PRIMORSKI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 1. štev. 135 - Cena 3.* lire
TRST, sobota 20. oktobra, 1945
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vračajo
Bliža se ura sodbe
Priprave za proces proti največjim vojnim zločincem
V Niirnbergu se vrše zadnje priprave za največji proces vseh ča-3ov — proces proti nacističnim organizatorjem te vojne, proti voditeljem in izvajalcem najhujšega terorja in najstrašnejših pustošenj, *wr jih je sploh kdaj bilo v zgodovini.
Obtožnica je bila 18. t. m. objav-'iena istočasno po radijskih odda-iz Londona, Moskve, Pariza in Berlina.
Za odobritev obtožnice se je v Berlinu sestalo mednarodno vojake sodišče.
Podajamo vam Izvlečke iz obtož-Mce, ki se nanašajo na nekatere najvidnejše nacistične osebnosti: Goring je podpiral prihod naci-•ttčnih zarotnikov na oblast ter utrditev njihove oblasti v Nemčiji. Skupno z nacističnimi zarotniki je Pripravljal napadalne vojne. Dovo-*teval je, vodil in sodeloval pri vojnih zločinih in zločinih proti člo-'Sčanstvu z raznovrstnimi dejanji Proti ljudem in proti imovini.
Ribbentrop je podpiral prihod nacističnih zarotnikov na oblast. Pripravljal je skupno z ostalimi na-“tetičnimi zarotniki vojno, ki je kr-^ mednarodne pogodbe, dogovo-** ta jamstva. S popolno osebno °%>vornostjo je delal načrte za zu-Mfijo politiko. Dovoljeval je, vo-^1 in sodeloval pri vojnih zločinih, M zločinih proti človečanstvu, zla-^pri zločinih proti ljudem in imo-"Mi na zasedenih področjih.
Sess je podpiral prihod nacističnih zarotnikov na oblast ter utrjevanje njihove oblasti v Nemčiji. Vodil je vojaške, gospodarske in Psihološke priprave za vojno. Sodeloval je pri političnem priprav-'iknju napadalnih vojn, ki so kršile mednarodne pogodbe, sporazume in jamstva. Sodeloval je pri Pripravljanju zunanjepolitičnih nartov nacističnih zarotnikov. Dovo-ijeval je, vodil in sodeloval pri vojnih zločinih in zločinih proti člo-tečanstvu z raznovrstnimi zločini Proti ljudem in imovini.
Krupp je podpiral prihod nacističnih zarotnikov na oblast in utrjevanje njihove oblasti v Nemčiji. Sodeloval je z nacističnimi zarotniki pri vojaški in gospodarski pripravi napadalnih vojn, ki so kršile Mednarodne pogodbe, sporazume in
jamstva. Dovoljeval je, vodil in sodeloval pri vojnih zločinih in pri zločinih proti človečanstvu, zlasti z izkoriščanjem človeškega dela za napadalno vojno.
Seyes-Inquart je podpiral prevzem in utrjevanje oblasti nacističnih zarotnikov v Avstriji. Sodeloval je z nacističnimi zarotniki pri politični pripravi za napadalne vojne, ki so kršile mednarodne pogodbe, sporazume in jamstva, in pri zločinih proti človečanstvu z raznovrstnimi dejanji proti ljudem in Imovini.
Streicher je podpiral prihod nacističnih zarotnikov na oblast ter utrjeval te oblasti v Nemčiji, Dovoljeval je, vodil in sodeloval pri zločinih proti človečanstvu posebno s preganjanjem Zidov.
Keitel je izvrševal vojaške priprave za vojno. Sodeloval je pri pripravi nacističnih zarotnikov za napadalne vojne, ki so kršile mednarodne pogodbe, sporazume in jamstva. S prevzemom odgovornosti je vodil načrte nacističnih zarotnikov za napadalne vojne in za vojne, ki so kršile mednarodne pogodbe, sporazume in jamstva. Dovoljeval je, vodil in sodeloval pri vojnih zločinih in zločinih proti človečanstvu, kakor mučenje vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva na zasedenih področjih.
Jodl je podpiral prihod zarotnikov na oblast in utrjevanje te oblasti v Nemčiji. Izdeloval je načrte za vojno. Sodeloval je pri vojaški pripravi nacističnih zarotnikov za napadalne vojne, ki so kršile mednarodne sporazume, pogodbe in jamstva. Dovoljeval je, vodil in sodeloval pri vojnih zločinih in zločinih proti človečanstvu.
Raeder je vodil priprave za vojno. Sodeloval je pri politični pripravi nacističnih zarotnikov za napadalne vojne, ki so kršile mednarodne pogodbe, sporazume in jamstva. Dovoljeval je, vodil in sodeloval pri vojnih zločinih, zlasti pri zločinih proti določbam o pomorski vojni.
Donitz je vodil priprave za vojno. Sodeloval je pri vojaški pripravi nacističnih zarotnikov za napadalne vojne, ki so kršile mednarodne pogodbe, sporazuma in jamstva, zlasti ,z zločini zoper ljudi in imo-vino, izvršenimi na visokem morju.
Prvo zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča
Berlin, 19. Tass. — Včeraj se je MSilo v Berlinu prvo zasedanje Mednarodnega vojaškega sodišča, ^ bo sodilo glavne nemške vojne ^očince. Sodniške sedeže so zasedli ^*ni mednarodnega vojaškega sodišča: generalni major sodstva Ni-^čenko in njegov namestnik Vol-za SZ, sodnik Biddle in nje-tov namestnik Pairker za ZDA, *°dnik lord Lavvrence in njegov namestnik Birkett za Vel. Britanijo ^ sodnik Defarbres in njegov namestnik Falcoss za Francijo. Zasedanju so prisostvovali glavni tožijo mednarodnega vojaškega sodi-za SiZ Rudenko in njegov podočnik Janisov, glavni tožilec za *1. Britanijo Hartely Showcross, ®°biočnik glavnega tožilca za ZDA ki je nadomeščal glavnega Milica Roberta Jacksona, pomočile glavnega tožilca za Francijo ^Mbosse, ki je nadomeščal glavne-tožilca Dementona. Ob 10.30 uri k bilo otvorjeno prvo zasedanje Mednarodnega vojaškega sodišča, bo sodilo glavne nemške vojne ®*°čince. Vsi člani sodisča so po Vr«ti ponovili prisego, s katero so slovesno zavezali, da bodo vršili
svoje dolžnosti pošteno, nepristransko in vestno. Zasedanje je otvorll član mednarodnega vojaškega sodišča za SZ generalni major sodstva Nikičenko, ki je podal sledečo izjavo: »V smislu sporazuma med vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik, začasno vlado francoske republike, vlado ZDA in vlado Združenega kraljestva Vel. Britanije in severne Irske, ki se tiče u-sode in kaznovanja glavnih vojnih zločincev evropskih osnih velesil, ki je bil sklenjen v Londonu 18. avg.. 1945., je bilo sklicano to zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča v Berlinu z namenom, da o-dobri obtožnico. Izjavljam, da je zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča otvorjeno.» Ta izjava je bila potem ponovljena v francoščini in angleščini. Nato je glavni toži-leo za SZ Rudenko predložil sodišču rusko besedilo obtožnice, predstavniki tožilstva Francije, Vel. Britanije in ZDA pa so predložili obtožnice v francoščini in angleščini. Po predaji obtožnic, je predsedujoči sodnik generalni major Nikičenko podal sledečo izjavo: »Obtožnica, ki jo je predložil odbor
glavnih tožilcev, se peča z zločini, ki so jih zagrešili sledeči obtoženci: Hermann Wiihelm Goring, Rudolf Hess, Joahlm von Ribbentrop, Robert Ley, Wilhelm Keitel, Ernst Kaltenbrunner, Alfred Rosenberg, Hans Franck, Wilhelm Frick, Ju-lius Streicher, Walter Funk, Gustav Krupp von Bohi« n und Gal-bach, Karl Donitz, Erich Raeder, Baldur von Schirach, Fritz Sauk-kel, Alfr.ed Jodl, Martin Bohrmann, Franz von Papen, Arthur Selss In-quart, Albert SpeeT, Konstantin von Neurath in Hans Fritsohe — posamezno in kot člani ene sledečih skupin ali organizacij, ki so ji pripadali, namreč: Vlada, vodilno o-sebje narodno socialistične stranke, varnostni odredi nemške narodno socialistične stranke (SS) vštev-ši skupine varnostne službe (SD), državna tajna policija (Gestapo), napadalni oddelki nemške narodno socialistične stranke (SA), generalni štab in Vrhovno povelj-ništvo nemških oboroženih sil, vse kot navedene v seznamu «B». V smislu člena 16 in 23 statuta mednarodnega vojaškega sodis’ča se lahko obtoženci branijo sami ali pa si izberejo zagovornike med pravniki, ki imajo pravico vršiti svojo dolžnost pred sodiščem v svojih lastnih deželah, ali pa s posebnim zagovorniškim svetom, ki ga bo določilo vojaško sodišče. Posebni tajnik sodisča ima nalogo, da pouči obtožence o njihovih pravi-
cah. Ce Izrazi katerikoli od obtožencev željo, da bi Imel zagovorniški svet, ki ne more vršiti svoje naloge, bo sodišče določilo svoj zagovorniški svet. Obtožnica to izročena obtožencem danes. Mednarodno vojaško sodišče bo določilo datum niirnberškega procesa najkasneje 30 dni po izročitvi obtožnice. Obtožnica bo priobčena istočasno v Londonu, Moskvi, Wa-shingtonu in Parizu ne preje kot ob 20. uri po Greenwichevem času v četrtek 18. oktobra t. 1.»
Po tej izjavi je predsedujoči sodnik generalni major Nikičenko zaključil prvo javno zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča.
Dovolj je odlašanja
Bruxelles, 19. Reuter. — Štiri or. gani2acije, ki predstavljajo 26.000 belgijskih ujetnikov v nemških koncentracijskih taboriščih, so izdale danes izjavo, v kateri protestirajo proti počasnosti procesa proti belsenski tolpi, ki se vrši v Luneburgu že 5 teden.
«V imenu teh, ki so bili nizkotno umorjeni, kličemo: Dovolj je odlašanja in te komedije, naj bo zadoščeno pravici!*
NUranberikl proces
Niirnberg, 19. — Uradno naznanjajo, da se bo niirnberški proces proti 24 glavnim nacističnim vojnim zločincem začel 10. novembra.
Angleški list o Jugoslaviji
Italijanski tisk 11 množičnih demonstracijah
Moskva, 19. Tass. — Italijanski J* posvetil mnogo člankov iMožičnim demonstracijam in sho-ki so bili sklicani na pobudo M°iaiističae in komunistične stran-Tl dve stranki sta zahtevali kar ^hitrejše sklicanje ustavodajne Mlpičine,
JMsopis »Unltži* javlja, da se Je j* v«ej deželi udeležilo demonstra-J okoli 3 milijone oseh. V Rimu Jttlern se Je demonstracij udele-'lo nad 120.000 oseb.
