raznolik, včasih nena- vaden, kar ga vse bogati. Poslušanje in branje poezije vpliva na razvoj otroškega jezika in domišljije. Pomembno je, da izbiramo raznoliko poezijo in smo pozorni, da je besedišče pesmi pri- merno stopnji razumevanja učencev. Učenci v drugem triletju so že sposobni lastne in- terpretacije pesmi, a za dobro izvedbo le-te je pomembno, da ne vsebuje prezahtevnega besedišča. Ob njim ustreznem besedišču bodo lahko pesem zaznavali in doživljali. Pri izboru moramo biti pozorni, da so pesmi tematsko blizu učencem in so lahko tudi iztočnica za nadaljnji pogovor. Učencem so še posebno blizu tiste pesmi, ki govorijo o njim znanih doživetjih. Vedeti moramo, da bomo interes za branje pesmi vzbudili le, če bodo ob tem čutili zadovoljstvo in željo, da o njih razpravljajo. PRIPRAVA NA IZVEDBO POUKA Opazila sem, da se učenci pri opravljanju bral- ne značke izogibajo prebiranju pesniških zbirk. V pogovoru z njimi sem spoznala, da jim je zaradi nekoliko drugačnega besedišča pesem težko razumeti. To je pogosto tudi razlog, da posegajo po že znanih pesniških zbirkah. Zara- di bralnih težav, ki so v začetku drugega triletja pri nekaterih učencih še vedno prisotne, se pogosto zgodi, da ne zaznavajo rim in ritma pesmi ter ne doživljajo njene zvočnosti. Zaradi navedenega sem se odločila, da pesni- ško zbirko Bine Štampe Žmavc Živa hiša, ki naj bi jo učenci samostojno prebirali za doma- če branje, beremo skupaj v šoli. Kljub temu da je metoda branja v nadaljevanju namenjena predvsem pripovedovanju ali branju proznih del, sem se odločila zanjo. Zanimalo me je, ali bodo pesmi, ki govorijo o otroškem svetu, v učencih vzbudile zanimanje in željo po nadalj- njem branju ter pogovoru. Zavedala sem se, da je pogovor o prebranem delu neobvezen, je pa s strani otrok zaželen. Zanje naj bi bilo tako branje sproščujoče in razvedrilno, dobro pa je, da si sledi redno v določenem obdobju. Predvidevala sem, da se morda med pesmimi najde tudi kaka, ki bo otrokom bližja in jo bodo želeli ponovno slišati. Zato sem poleg že omenjene metode v obravnavo vključila tudi metodo večkratnega branja istega umetno- stnega besedila, pri kateri se lahko na željo otrok branje večkrat ponovi. Z njo učencem pomagamo ohranjati in razvijati naklonjenost do literature. Otrokom se tako že slišano be- sedilo ob ponovnem branju lahko da zdi lepše, razumljivejše, jasnejše. IZVEDBA Za obravnavo pesniške zbirke sem namenila daljše obdobje. Priprava na samo obravnavo je potekala v knjižnici, kjer je knjižničarka učencem pred- 31 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 1, 29-32 stavila, kako so dela v knjižnici razvrščena. Samostojno so poiskali polico z domačim branjem ter se seznanili s knjigami, ki jih bodo v morali šolskem letu prebrati za domače branje. Ob ogledu knjig so ugotovili, da bodo prebirali tako poezijo kot tudi prozo. Ob tem smo utrdili tudi razlikovanje pojmov proza in poezija. prosila, da v policah s poezijo poiščejo, ali ima- mo v šolski knjižnici še kakšno njeno pesniško zbirko. Ob tem smo obnovili izraz pesniška zbirka in spoznali pojem besedna zveza. Ker pa je Bina Štampe Žmavc tudi pisateljica, so učenci v policah s prozo poiskali še njena prozna dela. Vsa najdena dela smo razstavili na mizicah in v bralnem kotičku, učenci pa so imeli čas, da so si jih ogledali ter na ta način spoznavali omenjeno avtorico. Ob koncu pri- prave na obravnavo prvega domačega branja, pesniške zbirke Živa hiša, sem učencem pove- dala, da bomo pesmi iz zbirke prebirali skupaj. Dva tedna sem jim tako vsak dan iz zbirke za dobro jutro prebrala nekaj pesmi. Med odmori so si zbirko lahko ogledali in