List a. Gotov pripomore k zoper sedem na-glavnih grehov. Haznanjajo se rasi zdravniki, kteri znajo slednjo bolezen ozdraviti; in ko se kteri taki čudodelni k po papirnati trombi ali easniku zglasi, tedaj liitajo k njemu bolniki peš in na konji, z vozam in s soparam. Zakaj, knnmr je ognja treba — pra-vijo. — ga iše pod pepelam in brodolomni se tudi za slamico poprijemlje. Taki čudodelni zdravniki pa so sploh le goljufni inazači, in ko si niošnjico z denarjem bolnikov napolnijo, se posmehuje jo njih babjevernosti: ti pa še vedno terpe, in morde se lnije. ko prej. Ali jaz vender vem, in nc de Iii s le pa ril. golov pripomoček zoper vse notranje bolezni. Tc notranje bolezni so naglavni grehi, kte-rilt je sedem, in'to zdravilo, ktero nam je nar vikši zdravnik sam razodel, je misel na smert. Naj ni prazno, kar se bere: ...Misli na svoje poslednje reči. in vekomaj ne hoš grešil". (Sir. 7. 40.) In David ne prosi zastonj: ..llaj mi vediti svoj konec. dc bom spoznal, česa mi manjka". (JIH. pr. 5.) Ta imenitni kralj je namreč enkrat tudi tako bolehal, je molil, se zdravil s tem lekarn, in re-suieno je okreval. To zdravilo je res za vse bolezni. in nikomur ni zakrito. Grenko je res, iu nekoliko peče, bolnik sc, zavzivajc ga, stresa in se kislo derži, ali nič ne de, — gotovo pomaga. To zdravilo tedaj bi rad vdal svojim bravcam. kteri bi utegnili enako kako bolni biti, in dc bi se preveč ne branili iu ne otrcsali. hočem njegovo gren-koto osladiti in potem jim ga zavžiti dati. I. Misel na smert je nar boljši pripomoček zoper napuh. IV pomislimo, kaj de smo, kako ničljivo de jc, kar tolikanj cenimo, in kako naglo naglo nam mine, si kakor pametni ljudje nikakor ne moremo nič domišljcvati. In tega se nikjer bolj nc učimo, kakor na pokopališi. in z nobene leče se nam tako umevno ne oznanja, kakor z gomile. Za-toraj imenuje sv. Krizostom grob šolo ponižnosti, in sv. Avguštin pač dobro govori rekoč: -Kaj se neki povzdiguješ, uboga stvar! Ozri se na nič, kar si zdaj ti, sim bil tudi jaz, in kar sim zdaj, boš kmalo tudi ti!" Kes, prav podučili glas iz zemeljske globočinc! Tvoja glava se bo ogulila, ko moja, tvoje žarno lice bo obledelo ko moje, tvoja hišica ho ravno tako majhna, in zapozabijen boš ko jaz! Tvoj grobni kamen bo kmalo mali obrasel, tvoj križ ho kmalo strohnel, napis nad tabo ho kmalo zbrisan, in še preden mali in trava tvoj grob obrabe. si že pozabljen! Zginil si kot kamen, veržen v glohočino morja: kroži se sicer voda in kroži, ali Tečaj F MM. nazadnje tudi ti krogi zginejo. Ako si bil se tako imeniten, minil si. kakor utrenila zvezda, zginil kakor veha: posvetil si se in ugasnil. Naj so se se tako pred tabo uklanjali, otroci zdaj teptajo po tvojih kosteh in zaničljivo jih razmetujejo. Zakaj pa si tako ošaben zavoljo tako kratkod.iv niga posestva. zavoljo tako nieljiviga bogastva! Kako moreš glavo tako visoko povzdigovati, ktera bo kmalo tako~nizko položena! Zaloraj pa pravi sveli skof Zennii: ..Ozri se po gomilah, poglej inerlvaskili kosti, ali mor« s razločili, ktere so gospodove, ktere lilapeove!" In res. gola