Zasopla »Avantl* pl že v svojem ,''°dnem članku, da so demonstra-
nte
H
bile iskren izraz republikan-čustev množic: »Bilo so neke
j plebiscit o vprašanju oblike ^ vne vlade. Delavska množice - Pokazale čudovito demokratično (w?*t vsem tistim, ki skušajo rl-v kalnem zato, da bi prikrej--Ijudstvo za njegove pravice. V
MiJi ltallJan8k®m me,tu
Trditve, da Je nemogoče iz-
niti do enega samega taci-
' volitev zaradi »nestalnosti ^Mga reda», so bile ■ tem ovr-IfcJ' Manifestacije italijanskega v*. ki so se vršile dne 14. ok-*o pokazale, da je ljudstvo J10 dobilo pravico na ustavodaj-^MtPŠčin^,
Sovjetskopoljsko prijateljstvo
Varšava, 16. — Včeraj se je končala prva vsepoljska konferenca društva sovjetsko-poljskega prijateljstva, ki je trajala dva dni. Na njej je sodelovalo 64 delegatov iz 13 pokrajin. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik društva, minister za pravosodje Sviendkovski poudaril potrebo da se okrepi prijateljstvo med poljskim in sovjetskim ljudstvom.
Pozdravni govor je imel svetnik poslaništva ZSSR na Poljskem Ja-kovljev. Na konferenci so bila pre-čitana poročila o ciljih in nalogah društva in številna druga poročila. Razpravljali so o organizacijskih vprašanjih. Poročila so poudarjala znaten porast članstva društva sovjetsko - poljskega prijateljstva. Največja organizacija društva je sedaj v Katovicah, ki šteje več kot 6.000 članov.
Katoliški duhovnik Oracziewski Je v svojem govoru poudaril, da mora vsakdo, kdor hoče delati za bodočnost, imeti v vidu sijajne rezultate, kd so Jih dosegli v ZSSR.
Konferenca je sprejela društvena pravila. Na Jconferencl so soglasno sprejeli pozdravne brzojavke predsedniku 8veta ljadskih komisarjev ZSSR gcnerallsin.nl Stalinu in prediicdnlkn Poljskega narodnega svete Bterutu.
Reuter, London, 18. — Posebni dopisnik, ki v današnjem «Times»-u podaja potek dogodkov v Jugoslaviji, izjavlja, da ni nobenega drugega programa, kakor program Narodne osvobodilne fronte Jugosla. vije. Clankar zaključuje: »Opozicija fronte izvira iz voditeljev ene ali dveh okrnjenih strank, kakor n. pr. Grolovih srbskih demokratov, Beličevih socialistov (čigar stranka trpi zaradi dvomljive preteklosti njenega starega voditelja Topa-loviča, ki je bil v tesnih stikih z Mihailovičem) in nekoliko pristašev dr. Mačka v Hrvatskl kmetski stranki. Ti ljudje niso predložili no. benega drugega programa. V kolikor je mogoče do sedaj videti, bi z veseljem prevzeli uspehe in meto. de fronte, toda želeli bi okrniti oblast komunistične stranke. To se zdi bolj osnovano iz daljave, kakor pa na licu mesta. Niti eden izmed voditeljev opozicije ni igral kakršne koli vloge v vojni; niti eden izmed njih nima zaslug, pri izgradnji sistema, ki je, pa naj ima kakr. šne koli napake, spravil deželo spet na noge. Vrhu tega pa so to samo poklicni politiki svojih strank.
Komunisti sami uživajo ugrtd, kakršnega ni preje poznala nobena jugoslovanska stranka. Ukrepi, ki so jih do sedaj uvedli - federalna rešitev narodnostnega vprašanja, a-grarna reforma, ki je omejila posestva na 50 ha 1. t, d. — so tisti, ki so jih v zadnjih 20 letih zagovarjali strokovnjaki.
Volitve so v predvojni Jugoslaviji bile brez izjeme sleparija. Tito je srečen, ker se bodo vršile njegove prve volitve v času, v katerem bi mu pomanjkanje druge alternative zagotovilo nesporno večino V» poštenimi sredstvi. Sedanje oblasti morejo, če hočejo, ojačiti svojo oblast s posebno odliko, da so bili prvi, ki so izvedli svobodne volitve. Ko bo nova vlada izvoljena, bo njena stalnost odvisna od njenih uspehov pri obnovi dežele. In to bo že spet odvisno od stopnje zaupanja in sodelovanja, katerega bo mogla še nadalje zahtevati od krajevnih odborov. Jugoslovani sami bodo še v naprej presojali nov režim preje na podlagi njegovih u-speihov, kakor pa njegovega političnega naziva. Ce želimo, da bo naše lastno presojanje realistično, potem bo moralo temeljiti na istih merilih.
Obnova ribarstva v dalmatinskem Primorju
Beograd, 19. Tanjug. — RlbaT-stvo je najvažnejša panoga našega gospodarstva v Primorju. Po statistiki iz 1940. leta je bilo v Dalmaciji 31.513 ribičev, ad katerih je bilo vsega skupaj 3.000 poklicnih. Med vojno je bilo uničenih 40% ribiških priprav. Po osvoboditvi Dalmacije so pričeli obnavljati ri-barstvo in nabavljati ribiške priprave, tako da je danes rlbarstvo obnovljeno za približno 80% glede na položaj pred vojno. Letos so ulovili 400 vagonov rib. Te ribe gredo na trg preko zadrug. Zadruge so oskrbele vse ribiče s pogonskim materialom in drugimi potrebščinami v vrednosti nad 9 milijonov dinarjev. V Splitu, Zadru, Dubrovniku, Šibeniku in Makarskl je bilo prodanih 900.000 kg svežih morskih rib po penrprečni ceni 10 din za 1 Izven teh glavnih središč je bilo prodanih 980.000 kg rib. Naso-ljenit je bito 170.000 kg rib. Razen tega Je bilo prodanih še 200.000 kg
rib izven ribiških zadrug. Za prodane ribe znaša izkupiček 56 milijonov dinarjev. To je približna številka glede na proračun ribiških zadrug. Danes je v dalmatinskem Primorju 46 ribiških zadrug, 1940. leta jih je bilo 90. Ribištvo je sedaj pred zimsko sezono, zato se vrši organizacija v tem smislu.
Skrb za otroke v Jugoslaviji
Beograd, 19. Tanjug. — V okviru skrbi, kj so jo podvzeli za vojne sirote in siromašne otroke Bosne in Hercegovine bodo Slovenci v sporazumu narodne vlade Bosne In Hercegovine in narodne vlade Slovenije sprejeli na zimsko preskrbo in za prve pomladanske mesece 5 tisoč otrok iz Bosne in Heroegovine. Razen tega bodo sprejeli še 200 na pljučih bolnih otrok, katerim bodo zagotovili zdravljenje v zdravili' ščih. Število otrok, ki jih bodo poslali v Slovenijo iz banjaluškega okrožja znaša 1.000, lz bihaškega 1.000, iz sarajevskega 1.000, Iz tuz lanskega in dobojskega 500, iz travniškega 500, iz mostarskega 500 in iz Sarajeva 500. Prvi transport bo odšel iz Sarajeva 19. oktobra, z njim pa bodo potovali tudi 1 zdravnik, ena bolničarka in 10 spremljevalcev.
Deklaracija bolgarske agrarne zveze
Sofija — Upravni svet bolgarske agrarne ljudske zveze, ki je zasedal od 10. do 14. oktobra je včeraj izdal deklaracijo.
Deklaracija izjavlja, da se je u-pravni svet enoglasno odločil, pod pirati deklaracijo zveznega urada z dne 10. oktobra 1945, ki obravnava gospodarska vprašanja. Upravni svet bo vztrajal na tem, da se kar najhitreje uresniči te deklaracija.
Deklaracija pravi nadalje: »Poizkus opozicije, razcepiti ljudske sile, izpodkopati ugled Domovinske fronte in s tem onemogočiti politični razvoj dežele, je treba odločno zatreti. Ti poizkusi jasno prikazujejo načrte reakcije ter ponovno kažejo kakšna velika potreba je Domovinska fronta za ljudske množice, ker se v njenem okviru združujejo vse ljudske sile in ker Jamči za ljudske pravice ln svoboščine. V preteklem letu je Domovinska fronte dosegla odločilne u-spehe v upravi dežele. K temu smo pripomogli tudi mi, kar kaže velike možnosti, ki jih daje Domovinska fronta. Upravni odbor z zadovoljstvom opaža, da se vedno več In več članov zveze udeležuje uprave občin in države. Na te način se bolgarska agrarna ljudska zveza stalno približuje bolj odgovornim mestom v upravi dežele; to ojačuje oblast Domovinske fronte ter omogoča sodelovanje med kmeti, delavci in naprednimi intelek-tulci*.
Opozarjajoč na slogo, ki vlada v bolgarski agrarni ljudski zvezi, poziva upravni svet v svoji deklaraciji rodoljube, da naj nadaljujejo borbo proti vsem poizkusom, ki bi hoteli razcepiti kmečke množice.
Maršal Tito odlikovan
Beograd, 19. Tanjug. — Predsedstvo začasna narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je odločilo, da se za izredne zasluge, ki jih ima za ustvaritev bratstva in edinstva med narodi Jugoslavije, odlikuje z redom «Bratstva in Edinstva I. stopnje* ministrski predsednik in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz Tito.
Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije odločuje, da se za spretnost pri poveljevanju, posebne podvige in pokazano hrabrost odlikuje z redom -»Partizanske zvezde I. stopnje* ministrski predsednik in minister obrambe maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. 18. oktobra 1945,, v Beogradu.
Tito je sprejel ameriškega veleposlanika
Beograd, 19. — Maršal Tito je sprejel včeraj veleposlanika Združenih držav.
Razgovorom je prisostvoval jugoslovanski zunanji podmini6ter ge-neral-major Velebit.
Ehrenburg v Beogradu
Beograd, 19. Tanjug — V zvezi z obletnico osvoboditve Beograda j« znani sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg, ki je prišel pred dvema dnevoma v Beograd, podal predstavnikom tiska izjavo, v kateri pravi: »Veseli me, da sem v Jugoslaviji na predvečer slovesnega dne, ko bo Beograd slavil svojo osvoboditev. V najtežjih dneh vojne je bila jugoslovanska narodno-osvobodilna vojska edina armada v Evropi, ki se je borila skupno z Rdečo Armado proti fašističnim napadalcem. Se. daj imamo: mnogo prijateljev, toda pravi prijatelji dokazujejo svoje prijateljstvo v težkih dneh.