izpisali naslove pesmi, ki so jih želeli slišati. Izmed njih smo jih vsako jutro nekaj izbrali za predstavitev. Pesmi, ki jih niso izbrali, sem sama uvrstila v branje. V nadaljevanju so na svojo željo lahko sami interpretirali izbrano pesem. To možnost so izkoristili predvsem boljši in bolj samozave- stni bralci. Jutranje prebiranje smo zaključili z izzivi dneva, v katerih so samostojno iskali od- govore na različna kratka vprašanja, kot so: kaj je to asociacija, sopomenka, pomanjševalnica, nenavadna besedna zveza … Tako smo pono- vili oz. spoznali pojme, povezane s poezijo. Po končani predstavitvi vseh pesmi iz zbirke smo kot primer natančneje spoznali naslovno pesem Živa hiša. Najprej sem jo interpreta- tivno prebrala, nato pa so se v branju drug drugemu preizkusili tudi učenci. Ob pomoči vprašanj za poglobljeno obravnavanje pesmi smo se skupaj naučili členiti pesem, v njej smo iskali tudi pomanjševalnice, sopomenke, rime. Pogovarjali smo se tudi o temi pesmi in z barvami v vsaki kitici označili pare besed, ki se rimajo. Da bi izpopolnila znanje učencev v iskanju rimanih besed, sem naslednjo uro namenila čas iskanju rim tudi v pesmih in iskanju besed, ki se rimajo na dano besedo. Preizkusili pa so se tudi v samostojnem dopolnjevanju verzov z že rimanimi verzi. V nadaljevanju so učenci na podoben način poglobljeno spoznavali izbrane pesmi. Uvo- doma sem jo sama prebrala, sledilo je delo v skupinah, kasneje v dvojicah ali individualno. Slika 1: Knjige za domače branje Slika 2: Spoznavanje del avtorice Bine Štampe Žmavc Povedala sem jim, da bomo kot prvo domače branje v šoli obravnavali pesniško zbirko Bine Štampe Žmavc Živa hiša. Na kratko sem jim predstavila pesnico ter nekatere izmed njih 32 Breda Rajh: Pesniška zbirka kot branje v nadaljevanjih Nekateri učenci so potrebovali mojo pomoč, ob zaključku pa smo opravili skupinski pre- gled. Vsakokrat so imeli tudi možnost, da se preizkusijo v doživetem recitiranju pesmi. Vse pridobljeno znanje učencev smo ob koncu tudi preverili. Pripravila sem lističe z nalogami, med katerimi so izbrani listič rešili in ga oddali v pregled. Predhodno smo se tudi domenili, da se bodo ob koncu prav vsi preizkusili v interpretaciji pesmi. Izbrali so si eno pesem, se jo naučili doživeto recitirati ter jo zadnjo uro prebrali sošolcem. SKLEP Pesmi iz zbirke Živa hiša so se med branjem in obravnavo učencem zelo priljubile. Večkrat sem opazila, da so tudi tema njihovih pogovo- rov. Pouk književnosti je kar naenkrat postal zanimiv in je učencem hitro mineval. Najbolj so uživali v iskanju rim in nadaljevanju verzov z rimanimi verzi. Zelo so se zabavali, ko so za zaključek samostojno pripravili in izvedli uro poezije Bine Štampe Žmavc. Vzdušje v razredu je bilo ves čas sproščeno, ve- selo in razigrano. Dosegli smo zastavljene cilje. Potrebno je bilo dosti priprave, a ob pogledu na učence, ki so uživali v urah pouka, je bilo tudi moje zadovoljstvo zelo veliko. Slika 3: Dodaj verze, ki se rimajo Slika 4: Vprašanja za poglobljeno obravnavanje pesmi Viri in literatura Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Kožuh, P . (2018). Interpretativno branje poezije pri angleščini. Ljubljana, Uni- verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 5. 11. 2022 s spletne strani https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=105835. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenšči- na. Pridobljeno 5. 11. 2022 s spletne strani https://dun.zrss.augmentech.si/#/. BREDA RAJH, učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Naklo Naslov: Osnovna šola Naklo, Glavna cesta 47, 4202 Naklo E-naslov: breda.rajh@os-naklo.si