erepinja ti ne razodene, ali je hila plcnicnitažcva. ali ne. ali niogoeniga kralja ali uboziga delavca, ali modrijana ali neum-liiga, ali lepiga ali pokv ečeniga! Spravljeni počivajo tukaj, ki so hili za enako smert rojeni, resni modrijani in pa snu sni norci, . prnsenca 1851. prav po posvetno obhajati, zatoraj povabi vse svoje sorodnike, prijatle in znance na bogato pojedino. Med jedjo prime kupo nar slajiga vina, kakor bi si hotel sam zdravico piti, jo pokaže svojim go-stan, ter jih v svoji prevzetnosti vpraša, ali pač menijo, de mu česa manjka, in de ni, kakor kaki pozemeljsk bog. Kakor se navadno godi, — čigar kruli jemo, tistiga hvalimo, — večina mu poterdi, ali eden mu odgovori: „Dragi prijatel, meni se zdi, de vam v lepim poslopji, ktero tolikanj cenite, in se zavoljo njega tolikanj povzdigujete, vender še nečesa manjka: in de je zlasti v tem poslopji, če hoče popolnama biti, neka verzel zadelati". Ko posestnik začuden vpraša, kje de bi bila ta verzel, mu odgovori prijatel: rllišne vrata so, skozi ktere vas bodo kmalo ua pokopališe nesli, in takrat boste mogii ravno to poslopje, s kterim se tolikanj hvalite, kteriiuii drugimu zapustiti**. Te besede so vi-sociga gospoda tako preganile, de je kmalo vso posvetno lepotijo zapustil. — In kaj se ti povzdiguješ, perst in pepel? Ali moreš siuerti svojo hišo zazidati, svoj denar, svojo imenituost varvati njene roparske roke? Ali se moreš ž njo prepirati, iu moreš upati, premagati jo? Ali si moreš s svojim bistrim umaui kako zvijačo zmisliti, de bi jo prekanil? Tedaj se uči ponižnosti, in ponavljaj večkrat besede pepelnične srede: rSpomni se, o človek, de prah si in prah bos /" Hvaljen bodi Jezu« Kristus! Xi davno, kar je v neki gosposki hiši keršanska deklica sebi izročeniga otroka prav lepo učila, kako naj lepo pozdravljcnje: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" večkrat pobožno izgovori, posebno kadar v ptujo hišo stopi ali kaciga prijatla na poti sreča. Kmalo poleni sliši gosposka mati to keršan-sko pozdravljcnje iz ust svojiga otroka: ali ne de bi se tega razveselila kakor dobra katoličanka, še pobožno deklo ojstro posvari rekoč: ..Tako se v omikani hiši nič več ne govori — tako ni več navada pri nas dan današnji se pozdravljati". — lio-bro jutro, dober dan, lahky noč itd. mora mali Krancck zanaprej reči. — Ker je pa ta gosposka hiša za znamnje posebne omike imela, de je bila podoba pesnika Klopstoka na zidu obešena (zakaj na tolikšno stopnjo omike se ljudje v tej liisi, se ve de, šc niso povzdignili, de bi bili tega pesnika brali in tudi razumeli), moram pristaviti, kar Klop-stok, protestant, od tega lepiga keršanskiga pozdravljanja do katoliškima duhovna Denisa piše: ^Sklep Vašiga pisma mi je posebno dopadel in me jc močno ginil, ker pravite: Naj bo tudi z Vami Betlchcmsko liožje dete! In tukaj sc spomnim, kako močno sim bil nekdaj na svojim popotvanju po Svajcarskim enako ginjen. Srečajo me namreč neki dobroserčni Nemci in slehern zmed njih me takole pozdravi: ..llraljen hodi Jezus Kristus!" — Jest pa tačas še nisim vedil, de je to kako