Narodi, ki so pokazali tako junaštvo, lahko mirno in radostno slavijo obletnico osvoboditve svoje prestolnice. Takega naroda ne morejo prestrašiti nobene grožnje. Tak narod gre po svoji poti in prepričan sem, da bo ustvaril srečo na svojem ozemlju.
Sprejem pri Dr. Ribarju
19, Tanjug. — Novo imenovani češkoslovaški poslanik v Jugoslaviji, dr. Korbel, je obiskal dr. Ivana Ribarja, predsednika začasnega parlamenta in se z njim zadržal dalj časa v prijateljskem pogovoru.
Obletnica smrti Gortana
Zagreb, 19. Tanjug — Ob 16 obletnici smrti Vladimirja Gortana je Ljudska fronta v Zagrebu priredila v svojih društvenih prostorih svečano komemoracijo. V govoru na tej komemoraciji je bilo prikazano delo Vladimira Gortana in njegova borba za svobodo. Komemoracije se je udeležilo mnogo ljudi.
Češkoslovaška delegacija v Beogradu
Beograd, 19. Tanjug — V Beograd je prispela češkoslovaška de. legacija pod vodstvom dr. Redser-ja, predstavnika zunanjega ministrstva, ki se bo pogajala z jugoslovanskimi predstavniki za sklenitev sporazuma o letalskem prometu med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Delo pripravljalne komisije Združenih narodov
London, 18. — Izvršni odbor pri. pravljalne komisije Združenih narodov je danes predložil, da se ustavi začasni odbor za zaupno upravo, od katere naj bi bila odvisna o-zemlja, ki so podvržena mednarodnemu nadzorstvu.
Danes so objavili podrobnosti o zadnji seji, na kateri je izvršni odbor sklenil, da bo organizacija Združenih narodov imela svoj stalni sedež v Združenih državah.
Stavke pristaniSkih delavcev v ZDA
London, 19. Reuter. — 35.000 stav-kujočih pristaniških delavcev v ZDA je končalo s stavko, toda približno enako število v Britaniji stavka še nadalje.
Razširjena ameriška premogovna stavka, je bila prav tako preklicana. Čeprav je stavka po skoraj enomesečnih pogajanjih uradno končana, bo vendar trajalo najmanj teden dni, preden bo mogoča normalna produkcija.
Stavka 6.000 delavcev iz elektrarn v Michiganu ograža preskrbo velikega ozemlja.
Peturna konferenca med delodajalci in predstavniki pristaniških delavcev je dovedla pogajanja do zastoja. Delodajalci žele delavce na delo, preden bodo razpravljali o pogojih, pripravljeni pa so zajamčiti minimalne plače za vsak mesec
Nismo pozabili, kako se nam je godilo pod lažidemokratično Italijo in pod fašlzmon. In če bi to tudi hoteli pozabiti, bi pozabiti ne mogli, ker nas na to živo spominjajo najnovejši izpadi nestrpnosti. Ta teror nam je v resen opomin, česa naj pričakujemo, ako bi nas zadela nesreča, da bi bili zopet priključeni Italiji.
Ob obletnici osvobodilne Beograda
Čudno postopanje
London, 19. Tanjug. — Po vesteh agencije Reuter poroča liberalni! list «News Chronicle*, da je britanski zunanji minister odklonil vizum delegatom Albanije, Bolgarije in Rumunlje, da bi se udeležili mladinskega kongresa, ki se bo pričel 29. X. v Londonu. Vest je izzvala pri organizatorjih kongresa presenečenje. Uradni britanski krogi pojasnjujejo odklonitev vizuma s tem, da Britanija ne sprejema nobenih delegacij iz bivših sovražnih dežel. Dejstvo pa je, da je italijanska delegacija dobila vizum.
Dva primorska delegata povabljena v London
Pred dnevi je Svetovni odbor s sedežem v Londonu naslovil na Antifašistično mladino Julijske kraji, ne povabilo naj pošlje na svetovni kongres mladine, ki se bo začel zadnje dni tega meseca v Londonu, dva svoja delegate in sicer enega Italijana in enega Slovana.
Iz Grčije
Athene, 19. — Časopis »Elefteria* prikazuje v uvodniku reakcionarno vlogo militarističnih in rojalističnih krogov za časa zadnje vladne kri. že. časopis piše, da so visoki častniki armade, mornarice, orožništva in policije izjavili »pristojnim osebam*, da bi v primeru, če bi bila sestavljena demokratična vlada centra ali kakršnakoli druga vlada, naperjena proti njim samim, izbruhnili v deželi «neredi». V tem primeru oni ne bi mogli preprečiti teh »nemirov*. Kot poroča časopis je vojaško rojalistična klika izdelala načrt za državni udar, računajoč na pomoč vojaških edinic, ki so jim dane, in oboroženih fašističnih tolp.
VWA555WAWČA V.V.V.WiV.VA*.VAV.%VWASV
Fašisti na Švedskem
Izstop laburistov iz JulnoafrlSke vlado
Pretoria, 19. — V Pretoriji so danes objavili, da bo laburistična stranka korcem oktobra izstopila lz južnoafriške koalicijske vlade, ki so jo sestavili ob izbruhu vojn«.
Stokholm, 19. Tass. — Švedski častnik Rosen je dezertiral v aprilu 1945 iz švedske armade in se pridružil Nemcem na Norveškem, Po nemški predaji na Norveškem, se je Rosen vrnil na Švedsko in vložil prošnjo, da bi bil zopet sprejet v švedsko armado. Prošnja je bila zavrnjeno, toda zaradi dezertiranja ni prišel pred sodišče.
Časopis «Dagens Nyheter» piše: nižji častnik Rosen je na Švedskem že tri mesece in pol, toda do sedaj ga še niso zaprli. Ali smemo trpeti, da se švedski častnik, ki Je oskrunil čast svoje dežele v očeh sosednjega narodo, svobodno kreta? Ljudstvo sprašuje, po tem, čim je spoznalo, da vojaške in sodne oblasti kakor tudi bivši minister za narodno obrambo Sheld niso podv-zele nobenih ukrepov, ki so stem v zvezi.
V uvodnem članku pod naslovom »Fašisti postajajo na Švedskem oblastni* piše Ust Arbetaren sledeče: Cez nekaj časa sl bo Švedska pridobila trajen naslov paradiža za fašistične elemente. Ne švedskem obrekujejo fašisti tuje protifašistične borce. Na švedskem lahko častnik dezertira iz armade, se pridruži hitlerjevcem v boju proti bratskemu norveškemu narodu, se vrne domov ln se drzne zahtevati, da ga zopet sprejmejo v švedsko armado. Najvišje vojaške oblasti in tudi minister za obrambo so bili poučeni o Rosenovi vrnitvi. Toda do sedaj še niso ukrenili ničesar, da bi ga poklicali na odgovor. Pred kratkim je minister aa obrambo izjavil, da so med vojno preiskovali zadržanje častnikov do fašističnega režima. Toda takim izjavam je tedko verjeti. Kot poročajo, bo vshda skušala dobiti podatke, Id se tičejo
zveze med nemškimi hltlerjevci in švedskimi krogi. Kaj pa bodo koristili ti podatki, če so celo oni švedski hitlerjevci, katerih stiki z nemškimi fašisti so dokazani, že vedno na svobodi?
Časopisi poročajo, da so strokovne organizacije v mestu Selvestiorg zahtevale, da vlada izžene iz Švedske vse tuje fašiste in izvede med državnimi organi in v armadi čistko, da se tako odstranijo fašisti. Na zborovanju v Stokholmu so člani strokovnih zvez zahteva/i organizacijo, «resnlčno ljudske obrambe dežele*. Istočasno so udeleženci zborovanja izjavili, da podpirajo resolucijo delavcev iz Malmoea in resolucijo, ki je bila sprejete na zborovanju predstavnikov stok-holmskih osrednjih strokovnozvez-nlh organizacij, ki zahteva čistko v deželi,
Stokholmska strokovna zveza telegrafskih in telefonskih delavcev in nameščencev je izrazite, svojo solidarnost z zahtevo stokholmske osrednje strokovno2vezne organizacije in je navdušeno sprejete resolucijo, v kateri zahteva, da se izvrši v deželi čistka fašističnih »Wehrwolfov».
Kot javlja agencija AFP, je bila na sestanku stokholmsklh delavcev sprejeta resolucija, ki pravi, da federacija švedskih delavcev z zadovoljstvom odobrava poziv nove mednarodne sindikalne zveze na borbo proti Francovi Španiji, katere strašni zločini proti svojemu lastnemu narodu in svetovni demokraciji še niso bili kaznov-.nl.
Resolucija poudarja tudi potrebo Čjščenja nacističnih elementov z važnih upravnih ln vojaških položajev na švedskem.
to. oktobra preteklega leta so edirdce JA skiupno s slavnimi rdečearmejci osvobodili Beograd. Ob obletnici tega pomembnega dogodka — praznika vseh jugoslovanskih narodov nam je očividec, tov. Za-bric Albin, narpisal nekaj spominov iz borb za osvobojenje jugoslovanske prestodnioe.
Ze pred 1. oktobrom se je bliskovito razširila po Beogradu vest: Rusi so v Klado vu!
Ta kratka vest je navdahnila novo življenje vsem Beograjčanom, obrazi so se zvedrili, oči so dobile nov sijaj, srce se je napolnilo z upom. Nemška komanda je prepovedala izhod iz stanovanj od 7 ure zvečer do 6 ure zjutraj. Kljub o-mejitvi gibanja, je ljudstvo to smatralo za dober znak. Tovarne že dalj časa niso delale, nemški, ne-dičevski, ln Ijotičevskl vojaki pa so se vedno bolj vdajali pijači. Vsak se je opravičeval zaradi uniforme, ki jo jo nosil in skušal s puhlim besedičenjem prepričati nedostopnega tovariša v gostilni, da se je vedno boril le za srbsko ljudstvo, da je vedno branil partizane, da ni nikoli storil nikomur nič žalega in da ni nikogar oropal. Bivši volkovi so hoteli čez noč postati ovce. Tisti, ki so partizane zmerjali z banditi, so jih «dvignili» na stopnjo političnih nasprotnikov, ki jim hrabrosti ni mogoče odrekati. Vse to je spravilo ljudstvo v novo razpoloženje. Prebivalstvo je bežalo na deželo z majhnimi vozički in nosilo s seboj le najnujnejše. Tramvaji niso več vozili. Večkrat so ljudje z dežele bežali v mesto. Nekateri so se smatrali varne v mestu, drugi pa na vasi. Trgovine so bile zaprte, nemške patrulje pa vedno na ulicah. Nikogar nisi videl na delu. Le postaja je bila živa. Tu so čakale cele kompozicije vlakov, ki so vozile v Nemčijo »zaslužne domoljube*, kot so se sami nazivali, o-kupatorske sodelavce, kot jih je ljudstvo smatralo in nazivalo. Po mestu pa so plakati pozivali vse »poštene* Srbe, nacionalno «inteli-gencijo* in vsakogar, naj se obrnejo na nemško komando, če želijo v Nemčijo pred nevarnostjo »sovražnikovih hord in domačih komunistov, ki vsevprek koljejo, kar je poštenega srbstva*.
