BELOKRANJSKI PREGOVORI IN REKI.
V Adlešičih nabral J. Š.
Tiha voda obrove podjeda.
I mrhunec je na svojem Jak.
Izza panja lahko je streljati.
Glad nima oči.
Ki hodi po selu, dobi po čelu.
Tat i vuk sta vsako dobo zrela.
Ki ima kratke lase, se hitro počeše.
Sestrine robače se i na plotu karajo.
Kde se odjemlje, kup se ne dela.
Konj mora pri jarmu stati.
Kala ne hodi pit, kada imaš čiste vode.
Prvega prosinca i zadnjega sušca je najhujša
zima. Kada   stelja  (praprot)  tri  puti  pozebe,   onda
je dobra letina. Bodeč — smrtni otec. Spomladi jih osem (dni) moči, a jeden (dan)
suši, a v jeseni jeden moči, a jih
osem suši. Dober nauk do smrti ne škodi. Ni ne glasa ne glasnika. Dota  projde  po potu, a žena ostane v kotu. Ki ni bolan, ni Bogu povoljen. Kakor delal, tako završil. Vsaka so usta na dobro odprta. Ptuje peči so mrzle. Vsak cigan svojega konja hvali. Nad medveda se ne gre s šilom. Kada mačke doma ni, so miši gospodarji.
Sloga je od Boga.
Kada grmi onda i pada.
Došli so bedaki po zijake.
Od povojca — do pokrovca.
Na hvaljene jagode je treba male čajne.
Veliko drvo ne more na en pot zgoreti.
Teško hiši, kde ni po letu cedilca (da se mleko preceja), a po zimi palilca (ki prasca pali — torej kjer ni po letu mleka, po zimi masti).
Kde se služi, tam se halja kroji.
Gori je visoko, doli trdo.
Trn se izza mlada špiči, da ne žabi na starost
bosti.
Dokler je čep pri sodu moker, vsak mi je boter; kada je čep suh, je vsakdo za me gluh.
Vsaki   naj   na  svojem   mete,   pa bo po vsem
čisto.
Ki šiva in para, ima dva kvara.
Vsak berač zna zjutraj, kde bo zvečer spal.
Bolje ikaj, nego nikaj.
Burklje krevljo dobijo.
Ki nima o sv. Filipu in Jakobu še za voz krme, ni gospodar svojemu blagu.
Od enega vola nista dve koži.
Sila silo goni.
Šiba mašuje, pamet kraljuje.
Laž ručkuje a ne večerja.
POZIV.
P. Ladislaus Hrovat, zaslužni slovenski jezikoslovec, profesor itd. ter P. Flo-rentin Hrovat, znani mladinski pisatelj in ljudskošolski učitelj, oba rojaka tuhinjska, pač zaslužita, da se jima postavi v rojstvenem kraju skromen spomenik, oziroma spominska plošča.
Zato se podpisani odbor obrača do vseh čestilcev in prijateljev zaslužnih pokojnikov s prošnjo, da naj blagovolijo v ta namen po svoji volji in zmožnosti prispevati z denarnimi doneski, kateri naj se pošiljajo na naslov: Gdčna Pavlina Rusova, učiteljica v Zgor. Tuhinju, pošta Laze pri Kamniku.
Imena darovalcev se bodo objavila po časopisih.
Odbor za spominsko ploščo.