pozdrav-ljenje in se manj, kaj bi jim bil na to odgovoril. — Nasprotno pozdravljcnje ali odgovor pa: Xa vekomaj! Amen! za kteriga sim pozneje zvcdil, se mi jc tako permerno in ponaturno zdelo, de sim sc sam sebi čuditi mogel, de mi ni precej na misel perslo. jim tako odgovoriti". -- De bi pač vsi katoliški starši in učeniki na vso moč si pcrzadcvali, de lo lepo kcršansko pozdrav Ijenje, ktero se (Bogu bodi položeno!) dan današnji posebno v mestih iu pri gospodi tako pj redkim sliši, spet v navado pride. De bi ga pač z besedo in z lepim zgledam sami priporočcvali, ker le tako je mogoče, de se bo to prelepo pozdravljanje sčasama zopet sploh slišalo, kakor je v nekdanjih bolj pobožnih časih navadno bilo. To bi bila prava keršanska omika ne le na kmetih, ampak tudi v mestih, ne le per prostim ljudstvu, ampak tudi pri omikani gospodi« Namesto prazniga pozdravljanja: „Dobro jutro! dober dan! lahko noč! kasamadinar! itd. naj se toraj zanaprej iz ust katoliškiga kristjana te lepe besede slišijo: „Hvaljen hodi Jezus Kristus In slehern naj z vernim sercam odgovori: „\a rekoma j! Amen J* J. T. Prcsaivlai^c kutol. cerkve v Budim* III. (19. dec.) Strune preganjanja so še zmiraj napete. Tudi mašnik jetnišnice v Freiburgu je v ječo vtaknjen. Itazumno ministerstvo pravice je zapovedalo oskerbnikujetnišnice, de naj skerbi, de bojo katoliški jetniki iz katoliških molitevnih bukev kaj molili in peli! — Ali jim bo mar to sv. maso in pridigo namestovati zamoglo? Izobčeno nadsve-tovavstvo je katoliškim šolskim učenikam prepovedalo v cerkev hoditi k molitvam za stiskano katoliško cerkev! Pervo advemno nedeljo (27. p. iii.J je bil lsteinski farni namestnik \Veiss popoldan brez klobuka na glavi, v talarju od žandarja v Loeraško ječo vlečen! V 1. 1821 je bil gerški star patriarh Gre gori os v Carigradu od Turkov v duhovski obleki iz cerkve potegnjen in berž obešen. Speklo je bilo to silno odcepljene Greke: iskali so si v budi vstaji prostosti od turške silovitosti; dobili so sočutje per Evropejcih, kteri so jim veliko pomagali, iu nazadnje tudi per katoliški vladi na Francoskim, per protestanski na Angleškim in per sta-roverski na Kusovskim, ktere so jih od oblasti ne-vernikov otele. — Badenski katoliški nadškof in njegova zvesta čeda budi tudi zdaj sočutje per katoličanih po Nemškim, Francoskim in v llclgii, kteri za nje molijo in jim inilošinc pošiljajo. Bog naj zbudi skoraj kaciga vladarja, de bi se za stiskano cerkev v Badnu potegnil in njene prolestan-ško iu katoliško keršene nekeršanske sovražnike osramotil! (IJui eos regat in virga ferrea, et tam-i|iiam vas figuli confringat.) /I*. Dr. Rnmbach. Rut h. Ste i nam. (28. dec.) Freiburška nadškolija ima 801 fara, 133 bcnelicij in 230 vtcmcljenih služba vikarjev, torej 1164 služba duhovniga pastirstva (3 dekanati so v deželici Hohenzollernski, ktera je zdaj pod prusko vlado.) Zunaj 10 krajev jc ginljivi pastirski list nadškofov od 11. novembra povsod očitno razglašen bil, akoravno je badcnska vlada to tako ojstro prepovedala, in duhovne, kteri ne bojo njenih krivičnih ukazov