Železničarji na postaji so zadovoljno opazovali, kako se čisti vse, kar je gnilega na srbskem narodnem telesu. Težaki niso hoteli pomagati nikomur pri prenosu kavče-gov na postajo.
Strogo konspirativno delo antifašistov je postalo čedalje bolj javno. Pojavili so se letaki, ki so pozivali ljudstvo, naj dostojno sprejme brate Ruse in junaško NOV.
Kakor se je opazilo jasno grupiranje antifašistov, tako se je tudi pojavilo grupiranje fašistov, okupatorjev in domačih pomagačev. Po ulicah so hodili drug poleg drugega Nemci, ljotičevci, nedičevci, pa tudi četniki, ki so tako radi tajili svoje sodelovanje z okupatorjem. Vsak dan jih je bilo več na ulicah. Sprehajali so se po mestu, obiskovali so trge in agitirali za oblast, ki jo bodo baje sprejeli v par dneh, zakar imajo tudi pristanek,... ruske komande. Zatrjevali so namreč, da so se sestali v Klado vu z rusko misijo, ki Je na to že pristala.
V tej zmešnjavi in druženju podobnih ai ljudskih neprijateljev, ni bilo več zavezniških bombardiranj. Nervozno so vsi pričakovali nekaj novega, veselega. Tovarniški delavci so bili že na položajih, razdelili so si orožje in čakali na brate partizane ln Ruse. Vsi nemški pozivi in ukrepi niso nič več zalegli.
Z vrha grička Zvezdarne je vedno bolj intenzivno bruhalo ogenj 5 nemških topov v vzhodni smeri proti Pančevu. Rusi niso odgovarjali. Ljudje so drug drugega prepričevali, da so Rusi tu in tam, da so partizani zavzeli to in ono bližnje mesto ali vas. Vendar ni bilo nikogar, ki bi vedel povedati kaj točnejšega. Okoli 10. oktobra so se cevi topov z Zvezdarne in drugod obrnile proti jugu. Izstrelki so rezali zrak v smeri proti Grocki. Kmetji so prinašali vedno balj alarmantne vesti, kaj točnega pa tudi oni niso nič vedeli povedati.
Posamezni partizani so se že pojavljali ponekod na periferijskih u-licah in delili letake. Ljudstvo jih je grabilo z navdušenjem. Nemci niso ujeli nikogar.
Ponoči so že pokale puške po ulicah in lepega sončnega Jutra, 10. oktobra, smo opazil tri ruske vojake, kako gredo skozi ulico proti središču mesta, z njimi pa velika gruča ljudi, z zastavo in peterokrako zvezdo. Njihovi spremljevalci so prepevali, vriskali in nihče ni misil na Nemce, ki so bili mogoče še v sosedni hiši. Vsako okno je bilo okičeno z zastavo ln cvetjem, od vse povsod je ljudstvo nudile junaškim Rdečearaaejcem cvetja, žganja, cigaret, slaščic in tradicionalne bele platnene brisače v znak bratstva. Rdečearmejci so Jemali le malo, saj je bilo vsega kar preveč. Vzeli so pa cigarete* o-
stalo pa so delili med ljudi na pločnikih. Zadržali so le znak bratstva
— brisačo. Tudi harmonikaši so se pojavili pred hišami in igrali. Mlado in staro, vse je plesalo kolo med vzkliki: Živela svoboda, Živeli bratje Rusi, Živeli partizani!
Z druge strani, od Avale, so prodirali partizani ln vdrli v mesto istočasno z Rdečearmejci. Ko so se sestali, ni bilo ne konca ne kraja objemanju med njimi, pa tudi med ljudstvom. Oči oseb so žarele, vsa usta so prepevate med grmenjem topov in bobnanjem ruskih Stormo-vikov. Ko so se žene prestrašile, ker niso vedele, čigavi so avijoni, so jih rdečearmejci takoj umirili: «Nu, to naši, to ruski Stormoviki*, in nadaljevali so s plesom in petjem.
Civilisti so se oboroževali deloma s skritim, deloma z zaplenjenim orožjem. Vodili sp po mestu sovjetske borce.
Ruski vojaki niso nosili čelade ln nobenega drugega orožja razen «vintovačke» (ruska brzostrelka) in par šaržerjev. Bili so mirni in zbrani, kot da ne napadajo. Niso se pa. dali zadržati, pripominjali so le, da gredo na Frice in čez njihova trupla v Berlin. Vabil in ponudb niso sprejemali. »Vperiod na Berlin!* je bila deviza slehernega rdečearmejca in od tega niso odstopali. Večinoma so to bili branilci Stalingrada in so hoteli dostojno maščevati svoje junaško in mučeniško mesto.
Partizani so bili slabo oblečeni,mnogi še raztrgani, v civilnih oblekah, le s peterokrako z vezdo na klobuku ali kapi, nekateri bosi. Ko sem se premikal po uici proti središču, sem naletel v prvi liniji na partizanko, staro okoli dvajset let, lepo in vitko črnolasko, ki me je opozorila naj ne hodim tako brezskrbno, in naj se stisnem k zidu. Za-rezgetal je rafal in oba sva zdrvela za bližnja vrata to naperila puške v smeri rafala. V tem pričakovanju sva se pogovarjate. Povedala mi je, kako so ji Madžari v Novem Sadu ubili dva brata, sestro, očeta in mater, tretjega brata pa Nemci. Ostala je živa edino ona, ki se Je borila že od 1941. leta dalje. Samo enkrat je bila ranjena od italijanskih fašistov.
Borba do središča mesta je šla razmeroma hitro v štirih dnevih sta bili osvobojeni več kot dve tretjini mesta. Težave so nastale okoli postaje okoli Terazijl pri blokih ministrstev, kjer so bile same velike palače, močno utrjene, ln na trdnjavi Kalimegdan. Tu so morali intervenirati tudi »Katjuše*, raketni topovi s šestnajstimi, istočasno izstreljenimi bombami.
V najbolj ogorčeni borbi za središče in za predel ob Donavi pa je prišla v hrbet sovjetsko partizanski vojski kolona dveh nemških tankovskih divizij, ki je prodirala iz Srbije od Smedereva. Borba je bila zelo ostra ali kratka — v enem samem dnevu sta predstavljali obe diviziji le še žalosten spomin na nekdanjo nemško oholost.
Sodelovanje ljudstva v borbah je bilo tako množično, da je morala oblast, ki je bite postavljena že drugi dan, zavirati preštevilno sodelovanje civilistov v vojnih operacijah. Delavci, trgovci, uradniki, kuharice in sploh vsi, mlado in staro, je pomagalo svoji vojski. Organizirali smo že prvo jutro toplo hrano za partizane, jim preskrbeli cigaret, vina itd. V osvobojenem delu mesta so se že prve dni rušili bunkerji, mladina je prirejala sestanke in organizirala kopanje grobov, čiščenje ulic, donašanje vode iz vodnjakov, ter vodovodnih delov
— skratka ni bilo žive duše od 8 let naprej, ki bi ne delate za skupnost, čeravno so že vedno letele nemške granate v nekatere mestne okraje.
Velik most čez Savo je bil miniran, pa ga je rešil nek učitelj, ki je prerezal žico do min, tako, da so takoj zdrveli sovjetski tanki čez most S tem so preprečii beg obko-jenim Nemcem.
Ljudje, posebno v središču, so v teh dneh pretrpeli ogromno. Da bi se zaščitili od Sovjetov to partizanov, so se nemški vojaki večkrat zaščitili z otroci civilistov, ki so se skrivali v zgradbah. Veliko število zgradb mo minirali, mnogo so jih požgali.
Sovjetski vojaki pa so bili vitezi. Mesto bi s silnim topništvom lahko osvobodili v nekaj dneh, pa so se raje borili od blizu, samo da bi obvarovali civilno prebivalstvo. Zrtovali so svoja življenja, da bi zaščitili domače ljudstvo.
Po desetih dneh, 20. oktobra o-koli 1L ure zvečer, pa je nastalo po ulicah splošno streljanje. Preplašeno ljudstvo s« je spraševalo, ali so nemara prodrli v mesto zopet Nemci. Po nebu je švigalo vse .polno raket, iglice »p bile svetle kot podnevi. Eti je trenutek zmage!
Povorke, ki jk> se formirale, so takoj razpršila strah in vse je «£i-velo, vse je vriskalo in pelo: Zmagali smo! Naprej na Berlin z bratskimi sovjetskimi junaki!
PRIMORSKI dnevnik
— 2 —
20. oktobra 1945.
Vrana vrani ne izkljuje oči
Pred Posebnim porotnim sodi Kem se gode čudne stvari. Fašiste, ovaduhe, mučitelje nažih ljudi o-proscajo, ali pa jih obsojajo na zelo nizke kazni. To pa še ni vse! Kdor je obsojen, se lahko obrne še na Prizivno sodišče, kjer sede gospodje sodniki, ki so samo preoblekli srajco in menjali, bog ve, že koliko znakov! Zato to sodišče razveljavlja celo mile sodbe Posebnega sodišča in oprošča fašistične kriminalce.
Naše ljudstvo, za katerega je ta vojna pomenila biti ali ne biti, ne pa bokserski «match», po katerem si nasprotnika sežeta v roke, se sprašuje, ali je vse to, spričo krimskih določil in raznih izjav, sploh mogoče. Naše ljudstvo se je borilo v globoki veri, da bo zmagala pravica, v globoki veri v ideale, o katerih se je toliko govorilo. Sedaj pa vidi, da prav sodišča, ki bi morala dati zadoščenje najosnovnejši etični zahtevi človeštva, ki hoče pravično kazen za vse zločine igrajo komedijo in oproste človeka kot je Francesco Mione, skvadrist iz leta 1921., kvesturin, republikin, sodelavec SS. Človeka, ki je lovil partizane, ki so se borili za iste cilje kot naši zavezniki. Kako naj •bo naše ljudstvo še verjelo v pravico, ko vidi, da se sprehajajo po ulicah ljudje, ki so nas mučili vseh
Kam plovemo?
Objavljamo sporočilo V ZN datirano 18.X.1945:
»Zavezniška vojačka uprava sporoča, da v predelu A Julijske krajine ni neobhodno potrebno, da so napisi in reklame privatnega značaja izdelane v več jezikih.
