Strokovne razprave --------------------------- GDK: 892.69 : (497.12) Gozdno medenJe in medeče lesnate rastline v gozdovih Slovenije l\1aJa .l l.l R(*, V!LI ,\II KUIIČ*"' Izvleček: Jurc, M., Mikulič, V.: Gozdno medenje in medeče lesnate rastline v gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik, št. 1/2001. V slovenščini, ci t. lit. 56. V prispevku je podan pregled literature o najpomembnejših proizvajalkah gozdnega medenja pri nas, navedeni so podatki o lastn.ih opazovanj ih, dodan je seznam medečih drevesnih in grm ovnih vrst ter kartografski prikaz razšitjenosti smreke, jelke, češnje, robinije, lipe ter domačega kostanja. Ključne besede: gozdno medenje, Homoptera (Coccoidea, Aphidoidea. Psyl/oidea, Cicadoidea), medeče drevje, medeče grmovje, karte, Slovenija. UVOD Že najstarejši ostanki materialne kulture pričajo, da je človek iskal in zbiral med in ga uporabljal kot hrano in zdravi lo. Malo pa je podatkov o tem, kdaj so se pričela posamezna ljudstva ukvarjati s pravim čebelarjenjem, o tehnikah čebelarjenja in tudi o krmni osnovi čebelaljenja. Zagotovo pa je pradomovina čebel gozd. Nekoč so divje čebele živele v votlih deblih in skalnih razpokah v gozdovih ter nabira le gozdni med. Človek jim je med jemal s pomočjo dima, kar je nari- sano na okoli 25.000 let stari risbi na steni jame Cuevas de laArana v Španiji (SKOK 1991). Že pred približno 2.000 leti so se plemena Urartu, predniki današnjih Armencev, ukvarjala z domačim čebelarstvom. Čebele so hranili v panj ih, ki so jih naredili iz vejevja in oble- pili z glino (JOJRIS 1977). Različne tehnike čebelarje­ nja so razvili stari Egipčani, Grki ter Rimljani (BO DIG 1 BECK 1 SMEDLEY 1944). Stari Slovani so bili znani kot uspešni nabiralci medu, gojitelji čebel in veliki potrošniki medu (in tudi medice). Sprva so bili le pri- ložnostni nabira Ici medu divjih čebel, nato pa lovci na čebel je roje. V južnih pokrajinah svoje pradomovine so Slovani prišli v stik z bolj razvitimi narodi, predvsem Grki, in spoznali so njihovo čebelarjenje. Pozneje, ko so se trajno naselili, so se začeli ukvatjati s pravim gozdnim čebelarstvom. V novi domovini so stari Slo- vani čebelarili le na ozemlju severnega evropskega pasu, na jugu pa do Donave samo med Regensburgom in izlivom !sare (ARMBUSTER 1928). Staro gozdno čebelarstvo je bilo razvito tudi na slovenskem ozemlju. Gozdni čebelarji so izdolbli drevesa nekaj metrov od tal, te dupline premazali z izvlečki dišečih rastlin in jih • doc. dr. M. J., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83. 1000 Ljubljana, SLO •• V. M., univ. dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 18 zapirali z deskami. Takšna votla drevesa so naselili roji čebeL Med so nabirali spomladi ali jeseni (»spodre- zovanje medu«), pred mrazom pa so čebele obvaro- vali z zapiranjem špranj ob pokrovu (Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, 1970). Verjetno je, da omenjajo srednjeveške darovnice pravo gozdno čebe­ larstvo (ARMBUSTER 1928). Od XIII. stoletja dalje navajajo zemljiške knjige s slovenskega ozemlja daja- tve v medu, vosku in panj ih. Panj in čebelnjak je prvi opisal J. V Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. V urbarjih so omenjene zidelhube, tj. kmetije, ki so se ukvarjale samo s