slušali, kaznovati žugala. Več vradnikov pride samih k faj mošt ram, de bi jim ta pastirski list vzeli, drugi storijo to po žandarjih. Kn fajmošter je podal takimu vradniku pastirski list s perstavkam. de naj ga bere, on mu bo gotovo v prid; drugi iztis tega lista pa bo on (fajmošter) za se obranil in ga svoji cedi razglasil. — Kako badenski trinogi z duhovni, kteri so svojimu škofu zvesti, delajo, pokaže la pergodba: Dr. It o iii hacli, dekan v Bischofsheiinu, je bil zavoljo oznanila nadškoloviga lista vlečen v ječo v Mosbach. Ta ječa jc bila vsa mokrotna, ker so stene potijo, in tako temna, de je še le ob 9 zjutraj nekaj svitlobe skozi majhno okence peršlo. Ob S popoldan je bila že spet tema. Druge luči ubo-gimu jetniku niso dali. Peč je bila sicer v ti luknji, pa ne zakurjena. Vžiti so dali gospodu Rom-bacilu vsaki dan trikrat vodene juhe in enkrat v tednu kosčik mesa in nekaj zelenja. Ur. Hombacli, kterimu gola hudobija v tesni ječi ni gorkole. svitlobe in prave brane v merzli zimi per-vošila, je skoraj se udušil, Zdravnik, kteri je bil v to jamo razbojnikov stopil, je rekel. Še pol ure in ta mašnik bi ne bil več živeti mogel! — V 16. stoletju so angleški protestanti živim katoliškim du-hovnaiu čeva iz trebuha motali, francoski protestanti (llugcnoti) za vratam nosili nabrane ušesa, ki so jih katoliškim duliovnam odrezali. Ali hočejo morebiti hadenski vradniki njim enaki biti? ltomhacli* je vradnik Rut h v nedeljo v ječo, v kteri je bil poprej cestni ropar, vreči ukazal. On in župan S te i na m, kteri se je elo Kombaclioviga gospoda kaplana vdariti prederznil, sta ljudi, ki so za svojim fajmoštraiu jokali, po oborožaitilt zandarjilt vsaksebi podila, ko je bil tehant Kleinliaus iz Dittighcima k ravno temu Hiitliu poklican, ga je tje spremila njegova čeda. Kutli jo ukaže razpo-iliti, in ko se zdaj zbere v kapeli Matere Kož je in tam za svojiga fajmoštra moli, jo tudi iz tega svetiga kraja policija spodi. Take grosovitnosti se godijo zdaj v 19. stoletju v lladnu, od kodar ni daleč v Krankfurt, kjer zbor poslancov vsili nemških deržav nad pravnim stanain (liechtszustand) nemških podložnikov čuti mora. $ kolikim pospe-liam je badenska vlada in njeno cerkveno nailsve-tovavstvo svojim podložnim sv. katoliško vero per-studiti in vzeti dozdaj iskala, se vidi iz tega, de je v zadnjih letih tukaj več katoliških duhovnov od vere odpadlo, kakor sicer po vsim svetu, namreč 1H, kteri so ali potestauti ali rongeanci postali! Nepokoršina do vlad, tudi očitno vzdigvanje čez taiste v zgodovini ni nič noviga. In kadar so vstajuiki pokroteni bili, je peršla pravična kazen čez nje. Pa čez ktere? Nar bolj čez začetnike in glavarje ncpokoršiue, druge je manjši ali elo nobena kazen zadela. Koliko Lahov in Ogrov je bilo leta 4N48—49 nepokornih, in vender so le njih vižarji kaznovani. Ravno tako je bilo v Kadim; glasoviti Hecker, Struve itd. se morajo po ptujim klatiti, drugim Badenčanant, ki so te šuntarje poslušali, sc ni nič zgodilo. Lc v zdanjim verskim razporu dela badenska drugač. Visoko častiti nadškof Herman Vikari, starčik, ki