Opozarjamo na dejstvo, da so nekateri posamezniki, ki nastopajo kot uradniki zavezniške vojaške u-prave ali njeni pooblaščenci, hoteli tudi z grožnjo izsiliti izdelavo napisov in reklam V več kot enem jeziku.
Ti posamezniki niso pooblaščeni in jih je treba neposredno javiti najbližjemu sedežu zavezniške policije.*
To sporočilo nam znova vsiljuje vprašanje: «Kam plove-
mo?»
Ugotovitev *da niso neobhodno potrebni napisi v vet jezikih» je zatajevanje najosnovnejših pravic slovenskega ljudstva, zatajevanje dejstva, da tu prebivajo Slovenci, katerim so potujčevalci odstranili vse napise, katere hočejo danes Slovenci obnoviti.
Pričakovali smo, da bo ZVU v zvezi z nasilstvi, ki so jih izvajali nekateri vojaki in nacionalni prenapeteii pri odstranjevanju slovenskih napisov izdala sporočilo, da je podvzela — kar bi bilo edino pravilno — najostrejše mere in pričela preiskavo proti vsem krivcem. Dogodilo pa se je, da imamo pred seboj «■sporočilo>, ki mete krivdo na tiste, ki so nasilje utrpeli in so dnevno podvrleni novim napadom.
Kdaj bodo vse te krivice popravljenet
• • •
Pred tremi meseci je ZVU v Gorici zahtevala s posebnim od lokom, da se zbrišejo v mestu vsi napisi, češ da iahjo estetski čut. — V resnici pa so bili na pisi po obliki in vsebini takšni, da niso mogli šaliti niti estetskih, kaj šele moralnih čutov, ker so v najlepši obliki izr a? ali to, kar je v srečnih dneh osvo-bojenja čutilo slovensko in ita■ lijansko demokratično ljudstvo.
Danes pa imamo po goričkih zidovih, zlasti na Korzu Vitto-rio Emanuele, v ulici duca d’Ao sta in drugih glavnih cestah, takšne napise, ki niso samo do skrajnosti neestetski, ampak šalijo vse moralne in človeške čute.
Zakaj se danes nobeni oblasti, oziroma upravi, ne zdi po trebno, da zahteva odstranitev takih umazanij?
21 let fašizma in nadaljevali svoj krvniški posel pod okriljem SS?
• • *
19. t. m. se je vršila pred izrednim sodiščem v Trstu obravnava proti elementom, ki so obtoženi aktivnega sodelovanja z Nemci.
Prvi je prišel pred sodišče 34 letni Danilo Bodigoj, stanujoč v Trstu v ulici Tor S. Piero št. 27. Obtožen je, da je bil po 8. septembru 1943. policijski agent v Trstu in Gorici ter pri nemški SS kot obveščevalec. Obtoženec se je branil s tem, da je bil pri glavni policiji v Trstu od leta 1930. do leta 1941. in potem do leta 1944. pri goriški policiji, in s tem, da je bil prisiljen javiti se k SS v Trstu, kjer je bil samo vratar. Javni tožilec in ob-toženčev branilec sta predlagala, da se obtoženec oprosti vsake kazni ker je vršil pri SS samo funkcijo vratarja. Sodišče je po kratkem posvetovanju to zahtevo potrdilo in ukazalo naj se obtoženec takoj izpusti iz zapora.
Nato sta prišla pred sodišče Pli-nio Miriani in njegova žena Lidija, rojena Petelni. Obtožena sta, da sta po 8. septembru 1943. bila v zvezi s Colottijem in da sta ovadila policiji in Nemcem partizane Bernardini VItaliano, Dibitondo Antonio, Brajkovich Germano, Gettich Riccardo, Kraus Giuseppe, Cau-cloh Emillo, Svetlich Alberto in Trimo Vincenzo, ki so bili aretirani !n poslani v Nemčijo. Od tam se štirje še niso vrnili in ni nika-kega glasu o njih. Obtoženca sta se sporazumno zagovarjala s tem, da nista nikogar ovadila. Zaslišane so bile nato priče, med katerimi brat Bernardlnlja, ki je izjavil, da mu je brat pisal, da sta ga ovadila obtoženca. Nato je priča zasledova-
la obtoženca, ki sta pogostoma hodila v inšpektorat v \llici Cologna. Priča je nato pokazala smrtni list svojega brata, ki so ga SS-ovci u-strelill pri Sv. Soboti 7. marca 1945. Svetlich Libero pa je izjavil, da se je sama obtoženka hvalila, da je videla na kvesturi ves arhiv in policijske dokumente z obtožnicami, smrtnimi listi in zapornimi nalogi. Drugi dve priči sta potrdili krivdo obtožencev.
Spregovoril je nato javni tožilec in poudaril, da sta bila obtoženca v službi Colottljeve bande in da sta kriva smrti štirih hrabrih partizanov, kar je razvidno tudi po izjavah prič. Predlagal je, da se jih obsodi na 16 let in 8 mesecev zapora.
Branilec advokat Moro je skusal braniti obtoženca s tem, da v obtožb! ni nikakih stvarnih dokazov in je predlagal, da se obtoženca o-prostita. Sodišče pa ju je obsodilo na štiri leta, 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov.
Ko so prisotni slišali premilo obsodbo takih kriminalcev, ki so zakrivili smrt štirih partizanov, so razburjeno protestirali ter ponovno dokazali, da tržaško demokratično ljudstvo ne priznava takih obsodb In obsoja take sodnike.
Na vse to ni treba posebnih komentarjev! Ni treba niti posebnih dokazov o oporečnih dejanjih istih sodnikov, ki danes sodijo, v času fašizma.
Te «sodbe» — če jih lahko tako imenujemo —- so Jih popolnoma razkrinkale!
Zato: Proč s takimi sodišči! Hočemo ljudska sodišča, ki bodo sodila fašistične zločince tako, kot so «zaslužili»!
WWAWAVAV.%5 VbV.S,.V.V.WVV.SW^/.VA\V%
Proč s fašisti!
Kaj kmalu potem, ko Je italijanska vojska po prvi svetovni vojni zasedla naše Kobariško, so jeli prihajati v naše čisto slovenske kraje Italijani. Prihajali so skoraj goli in bosi, a culami preko ramen. Ni pa minilo dolgo, ko so tl novi priseljenci obogateli In si začeli graditi hiše in više. Istočasno so se začeli gospodarsko, politično in kulturno Udejstvovati ter čedalje bolj zatirati naš živeli na Kobariškem.
Za časa junaške narodno osvobodilne borbe je premnogi od njih pobegnil. Medtem sl je naše ljudstvo izbralo in organiziralo svojo oblast.
Danes se ti ljudje vračajo zopet v naše kraje. Naša krajevna SIAU, ki predstavlja skoro celokupno prebivalstvo Kobarida, je vložila pri okrajnem guvernerju ZVU v Kobaridu protestno pismo, v katerem protestira proti nameščanju v javnih uradih teh ljudi, ki so bili še nedavno fašistični pobomiki. Predvsem pa se to tiče lekarnarja De Bartolia in občinskega tajnika občine Berginj Goruppi Rudolfa, Ta dva, got mnoge druge, ima naše ljudstvo v prežalostnem spominu. Ni še pozabljeno, da je Goruppi Ro* dolfo ob priliki neke fašistične proslave leta 1925 povzročil, da se je pouk verouk o na ljudskih šolah za-branll. Slovenski učitelji, ki so takrat učili v bregiojskem kotu, so bili premeščeni v hribe, ali pa za 20 dni suspendirani iz službe, brez pravice za plačo.
Na Kobariškem n) nikogar, ki bi sovražil ln mrzil prebivalce tuje narodnosti. 25 letno suženjstvo pod italijansko kruto upravo je pa naše ljudstvo dovolj poučilo, d« se ljudje, ki so v vsakem času ln ob vsaki priliki nastopali proti našim interesom in se politično omadeževali, ne smejo več vrniti v naše kraje, ali pa tu nemoteno še nadalje podtalno rovariti.
Širite
.Primorski Dnevnik*
Volišče je bilo v osnovni šoli. ki je bila že navsezgodaj polna volivcev. Prihiteli so delavci, žene !n možje, verniki, ki so se vračali od maše. Vsi so razumeli, da je prišel nov čas, ko Ima vsakdo pravico, da izreče svojo besedo ln da izbere ljudi, ki naj vodijo ljudsko upravo, Dopoldne je volilo že polovico volivcev.
Volitve so se nadaljevale tudi po poldne. Tedaj so prišle na volišče po večini žene. Dekleta in stare ženice so se plaho ustavljale pri vratih. Voliti, podčrtati imena kandidatov na volivni listi, je zelo preprosta stvar In vendar je tako ve like važnosti. S tem postaja žena enakopravna moškemu, s tem do kazuje, da je svobodna.
In prav žene so pokazale, da docela razumejo pomen volivne pravice. Neka stara, 60 letna ženica, je izjavila: »Srečna sem, da sem dočakala ta dan. Vse življenje sem delala ln nisem smela nikdar povedati svojega mnenja. Pravično je, da tudi žene sodelujemo v javnem življenju.* Dve dekleti, delavki iz «Ampelea», pa sta govorili o kandidatih na listi: »Sedaj so tudi žene med kandidati. Hočem voliti ženo, ki je pridna in poštena.* Neka druga žena je Izjavila: »Žrtvovala sem sina, da smo sl pridobile to pravico. Nihče nam Je ne more odvzeti!*
Po končanih volitvah so vsi nestrpno pričakoval Izid. Kdo bodo odborniki? Gotovo možje ln žene, ki so vredni zaupanja ljudstva in, ki bodo vodili pošteno in pravično javno upravo.
Feslival dela
Povorka prvega festivala dela se bo pomikala ob 10. uri dopoldne iz piazza Foraggi po ulicah: via Rossetti, via N izza, via Ghega, via Roma, Corso, piazza ex Impero, piazza Garibaldi.
Velika manifestacija naših ljudskih množic, ki je napovedana za to nedeljo in ki naj Trstu in vsemu svetu prikaže nezadržno težnjo do dela našega ljudstva iz vsega Primorja, kakor se je razvila v zadnjih me. secih po 27. letih gospodarskega zatiranja, političnega preganjanja in prisilnega kulturnega molka, bo dokaz visoke stopnje njih civilizacije in hkrati izraz njihovih širokih, človečanskih naporov.
Spričo tega vsa dežela pričakuje, da se bo ljudstvo iz vseh naših primorskih krajev nemoteno lahko udeležilo te velike vseljudske prireditve. Prepričani smo, da ljudi ne bo nihče zadrževal na njih poti v Trst.
