Alojz \\ 262676 1. Vb: ^lektronov . Začet Paznn Vpel - iii - Obravnavana niiT magneto: in Pnz petos ti orlrr;ei več.iih va pomožnih zbiralnih leč.Pri .ii »ri.krotron^. in izreclno homogenim elektron o f t 39 Lawrence prejel Nobelov sat evala delc rontgenski kov - dol gama. ktronika, o^cvalniki dose^li razvo oinarr ra.ieni ae in ione. i^ner^i olce izolacijsklh problemov je pospereva! :.c olik uspeh • ,-r . ¦ on s tantn o f rekven : y ... prOVf- Betatron pospešuje lektrone. Poda prirastek- eneroijt. pri enkratnem obhodu orner^i sevan.ia iz«u"b' *etrto potenco ^a pc : catrcn sa^rnjči met. javili novi principi 3pe^evanja ir . osperievalniki. Razvoj mikrovalov ni> o^cilatorjev velikih energij, je onogo^il gradit . r n -¦ (alektronski rotro otone alektronskega ctklotron Lnhrotrc? ^vanj tclpielnih ovir 3inhroci veeje po^ elce . Uporubl jali aziakavi d ilnike. Zaeni cel v .edici losegel take popolnosti. alekt: ^nostaven ko4 aterih pospeoevalnikih. io^enoct. ;zredno važna -?drske rreritve incii /adnet'. ora"bljata konstantno < isokofrekvenčno pospeSevanje. Pri obravr, :nstartr lunamo, kot da je masa trone )raine "evati rela- mo . \mo ji n.irovna masa c nojnim magnetom ^lejmo napetost L ^i^obi elek A\\ ;*2L VTl .va remei / , k T kje )treben za enkra (1.1) i.rost elektrona, do- olet eL tavimo W—*t?c~ mo c2eB r U' i- '-': ¦ i- ^ačetni kinetični energiji delea W / Lrovni ener- (1.4) 27T orednih obhodov znaša c2eB rr.o viaokofrekvenčno po] tron v rezo ravno takrr vanje v reži lrthko uporablja« ekvence , "if-iti elek • ¦na polje veli vitivno "»frekver; A = -? 9 5 cei o pozi fciv a več j' /tdimo :ano oov P aleittro-skozi pospe?eva-l- re ' f . .02^. .evaina re. ikrovfilovnega resonatorja -¦troni z b u jer t h t e V'i n ft ¦'. o^i ¦ <;:\ a t n e ^n. r% r f» rekven- lo zgrajenih nekaj poizkuanih Iz - ondonu Sl. 3. Votli resonator, ki pospešuje elektrone. A: elektronski curek; B: iz ma^netrona. ^Tikr +p; energijo 29 fteV Nadalje so zgrajene tri 3 cm-ske izvedb- ^icer: ^ Konstrukci jsko zaže- lf»no 3ejstvo, ¦oranr 31. 4 nagneta zaradi ^remera resonatorja radi žarka s.imega zadosto -vnlo 1 /elika razdalja polov in zlasti ^ibko magnet- no nolje sta glavni slabosti n.-ivadne^ra inikrotrona in .:reprc?x"vJ-,• ceneno konstrukcijo " ^c eaatij . Obema teina nedoataticoniv e morda laii^o izognili z na- Sl.S, Shematski prikaz mikrotrona. A: votli resonator; C: k vakuumski črpalki; D: stabi-lizacijsko breme; E: fazni premikač. Sl. 5 Ijuje svojo pot proti Čas preleta od A do A Je ' =~Z5 c2eB W+ 2 L einom, " slike c. jSlektron prileti pri točki A skor lobno hitrostjo pravokotno v hom o*.:en o mam e *n o r ol i e 3 . I- W • Pri točki B elektron uia^ no polje pravokotno zapusti, leti premočrtno do a- gnetno polje ga not5Plr"e d.o D , ,.. — ^ in 5e c2e3 " ' ~ < ozna5imo energijo ir oziroma T i, 47- ^aporednih preletov , izhaja: (l 1 ja enak resonančni pogoj ko eveda pa pripomniino takoj. vadnem mikrotronu :mo .privzeli oinej Ltev v - C, poenostavitev, ki v začetku ni opravi^ena. Del.ion mafn ^ et nam omogoča dvoj .Tnst •'N vox resonatorjev i,aruir'ui^. • povec-aino. .n ietem ST zahtevamo večjiB in s tem premer. Drugič zra?5no režo magneta zmanjriamo do premera elek-tronskega curka. K na5in pri enakein "tevilu amperovojev (enaki magnetni napetosti) dosežemo v zračrii reži dosti veČ;jo i.krovalovnfrekveneno pericdo. zgleda vabljivejra ir.rzla emi- eksponentialno J' z elek- preapospe -ea-. vi r. ddajt znate: teririSnih katod i;; o in o vbr 12 /?a f /red- 14) )redpo3perenja pri resonatorju. benem ;nižu,j arno^ ¦olra. godno vzeti i^azdaljo pospe^evalne reže yia - v inaša 3'i:j režo votlega resonator- ektr^ rlo v trenutku n /v )COS _ ( ~) -./___..... -h ___--~__ ~c-*o J' 3) 'V irl C ln C-Ap ' r^ ?> oti: >rv 1e za delovan- ne pri dru- ^eTrt pokazn.no Inika. Vzemi: rosonator.ia in faza vot" - 14 - L,- T u. COS u>/ = 0 pe- ¦hi valni za i-z { / . ! "j trenutk* - fi, :^. v , (2.4), (?.16). X ¦ TahcV (m) 6S O,44r (m) 10 L L l2 A? (rad) ,0415 1,93 4,13 7.2- ¦,996 7,3 mo tfobi tabel .nearni po;' om vredn Vredr zn / .„15) primerno skrajSa- i%e dn o s tm i za Tm ^onnativne je vrift co/o « 12'; 0 h o d v o Kesona na ;j p orč ti v q? v rosper.evalno cev. Tak^ tronski enačbi (1. zapui "" ' nearn' evalnik od EL do Prt 5as J" in naj vle-ridruži prvi mikro- -f ¦ri tem je a celo 7) v obliko pomocjo enao 2T ev ./i v o"b»no?.1i; ¦ivalno se -riblizuje ^vefclobni, moramo 5e inearnem delu mikrotrona. ni-ikrotronskega pospe^evanja, kjer ima jučeno pot od T - — lahko konatantna. L p,o za n-t@ga prehoda ;nergija delc oližk?. bi.?^no ne spreinenita. "'¦'¦¦ v"; ' ";S' v (3.5), in r-e -rivzanemo r'p dobimo ~ r = 1 2 ' i 2C r 7 2C -C grietr .SOVH; hitront 2 P2-D - E> m -¦ -jz- r, :os vr (3.11) "P ^astek 2TSC rc r C M 1 2.T Q+L 2 /3C 2T r~' (2.9) (p2 P2-P7.\ - j ^ neamo n'~> Fk ~ 2 ' f p V \i e, L tabilno avati njih radialne pI< ospeševalr /ni tok 3toja ^elj ačanju ene. "itte.ii ioločeni ener- levalnik lah' ori.j eni --fy - f n — 7: 9 g koastanta, H> Clv/ dB, Ly f"( /1 " \ - i >fcane ne Seveda se ravn r K-7 2 (3.25 oadaljenoat valja? h /2 .rtikalji f '--cL)-f-f + - L- /1 r ¦' '2 .¦? -f - V- fl -2 f, tor x ridemo 2 ,3 ' ta l85^e gtirih ali veo 7 ,