je že leta 1797 v mašnika posvečen bil, in kteri je od leta 1842 nadškof, sc je uperl zoper nekeršanske, krivične ukaze vlade. Drugi hadenski duhovni delajo le po njegovih zapovedih. Ako ima tedaj vlada prav, naj se loti pervo nadškofa, in potlej še le druge duhovšinc. Ker pa ona temu kakor glavi nič ne stori, njegove pomočnike, njegove ude pa stiska, zapira in n.t premoženju obira; oznanuje s tem vsim glasno, de per njej ne velja ne pravica nc resnica, ampak svojoglavna terma in neverska silovitost. V. Sežun. Ogled po Slovenskim. Cerkvene novice z Berda per Podpeči. Ker ljuba ..Zgodnja Danica" posebno rada lepe novice cerkvenih naprav, poprav in slovesnost zlasti iz slovenskih krajev prinaša, in nepopačeni keršanski Slovenci take reči posebno radi bero. naj se dobroserčuira brav- cam v bogdjobno veselje in obilniši podbudo in unerae pobožniga Duha tadi iz tega kraja nektere cerkvene nuviee oznanijo. Farna cerkev vnebovzetja devica matere Marije na Berda je na novo zidana bila v leta 1719 pod gospodam Mihaelam Kregarjem, fajmoštram v Dobu, do leta 1787 je bila nainree omenjena cerkev podružnica Dobovske fare. V letu 1749 so sosesčani s pri pomočjo dobrotljiviga ranjkiga gospod grafa Frančiška l.amberga, posestnika takajšne srrajšm«, veliki altar vnebovzetja device matere Marije izdelati dati. V letu 1751 je bil od sosesčanov in imenovaiiiga g »spod rrofa. posebniga dobrotnika te cerkve, stranski altar žalostne matere Božje postavljen. Kdaj de je bil drugi stranski altar sv. Janeza Kerstnika napravlien, se pa tukaj ne najde zapisano; mora pa z altarjem žalostne oiatere Božje zlo enaka starosti biti. V letu l?M je bila ta cerkev — pod gospodam T-diijem Vačaikam, II.»bovškim fajmoštram, — s ka;ielic« in altarjem sv. Peregrina olepšana . iu z obokam in tlakam previdena. V letu 1755 pa so mi-lostljivi Ljubljanski škof in knez Eruest Amadej grof Atemški cerkev posvetili, in v dan posvečenja tudi v nji daritev sv. inaše opraviti. V letu 1817 s» ff-»-po4 Franc l.ikovič, fajmošter na Berdu, s pomočjo dobrot-Ijivih furmanov veliki altar obnoviti dal;. Rivno pod tem gospod fajmoštram so bile v letu 1820 orgle z HI registri napravljene; 1824 pa sta bda veliki in mali zvon prelita, ter tež|i in glasneji in s starim srednji.u soglasna (veliki s 24 centi, muli pa s 7 centi) narejena. Pomina vredni so tudi nekteri lepi uapisi, letno število naznanujoči. Nad velikimi vratinipod podobo (statvo) Marije je bilo zapisano: I)eI ge*Itr1X affLICtorVM sls pIa aVXIIJatrIX. (to je: Božja Porodnica bodi žalostnim mila pomočnica.") Zuad stranskih vrat proti žagradu je pa posebno lepa muluua podoba matere B>žje s solin no uro in živo pomenljivo podobo kviško tekočima vrelca — z napisani se ohranjenim: Cunctis saerata fluenta ministro. fotvs VoCor IrrIgVVs pekegkL>Is VIrgo MarIa hVC Ve^Iat v VIV Is sItIt InDe bIrat. (To je po slovensko: Vsim delim posvečene vode (gnade Božje.) Imenujem se studenec popotnim vedno tekoč Devica Marija; sem naj pride vsak, in če je zejin, naj iz njega pije.