Ves svet in tudi zavezniške vojaške oblasti se bodo v takem primeru do kraja prepričale, da naše primorsko ljudstvo v resnici odklanja sleherni šovinizem, sleherno sovraštvo, da nam je zares pri srcu kulturni in gospodarski napredek dežele, da je to tudi dokazalo v nasprotju z vsemi klevetami — najbolj ravno tam, kjer se, kakor na vseh drugih področjih tudi na delovnem in kulturnem torišču, izvaja njegova ljudska oblast.
Mladinske delovne brigade
V znamenju demokracije
Preteklo nedeljo so se vršile v Izoli prve svobodne, demokratične volitve v Mestni uprodno osvobodilni odbor. Za te volitve so se vriile priprave ves teden. Mesto je bilo preplavljeno z napisi: »Živele svobodne volitve; volimo tiste, ki bodo delali v dobrobit ljudstva; vsi na volišča!* ln sličnimi.
Um prosvetnim društvom
Nedavno • smo vsem prosvetnim
društvom poslali okrožnico z navodilom o naročanju knjig, ki jih bo izdala Knjižna založba v Trstu. Pozivamo vsa društva, da pibitijo z nabiranjem naročnikov, ker bomo morali določiti naklado knjig. Sezname ln naročnino predložite pod. zvezam v Trstu, Gorici ozir, Ajdovščini.
Stvar Je nujna in važna. Naj bi ne bilo kraja brez naročnikov. Vse je pa odvisno od organiziranega dela prosvetnih društev oz. poverjenikov. Na delo, čas hiti!
V zadnjem meaecu se je začela mladina po naših okrajih povezovati v delo v bataljone in brigade. Delovne čete, ki so obstajale po vaseh so bile neučinkovite in nesposobne opravljati obsežna dela, kot sekanje drv za Istro, Trst in za domačo potrebo. Ko je mladina to spoznala, je začela združevati čete v bataljone in si postavljati na čelo štabe, ki naj delo načrtno vodijo. V tem času so se naši bataljoni, kjer žs obstajajo, (Koper, Kozina) bolj utrdili, na novo pa se je ustanovila postojnska mlad. delovna brigada. Sedaj se pripravlja mladina tudi v II. Bistrici, da pojde sekat drva za Trst; enako na Grgarskem in v Idriji. Vsepovsod kaže mladina silno voljo do dela. Vendar se je že pokazalo nekaj slabosti. Predvsem naši NOO ne razumejo ogromnega pomena dela naše mladine in jo odrivajo, češ, da ni sposobna, premlada, ali pa da nima sredstev in da se ne mudi. Tako dude iniciativnost mladine, namesto da bi z obema rokama zgrabili pomoč, ki jo ta proži. Druga napaka pa Je, da se v naših delovnih bataljonih premalo načrtno razvija prosveta, fizkultura in politično delo, kar jemlje udarnost naši mladini.
Kljub vsemu temu pa so dosegli že lepe uspehe.
I. mladinski delovni bataljon v Istri.
Mladina se je z veseljem zbrala v ta bataljon in požrtvovalno vsak teden ob torkih in petkih odhaja na delo. V treh tednih je bataljon napravil 3056 delovnih ur. Očistili so 18 požganih hiš in Jih pričeli obnavljati. Popravili so tudi cesto v treh vaseh. V avgustu in septem bru so napravili pri obdelovanju polja 1800 delovnih ur, 13.700 ur pa so posvetili Šivanju in pranju za vojak«. Razen tega pa so nabral! še 23.000 kg železa, 240 kg stekla, 300 kg «unj in 60 kg kosti. V tem bataljonu dela 100 do 130 mladincev in mladink. Najbolj se je izkazala dekanaka četa. V tej vasi se je mladina najkasneje organizirala, ker J« bila prej tu sovražna postojanka. Sedaj pa prihaja na delo 30-40 mladenk ln 30 pionirjev, ki hočejo na vsak način delati in jočejo, če Jih nočejo vzeti s seboj, kajti do delovnega mesta je tri ure hoda. Po kosilu pa se mladina zbere in ima politično uro. Doslej se je ta bataljon najbolj izkazal in na konferenci so mladinke obljubile, da bodo svoje delo rfe bolj pospešile.
H, mladinski delovni bataljon v Istri šteje 130 mladink in mladincev, ki so povezani v 10 čet. Vsaka vas Je dala svojo četo, ki si Je že izvolila komandirja. Izvolili so si tudi svoj štab bataljona iz najboljših mladincev, ki vodijo delo. V štabu je tudi član NOO, ki odgovarja za obnovo ln sestavlja načrt za delo. V trsh tednih so očistili 12 hiš, iz bivše kasarne so napravili mladinski dom, popravljajo tudi cesto In so opravili skupno 3560 delovnih ur. Pionirji, ki se tudi udeležujejo dela in jih je 50, pa so opravili «80 ur. V tem bataljonu delata tudi dve četi italijanske mladine iz Croce btanca in iz Strunjana; skupno 32 mladincev, ki delajo v delovnih skupinah pomešani s slovensko mladino, ki jih vedno navdušeno sprejema.
Tako #1 mladina kuje pri delu slovansko-ltalijansko bratstvo.
Mesec dni bo tega, kar je postojnska mladina napovedala tekmovanje bistriški. Glavni cilj tekmova-
nja je pripraviti drva za našo Istro, ki ji primanjkuje drv, in pa vsestransko razviti organizacijo mladine. Sedaj je postojnska mladina ustanovila svojo delovno brigado. Iz vseh vasi je prišla mladina v Postojno, kjer so poskrbeli za njeno prenočišče in kuhinjo. Izbrali so si svoj štab, ki sestoji iz komandanta in komisarja. Imajo svojega referenta za prosveto ln intendanta; organizirali so tudi kurirsko službo. Vsako Jutro ob 5.30 vstanejo in se do 6. umivajo. Ob 6.30 je razvitje zastave ob petju naše himne »Naprej zastava slave*, nato pa reportiranje o številčnem in zdravstvenem stanju brigade. Po 15. minutah telovadbe sledi zajtrk. Ob 8. pa odkorakajo z zastavami skozi Postojno proti gozdu Javornik, kjer sekajo drva za pomoč Istri.
Zvečer, ko se brigada vrača v Postojno, jo že čakajo Postojnčani Med sabo se pogovarjajo: «Zdajle grem pa gledat našo brigado!* Tisti. ki niso v brigadi, so kar užaljeni: vsi bi šli radi na skupno delo, in celo pionirji silijo k nam, pa so še premajhni za težko delo. Vsak večer pa komisar brigade, tov. Justa, prečita pred vrsto imena onih mladincev in mladink, ki so se pri delu najbolj odlikovali. V Postojni imajo tudi brigadni stenčas, kjer vsak dan izmenjujemo članke. Vsakokrat po kosilu in zvečer pa imamo tudi politično uro.
Ob teh lepih uspehih nam mora biti več kot jasno, da mora naša ljudska oblast razumevati, svetovati ln podpirati neusahljivo Iniciativo mladine, ki je v svojem mladinskem poletu, pripravljena storiti vse za boljše življenje — za Jugoslavijo.
ODnsvijalmo naše domova
Ustanovitev zadruge vojnih oškodovancev
V vsej Primorski velja italijanski i
kratico Z. O. V„ za njene obvezno-
Vseljudska nabiralna akcija
Od 17. do 31. oktobra je razpisana vseljudska nabiralna akcija za podporo obnove v naši domovini. Vse množične organizacije ASIZ, Sindikati, AFZ, ZMS, pionirji, itd. naj to akcijo podprejo in vodijo. Za čim večji uspeh bo vsak okrajni, krajevni, kvartni in ulični odbor organiziral posebne tekmovalne dneve, ko bodo množice na vaseh In v mestih delale v skupinah. Dnevniki, tedniki, stenčasi bodo ljudstvu tolmačili pomen in potrebo takšne vseljudske akcije, ki bo podprla obnovo domovine. Okrajni in krajevni odbori bodo postavili odgovorne osebe oziroma odbore, ki bodo skrbeli za nabrano blago.
V teku same nabiralne akcije, zlasti pa ob njenem zaključku, bodo te osebe oziroma odbori poročali o količini nabranih surovin. Pomanjkanje surovin se občuti po celem svetu, najbolj pa ga občuti naša porušena in oropana domovina. Zato ji bomo najbolj pomagali, če bomo prav pri tej akciji sodelovali.
Uspeh bo odvisen od tega, kako bodo množične organizacije prenesle duh požrtvovalnosti in čut državljanskih dolžnosti med naše ljudske množice.
Knjlinlca v Nabrekni
Knjižnica Prosvetnega društva v Nabrežini bo začela poslovati v sredo dne 24. t. m. Knjig« se bodo iz-posojevale vsako nedeljo od 10. do 12. predpoldne in vsako sredo od 6. do 8. ure zvečer.
zakon o vojni škodi, ki se izvaja tudi v coni A, čeprav pod nadzorstvom in po navodilih Zavezniške vojaške uprave. Ta izdaja razne odredbe, ki se tičejo obnove in vojne škode sploh.
Za prijavo vojne škode so predpisane tiskovine, so potrebne razne listine, »o stroški pri cenitvi, so pota in skrbi. Tiskovine so vrh tega italijanske, da jih mnogi oškodovanci ne razumejo. So še mnoge druge težave.
Zato mori naše oškodovance težka skrb, da ne bodo zopet morali, kot se je to dogajalo po prejšnji vojni, odšteti od vojne odškodnine, če jo sploh dobijo, velike odstotke raznim pomagačem, cenilcem in dru. gim, ki bi se radi okoristili z njihovo zadrego, tako, da jim bo končno prav malo ostalo. Predvsem pa vzbuja v njih strah napoved, da bodo morali za del prejete odškodnine obremeniti svoje imetje z dolgovi, ker se dobro spominjajo, kako je radi takih vknjižb po prejšnji vojni pel po naši Goriški boben dan za dnem, leta dolgo.
Italijanski vojnoodškodninski za. kon, ni ugoden za vojne oškodovance. To že zato ne, ker jim prizna odškodnino za nepremičnine po njihovi vrednosti mesec dni pred začetkom vojne, za premičnine pa po tržni vrednosti, ki so jo imele na dan nastale škode. Ce upoštevamo, ,kako so med tem cene narasle in še vedno rastejo ter da so radi pomanjkanja blaga te cene danes za večino skoro nedosegljive, pomeni odškodnina, ki bi jo odškodo-vanec danes po določilih italijanskega vojnoodškodntnskega zakona dobil, morda komaj desetino prave cene, ki bi jo moral oškodovanec za novo nabavo v resnici plačati.
Ker je vprašanje vojnih škod strogo gospodarskega in praktičnega 2načaja, ne glede na to, da je njegova čimprejšnja ureditev nujna, treba zadevo tudi a tega stališča upoštevati. Predvsem se moramo zavedati, da plačilo vojne škode od kogar koli ni nikaka mi-loščina ali dobrota, temveč, da je dolžnost države, v mejah katere živimo, da nam po svojih zakonih dk to, kar nam gre. Zavezniška vojaška uprava, ki upravlja to ozemlje, pa se gotovo tudi zaveda, da je bilo naše ljudstva ki zahteva vojno odškodnino, zvest sobojevnik v pretekli borbi fn da je ravno vsled te svoje borbe in sodelovanja z zavezniki utrpelo toliko vojne škode; ravno zaradi tega bo njena dolžnost storiti vse, da pomaga našemu narodu popraviti vso to škodo in obnoviti porušene domove.
Da se zavarujejo prizadeti pred vsemi nevarnostmi in ovirami ter da se jinj olajšajo napori in borba za pravično ureditev tega vprašanja, se je na pobudo mnogih voj. nih oškodovancev iz raznih predelov ozemlja, ki se nahaja pod Zavezniško vojaško upravo, ustanovila zadruga Vojnih oškodovancev v Trstu zadruga z. o. z. z namenom, da se vsi vojni oškodovanci tega o. semlja z združenimi močmi združijo 1 naj vodijo borbo za dosego pravične vojne odškodnine kakor tudi za pravilno obnovo svojih domov in zastopajo enotno koristi vseh, kakor tudi za pravilno obnovo svojih domov in zastopajo enotno koristi vseh, kakor tudi vsakega posameznika, pred oblastmi in kjerkoli treba. Kot oblika združitve je bila izbrana zadruga, ki je najbolj naša, najbolj praktična in izključuje vsako izkoriščanje.
Ta zadruga ne bo delala čudežev, niti ne bo sama iz svojih sredstev obnavljala 11 plačevala vojnih škod. Ona bo svetovalec, pomočnik in zastopnik svojih članov in bo pomagala, da se bo vse delo za dosego vojne odškodnine vršilo Enotno ln organizirano, s čim manjšimi stroški in cim uspešnejše.
Ta načela so sl vojni oškodovanci usvojili ter so na ustanovni skupščini, ki se je vršila dne 27. septembra v Gorioi ob udeležbi števil, nih vojnih oškodovancev, ustanovili Zadrugo Vojnih oškodovancev. Za sedež zadruge je bil določen Trst,
Po določilih pravil, ki so bila sprejeta na občnem zboru, jamčijo [člani zadruge, ki jo imenujemo s
sti omejeno in sicer s trikratnim deležem.
Delež znaša Lir 100, ki ga morejo plačati revnejši člani v obrokih. Pristopnina znaša Lir 10. Delokrog zadruge obsega ozemlje cone A. Glavni urad zadruge je v Tr. stu, za Goriško okrožje pa se nahaja urad v Gorici. Radi čim večjega olajšanja delovanja, se ustanovi v krajih, kjer pristopi v zadrugo najmanj 50 članov, podružnica z odborom treh do petih ali več članov, k' tvori zvezo med člani in upravo zadruge.
Namen zadruge je, pomagati svojim članom, odstraniti in popraviti škodo, ki jim je nastala vsled vojnih dogodkov in nacifašističnega nasilja tekom pretekle vojne.
Naloga zadruge je biti svojim članom v pomoč z nasvetom, z dejansko pomočjo pri popisovanju, cenitvi in prijavljanju škode, pri preskrbi in izpolnjevanju potrebnih listin, zlasti tudi s posredovanjem pri oblasteh, z obrambo koristi oškodovancev kjerkoli bo to potrebno in z drugačno vsestransko pomočjo, v kolikor jo bodo prilike dopuščale.
Clan zadruge lahko postane vsaka fizična ali pravna oseba, ki je utrpela vojno škodo v okolišu zadruge. Društveno uporabo tvorijo odborniki, izvoljeni od članov na glavni skupščini. Da pa imajo prav vsi oškodovanci zastopstvo in be-
ril posameznih okrajev v upravo po enega odbornika, ki ga izvolijo na svojih okrajnih skupščinah. Ti bodo tvorili s pravim delovnim odborom širši odbor zadruge.
To bi bile najvažnejše točke **" družnih pravil. Ostale točke pr® vil so običajne in so zato več »' manj znane.
2e prej navedeno delo zadrug-v korist odškodovancev bo mogoo'
le, če se bodo vsi naši vojni
oške
dovanci združili v zadrugi, da b njeno vodstvo moglo pred javr stjo in oblastmi nastopati kot z stopnik in pooblaščenec vseh tir čev prebivalcev, ki so utrpeli do zaradi vojnih dogodkov in 1 sil ja.
Zadrugo čakajo važne in t*' naloge. Doseči bo treba priznal vsaj dvoježicnih tiskovin za prve, pravilno določitev višina škodnine, da bo mogoče z njo 6 noviti ali nabaviti vse, kar je vc na vzela. Ce se bo vršila obno' da se bo vršila po stavbenih Prf' piših in po regulacijskem načrt ki naj bo napravljen po željah v° nih oškodovancev s sodelovanj®11 naših gradbenih strokovnjak®' Ravno tako bo skrbeti, da si naš narod sam potom svojih obnovitvenih zadrug in svojih po«* nikov ter z domačimi delovnih11 močmi obnavljal svoje domove, **■' vojaške oblasti pa, da bodo up0*1*-vale njegove želje in mu pomaš* zlasti z dobavo materiala, vozil « sedo v upravi zadruge, pošljejo cla. sredstev.
V.V.%W/.VWAW	•.ww.v.w.wavaV'
„Svet brez sovraštva
Nove osebne izkaznice
V smislu odredbe zavezniške u-prave se morajo vse osebe, ki so dopolnile 18. leto, javiti v via San Carlo št. 2, da si preskrbijo nove osebne izkaznice. Vsak prosilec bo moral z dokumenti dokazati, da je bival v Trstu pred 1. majem 1945. Ti dokumenti so osebna, izkaznica izdana v tej občini pred 1. majem 1945, delavska knijžica, potrdilo a-nagrafskega urada o prijavi, živil, ska nakaznica, ali dve priči, ki prebivata tukaj, ali kakršen koli drugi dokaz.
Za tiste, ki ne bodo mogli predložiti gornjih dokazov, bodo izdane osebne izkaznice drugih dveh vrst.
Tisti ki niso še imeli v tej občini osebne izkaznice, morajo predložiti kak dokument s sliko. Kdor nima drugih dokumentov, naj predloži krstni list, poročni list, državljanski list, družinsko knjižico in podobno. Resničnost podatkov pa morata v tem primeru potrditi dve priči.
Po možnosti naj vsakdo prinese tudi eno sliko. Kdor bo po določ«. nem roku brez izkaznice, bo kaznovan.
Dolžnost je da se vsakdo javi po abecednem redu, kot bo določen. V ponedeljek, 22 t: m. je vrata za priimke z začetno črko A in B Uradne ure so od 8. do 12., in od 15. do 18. ure.
Obvezna prijava lita
Po odredbi ZVU objavlja Statistični gospodarski poljedelski urad za Goričko, da morajo do 31. oktobra vsi poljedelci prijaviti pri tem uradu množino letošnjega pridelka pšenice, ječmena in rži.
Poljedelce opozarjamo, da jih bodo po tem roku prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču.
Po odredbi ZVU A, 5 z dne 10. VIL 1945. je obvezna tudi prijava koruze in člnkvantina pri občinskih statistično gospodarskih uradih.
Slovenska prosvetna evasa.
VA-AV^AVVVV5^WAWAVVWAVAWAW. VV'-•^AV^A^VWVAVtfWWVWW^A^V^VA^^WA^^^VAWJV^^JS^VWV^^^WAVWJWSčAVl^A^VA^VA^VrtV.V.^^^^
Nikolaj Ostrovski
52
Kako se je kalilo jeklo
(Roman)
— Počakaj, jaz ga bom z bombo — je zadržal Pavla Mironov ta povlekel iz zepa ročno granato.
Vodnik Cigarenko mu je vzel gra
nato.
— Stoj, kaj O Je, ali si znorel? Takoj bomo dobili ključe. Kar «* ne bo moglo odpreti bomo odprli s
ključi.
Po hodniku so že peljali straini ke. Hodnik s« Je napolnil z raztrganimi, neumitimi ljudmi, polnim*
radosti.
Ko je odprl na široko vrata, Je Pavle odhitel v celico.
 Tovariši, svobodni ste! Mi »mo
budžonovci. Naša divizija j« »vzela mesto.
Neka žena z odml, vlažnimi od solz, Je stekla k Pavlu, ga objela kot svojega sina ln zajokala.
Več vredno od vseh trofej, vred nejše od zmag« j« bilo za borca di vizija osvobojenje pet tisoč ena in sedemdesetih boljievlkov, katere »o Poljaki nagnati v kamenlt* o*Uce
in ki »o pričakovali streljanja, in 2000 polttiinlh delavcev rdeče armade. Za sedem tisoč revolucionarjev je postala noč brez trohice avetlobe naenkrat sijajno sonce toplega junijskega dneva.
Eden izmed zaprtih, rumenega obraza, je radostno stekel proti Pavlu. Bil je Samujlo Leher, stavec iz tiskarne v Scpotovki.
Pavle je poslušal Samuilovo pripovedovanje. Njegov obraz je potemnel. Samuilo je pripovedoval o krvavi tragediji v rojstnem mestecu ln njegove besede so mu padale na ■no« kot kapljice raztopljenega Mtla.
— Pobrali »o nas ponoči vso naenkrat. Izdal nas Je nek provokator. Naenkrat »mo »e znašli vsi v rokah vojnih orožnikov. Strašno »o na« tepli, Pavle. Bil nm na boljšem kot o«taii; g« p0 prvih udarcih »etn padel nezavesten na tla. Toda drugi eo bili močnejši od m«, ne. Nismo imeli več česa prikrivati.
Zandarmerija je vedela več kot mi. Vedeli so za vsak naš korak.
Kako ne bi vedeli, ko je bil med nami izdajalec. Nisem zmožen, da bi ti povedal o teh dnevih. Ti Pavle jih mnogo poznaš: Val jo Bruz-žakovo, Rožo Gri cmari iz »reskega mesta, tako mlada, sedemnajst let stara, lepa deklica, ki je Imela tako zaupne oči. Potem Sašo Bun-šafta. saj ga poznaš, naš stavec, tako veeel deček; dva gimnazijca — Novoselski in Tužic. Saj jih poznaš. Ostali pa so vsi Iz sreekega mesteca in okolice. Skupno je bilo aretiranih devet in dvajeet ljudi, med njimi sest žensk. Vse »o zversko mučili, Valjo In Rožo pa so posilili ie prvi dan. Smejali so »e nam ln delali to, kar »e jim je zazdelo. Na pol mrtve so privlekli v celice. Po tem dogodku Je začela Roža go. voriti neumnosti In čez nekoliko dni se ji j* zmešalo.