% To je z drugimi besedami: Ce kdo pomoči potrebuje, naj je išc per metli, in jo bo najdel.) Ta napis pa tudi očitno kaze, de je na to ober-njen in nastavljen, ker je ta cerkev nekdaj romarska cerkev, in iz bližnjih in daljnih krajev veliko bolj kot zdaj obiskovana bila. — (D. si.) Iz Gorenskiga, v15. pros. — Kdo pač dvomi nad resnico pregovora: Žganje je st r u p? Saj nam mnogo o tem spisanih bukev, mnogo naukov s prižilic, mnogo žalostnih zgledov resnico teh besedi le prepogosto dokazuje, in vender nekterih ljudi vse to ne izmodri. se te strupene pijače ogibati; še zmiraj se sliši, de tu in t a in marsikteriga ta škodljiva pijača žalostno pokonča. Nov dokaz, ljubi bra\ec. povzemi iz naslednjih ver-tic: Včeraj so pri naši sosedni fari 20 let starima č verst i za fanta pokopali, ki jc bil iz Ovsiške fare doma. Kaj ga je pač pahnilo v prezgodni grob, v žalostno smert? Nesrečno žganje! — Dva dni je popival nesrečni mladeneč, na večer druziga dne pride z več fantini v neko kerčmo, in tn v njih dražbi zopet jako žganjici prigovarja. Med mnogimi Haljami začnejo žganje za 9tavo piti, in naš nesrečni fante ga. prav moško obnašati se, desiravno že ve« vertoglav, resnično en maselc v dušku spije! — Pod bremeiiarn smertne pijače se zdaj zgi udi. rlla! ha !u se zakrohotajo tovarši, rzdajjepa u-merl, dajmo ga na dilo ( mert vaško posteljo j položiti**. Med smeham ga vzdignejo, položijo na klop, ga za-gernejo z neko plahto, mu dva lesena rveka navskriž na persi položijo, in ga v šaljah z merzlo vodo kro-piio. potem ga zapuste, ter gredo tebi nič meni nič. v.-aki na svoj dom. Zjutraj pridejo kerčmarjevi v izbo, nesrečni fante še zmiraj mirno leži. kakor so ga zvečer popustili, le gre eden k njemu, ga pošlata, pa, oj groza in strah! ves je merzel in terd. — mertev je! — Slovenci! C u j t e in dobro si zapomnite, kaj žganje dela! — J. Levičnik. Iz Ter sta. BI.— Gotovo je vsakterimu očitno, dc mora med 60 OOO prebivavci Tcržaškiga mesta mnogo revnih in sirot biti. Ali Oče nebeški jc tudi njih oče. tudi za-nje skerbi, tudi nj h živi: zakaj, akoravno je nekim malo. nekim pa obilno posvetnima bogastva dodel i, ni pri vsim tem revčikov in sirot pozabil; ampak jc hotel, de bi eni po poti potcrpežljivosti, eni pa po potu usmiljenja iu darljivosti svoj namen dosegli in k svojimu koncu prišli. Povsod je mnogo revčikov, povsod mnogo sirot. ino nikjer ni brez miloserčnih dobrotnikov: taka jc tudi v našim Terslu. Ako pregledamo veliko število ubozeov. ktere to mesto preživi in koliko iijiIi tudi s potrebnim stanovanjem in s potrebno obleko v ubožirci preskerbi, moramo miloserčnc Terzačane res pohval ti. Stej revčike in sirote, ki v ub<žnici stanujejo: ostarele žcniec in sive. slabe starčike. ki si ne morejo več potrebniga živeža zaslužiti in ki so ze po naravnih postavah starosti blizo konca svojiga popotvanja na zemlji: štej ubo«re fantiče in dekleta, ki bi mogli odivjati ino v nevednosti živeti, poglej kako pridno se uče ker-šan-kiga nauka in kori.