Ni so ji verjeli, da je nora. Mislili »o, da simulira In so jo zato pri vsakem zasliševanju pretepali. Strašno Je izglodala, ko »o Jo streljali. Obraz je imela ves črn od u-darcev, oči divje to brez umne, prava starka.
Valja Bruziak »e Je držala do-
bro do zadnjega trenutka. Umrli sta kot pravi borki. Ne vem, odkod »ta črpali moč; toda Pavle, ali je »ploh mogoče opisati njuno »mrt? Ne, ni mogoče! Njuna smrt je mnogo bolj, strašna od besed... Bruzža. kova je imela najbolj nevarno delo: vzdrževala je zvezo z radiotelegrafisti iz poljskega štaba, poelali »o jo v sr iz za zvezo; pri njej »o dobili pri preiskavi dve ročni granati ln revolver. Ročni granati Ji je dal tisti provokator. Vse je bilo pripravljeno tako, da bi jo lahko obtožili, da Je nameravala uničiti štab.
Pavle, ne morem ti pripovedovati o poslednjih dnevih, toda če zahtevaš, ti bom povedal. Vojno sodišče j« odločilo: Valja In dve drugi — bodo obešene, ostali tovariši — u-streljeni.
Poljake vojake, med katerimi smo vršili r.ašo akcijo, so sodili dva dni pred nami.
Mladega desetarja, radiotelegrafista Snjegurka, ki Je do vojne de. hal kot elektromonter v Lodžu so obtožili izdaje domovine In komunistične propagande med vojaki ter ga obsodili na ustrelitev. Ni vložil prošnje za pomilostitev ln Je bil ustreljen 24 ur po Obsodbi.
Valjo »o na njegovo zahtevo poklicali za pričo. Pripovedoval je, da Je Snjegurka poznal, da je vršil komunistično propagando, da pa je odločno odbil obtožbo o izdaji domovine. »Moja domovina — je rekel — je Poljska-sovjetska socialistična republika. Da, jaz sem elan Komunistične partije Poljske in ste me prisilili, da sem šel v voj. sko. Odpiral sem oči takim vojakom kot sem sam, vojakom, ki ste jih vi gnali na bojišče. Lahko me zakadi tega obesite, toda svoje domovine nisem izdal ln je nočem izdati. Naše domovine so različne: vata je gosposka, moja pa delav-sko-kmečka. In v tiej moji domovini, ki bo prišla — o tem »ero glo. boko prepričan — me ne bo nihče Imenoval izdajalca.*
Po obsodbi so na« zopet združili. Pred Izvršitvijo kazni so nas dali v zapor. Ponoči »o pripravili ve-šala nad potjo k ječi poleg bolnice. Poleg samega gozdička, malo naprej poleg kleti, kjer je bonikala voda, »o izbrali mesto za streljanje, Tam so skopali tudi skupini grob za nas.
V mestu je bila objavljena obsodba na plakatih, vsi eo vedeli
zanjo; kazen nad nami pa so Poljaki hoteli izvršiti Javno podnevi, da bi vsak lahko videl ln da bi »e bali. In od zgodnjega jutra so že začeli vlačiti narod iz mesta k veša-lom. Nekateri so šli iz radovednosti — čeprav je bilo strašno, vseeno »o šli. Ob vešallh se Je zbrala mnoilča ljudstva. Kamor tl seže pogled, povsod same glave. Jeca je, vsa ograjena z plotom. Tik pred Ječo so postavili vesala in ml sjno lahko slišali glasove. Zadaj na cesti so postavili mitraljeze. Pripeljali »o konjeniško In pešadljsko šandar merijo iz vsega okrožja. Col bataljon Je obkolil hiše In ulice. Za obsojene na vešallh so izkopali posebno Jamo poleg njih. Pričakovali »mo konec molče, ln si le od časa do časa izmenjali kako besedo. O vsem »mo govorili kljub pričakovanju dogodka, dokler »e nismo poslovili. Samo Roza Je vsepetala nekaj nerazumljivega v oglu celice In se razgoverja sama s seboj. Valja, vsa Izmučena od posilstva in udarcev, ni mogla več hoditi In Je le ležala. A komunistke iz mesta, dve sestri, sta s« poslavljali objeti to « mogli več vdržatl Joka.
(B* nadaljuješ
Naša pisateljica Mira Ptico'j znana po svojih uspelih romah je napisala dramo v 3. deje« ' ki se bo še to sezono uprizoril* gledališču v Trstu, Ljubljani, M»r boru in drugod. Snov je pisatelj zajela iz razmer v ljubljanskih porih, kjer so belogardisti, pod v« stvom nacističnega krvnika na, počenjali vsemogoča grozo*' stva.	,
Drama bo izšla v Knjižni zal®* v Trstu — obenem s koledafr za 1. 1946 ln z zbirko ruskih b**®1 l-esk. Naročite knjige pravoč**" rok je kratek.
TRŽAŠKI RADIO
Vsem našim vitateljem &Por0^ mo, da bomo odslej objamili f gram Radio Trsta en dan nap1 Tako bodo tudi ditatelji v nejših krajih, pravočasno obve J*,, Se posebej pa bomo opozarjan slovenske oddaje.
SPORE® ZA NEDELJO
l
7. poročila BBC v angleščini,
7,1
čitanje sporeda v slovenščini, 7-poročila v slovenščini, 7.30 pori* v italijanščini, 7.45 koledar, 8. i' sba za vsak okus, 8.30 kmetij® ura v italijanščini, 9. kmečki E »tet, 9.30 kpietijska ura v slov-ščini, 10_ sv. maša iz cerkve • Justa, 1L pridiga v slovenščini, 1 45’ v zvezi z Vidmom, 12.45 P0®® la v slovenščini, 13. napoved
— poročila v italijanščini, 13.1® f sbena fantazija, 14. pregled 7*®
— predavanje, 14.30 mladinska (italj.), 15. pionirska ura, 15-30 ključek.
16.30 2 uri 15’ v zvezi z Vidri®' 18.30 obvestila svojcem, 19. od* • za evangeličane, 19.30 pestra g'**|[ 20. napoved časa — poročila venščini, 20.15 poročila v itaWV ščlmi, 20.30 glasba za delaveft
športne novice, 21.16 slaven
.C:
Ponovna delitev otrobov
Statistično gospodarski poljedelski urad za Goriško objavlja, da bodo 18. oktobra zopet pričeli de-1 ključek' liti otrobe za perutnino, molzne krave in konje prevoznih tvrdk, V poštev pridejo le živinorejci iz goričkega okraja. Javiti se morajo z osebno izkaznico v našem uradu v Gorici, Korzo Roosevelt 5, II., kjer dobe potrebna nakazila. Za molzne krave je potrebno, razen izkaznice, tudi letošnje potrdilo o prijavi živine.
21.30 komedija (italj.), 22.15 P& . večerne glasbe iz Vidma, 23. D”p ved časa — zadnje vesti v itaUJv ščini, 23.10 zadnje vesti v Sčtnl, 23.20 močno zabavišč**
Selitev zadružnega odbora
Pisarna Okroinega iniciativnega tadrulnega odbora v Oorioi se Je preselila iz ulice Crlspl št. 10 v ulico IX Agosto it. 11, prvo nadstropje levo, vhod iz dvorišča. St. telefona Je 279.
Ples v prid iasoplsu ,,Gloventti“
V telovadnici v Via della Valle bodo mladinci organizirali v torek 23, t. m. ples v prid časopisu «Glo-ventu*.
Začetek ob 19. url. Vstopnina lir 20.—.
Priredit*v v Skednju
Nocoj ob 19. url bo v prostorih kulturnega krožka »Ivan Zol* v Skednju prireditev šolske mladine In Prosvetnega društva »Prešeren* iz Boljunca. Vabljeni vsi!
Prireditev v Rojanu
Nocoj ob 19. uri bo prostorih Kulturnega krožka v Rojanu (via Snlltro 10) slovenska kulturna pri. reditev, ki Jo organizira mladinski odsek. Sledila bo plesna zabava.
Enotni sindikati
Sindikat ta gradbeno stroko. Vsi dolavci, uslužbenl pri tvrdki Vltall Glovami, naj »e danes ob 18. url Zglasijo v sedežu, via Imbrianl 5, zaradi pojasnil gede osvobodltvene nagrade.
Sindikat ta zdravstvo. Odbor pri kopališču »Ausonia* »e zbere danes ob 18. url v via Imbrianl 5.
VA BILO
Prosvetno društvo »Višava* i* konelja vabi danes ob 18. vA . jutri ob 16. uri na kulturno Jr reditev. Po prireditvi P1®*- .
Odgovorni urednik •TER CIRIL
obl'
Poizvedbe
VALLE PETER, star 21 lek , čen v sivo suknjo, rjavo *r*^?Lt» hlače, plavolas, suh, srednje P~~, \ ve, je odšel iz Vidma ln do»P* I Trst v soboto 18. t. m., potovati dalje v Vlsinado. Od dne ni več glasu o njem. Ves« v
si oče Vaile Olivlo, Visi nad a. **
   --------------------
VERSA JOŽE, roj. 22. 3. £ zastavnlk, namestnik komlss^Ll bat. XIX. brig. »Srečko 'g* XXX. div. IX. korpus. od 5. 2. 1945 pri Trnovem. T° ,ee* ln tovarišice, kdor kaj ve o w vi usodi, naj sporoči družini Prosek 117 pri Trstu. —
MARKOČIČ BERTO, roj. 1’c 1913, dne 10. 7. 1944 ujet pd in odveden v gorlške zapore-1944 odpeljan v Nemčijo ne* kam. Kdor bi kaj vedel o v naj sporoči Matkočič Veri,
Brda, Gorica.	^
MALI O G L A S1
ŠIVALNI STROJ, »SlnK^' $ nov, prodam. Josip Dobrll*' Herpelje-Kozlna 2.	___________
OLTARJA, vajenega Prl,,«tlV' stiskalnicah kakor tudi v * t tv sprejmem. Istotam so »Pr,' gvJ1 konjski hlapec in dekl* “ rejo. Oljema Franc pošta Domžale - LJublj»n“^
Zobni ambulatori)
zopet dnevno spreJ001*-.)^ 10 * najsolidnejše jobozdi^v	,
botehnlčna ?*'^c0v»<»o GORICA, Ulica Arelv**
BRINJE (ISTRSKO) kupuje tvrdka ^ A. Šarabon & Co., l-|ul»llan
Zaloška c. 1