-tniga ter potrebn-ga rokodelstva: štej, koliko druz h revnih iz vsih krajev mesta opoldne po gorko. čeravno ječmenovo juho v ubožnico biti: in očitna ti bo loiloscrčnost Teržačanov. Gotovo ti bo radosti igralo serce. in hvalil boš nebeškiga Očeta, ki bolje za ljudi skerbi. kakor za tičice pod neham, ktere dobrot-Ijivo živi. bolje, kakor za cvetlice na polju, ktere tako lepo oblači, her nas jc Bog sosebuo to leto s slabo letino in dragino obiskal, in ker se jc število ubozih v Tcrftu silno pomnožilo, jc vodja ubožnicc gosp. K«cher preskerbel. de sc zavolj« vel.k ira drenja nc le v prostornim poslopju ubožn cc. ampak tudi v zalogi v To— manovi hiši v ledenih ulicah I Gluaccera ) opoldne ubogim juha deli. Ker so po tem stroški silno porastli. so inilo-scri-ni dobrotniki za novo leto uboge obilno obdarovali. Tako je že pred novim letam slavna mestna gosposka gospod F-elieru 7000 gold. na rajtengo za leto 1854 izročilo, koliko so posamezni dobrotniki ubožnici zložili, bom tukaj Ic od nekterih povedal: Gospul P. vitez Re-voltella 25 vaganov graha. Gosp. Micb C« ccliini 500 gold. Gosp. Fr. Ilardeauv 2tK) gold. Svitli nadvojvoda Ferdinand Maksimilian ion gold. Viteza kon«t. in Karol River 600 gold. Konst. gospa Revcrjeva :|«mi gold. Brata Kohen I OOO gold. itd. Slovenci! tudi na kranjskim je gotovo dosti naših rojakov v revšini. podpirajte jih po moči. po izgledu usmiljenih Terzaeanov in Gospod vam bo tudi kanček mer/.le vode obilno poplačal. Iz Gorice. Leto 1853 jo ravno prešlo, in 1854 je nastopilo. O tem času dobivamo za novo leto nove cerkvene pratike, in imenike vsake škofije. Več ali manj jih vsakteri z neko radovednostjo v roke vzame, de vidi, v kterim stanu je sadaj cela škofija, in kaj se jc čez leto v nji spremenilo. Poglejmo tudi mi en malo v imenik Goriške nadškofije. Tu vidimo, de so po 184 raznih krajih te škofije duhovni pastirji razpostavljeni. Vsih duhovnov cele škofije jc 393. in če k tem prištejemo 16 duhovnikov, ki služijo ali žive po drugih škofijah, in pa 65 menihov, jih je vnih skup 473. Med temi jc dušnih pastirjev 376. takih pa, ki opravljajo druge očitne službe, pri šolah namreč ali pa kje drugod, je 71; 45 pa jih je v pokoju. Nestor naše Goriške škofije, g. II i er o ni m Verzegnassi, rojen 4. aprila 1758, je 3. januarja 1853 v Gospodu zaspal. Sadaj je naj starši duhoven Goriške škofije prečastiti g. Peter Budin, korar, rojen 21. februarja 1770, in hoj za njim pride čast. gosp. Janez Tonelli, rojen 3. maja ravno tistiga leta 1770. Oba bodeta letos 84. leto svoje starosti dosegla. Te starosti sta ta dva naj starši duhovna; naj mlajši pripravnika za duhovski stan v Goriškim semenišu pa sta dva bogoslovca, eden 17. eden pa 18 let star. leta za Goriško, uni za Teržaško škofijo. — Tode pregledujmo na dalje Goriško duhov-Iiištvo po starosti. Rojenih v letu 1771 je en sam. leta 1773 trije, leta 1774 trije, leta 1775 eden, leta 1776 dva, leta 1777 pet. leta 1778 štirje, in leta 177» eden. Od tod se vidi, de imamo dvajset silno starih častivrednih sivčikov med sabo, ki so čez 75 let stari. Sc veči število starih bi mogli skazati. ako bi hotli dalje šteti od 75. leta nazaj do šestdesetiga. — Med 16 duhovniki, ki živč po diu