čebelarstvom v gozdu. V XV. in XVII. stoletju so čebele prištevali k divjačini; v urbar- jih jih imenujejo divji črv in upravičenci do lova so imeli edini pravico do čebelatjenja (Slovenski čebelar, 1898-1963). V začetku XV stoletja se je čebelarstvo razmahnilo zaradi sejanja poganskega žita- aj de, ki je doma iz Azije. Ajda je zagotavljala zadostno in kako- vostno prehrano čebel čez zimo (Zakladi Slovenije, 1979). Kot zaščita panjev se je pojavil čebelnjak (Slo- venski čebelar, 1898-1963). Ob koncu XVIII. in v začetku XIX. stoletja se je čebelarstvo uveljavilo kot pomembna kmetijska panoga na slovenskem ozemlju. Kot podpora tej dejav- nosti je bila natisnjena tudi prva čebelarska strokovna literatura: leta 1792 jeJ. Golička prevedel delo A. Janše Popolni nauk o čebelarstvu, leta 1831 je na Štajerskem izšlo Čebelarstvo P. Dajnka in nato prvi čebelarski učbenik na Kranjskem Kranjski Zhbelarzhik. Gozd je torej v preteklih stoletjih nudil čebelam zavetje in snovi, ki so jih potrebovale za prežive~e: nektar, mano, pelod, zadelavino in vodo. Čebele so uspele preživeti v gozdu tisočletja, danes pa v narav- nem okolju ne morejo preživeti brez izdatne človekove pomoči. Kot razlago za to raziskovalci in čebelarji - praktiki navajajo, da so se razmere v naravnem okolju GozdV 59 (2001) 1 Jurc, M .. MtJ,:uhč, \~ :Gozdno mcdcnJ~ tn medcte lc!>nate rnstlmc \ gozdov th Slo\'entJc v Sloveniji spremenile zaradi intenzivnih urbanistič­ nih posegov v okolje, zaradi intenzivnega kmetijstva, pri katerem uporabljajo prevelike odmerke mineral- nih gnojil, herbicidov, insekticidov in drugih kemičnih sredstev za varstvo rastlin, zaradi zmanjšane uporabe njivskega kolobarja, zaradi večletnega sajenja mono- kultur, zaradi uporabe mineralnih gnojil na travnikih in s tem večkratne košnje, ki zmanjšuje pestrost ras- tlinstva, zaradi globalnega onesnaženja in tudi zaradi gospodarjenja z gozdovi, predvsem v preteklosti. Ne glede na to kažejo podatki o analizah medonosnosti gozdov in mejnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji od leta 1902 do l~ta 1995, da se donosi medu v gozdu stalno povečujejo. Od leta 1990 je v aktivni sezoni največje povečanje pri nosa na čebelji panj maja, junija in julija, avgusta pa pridelek v zadnjih letih glede na pričakovane donose drastično upada (POKLUKAR 1997). Avtor sklepa, da se je čas medenja v poznem poletju v teku zadnjega stoletia globalno pomaknil na zgodnejše poletno obdobje. Ajde in njenega medenja ni več, hoja medi v povprečju prej kot nekdaj al i pa sploh ne medi oz. medenje za čebele ni zanimivo. Površine gozdov v Sloveniji se povečujejo, po poda- tkih iz leta 1999 so površine listavcev znašale 759.024 ha, površine iglavcev pa 356.628 ha (MIKULIČ 2000). Kmetijska zemljišča se zaraščajo, po podatkih s konca osemdesetih let kar 150.000 ha na leto. Vemo, da pred- stavljajo gozdovi najbolj zapletene, predvsem pa naj- bolj bogate rastlinske združbe. Naši gozdovi so v pri- merjavi z gozdovi severnih območij Evrope in Azije po številu rastlinskih vrst relativno bogati. Ne glede na bogate potencialne možnosti, ki jih nudi naš gozd kot čebelja paša, je ta še zmeraj premalo izkoriščena (ŠIVIC 1992). Rihar (1963a) navaja podatek, da upo- rabijo čebele pri nas le 5 %gozdne paše. Danes menijo, daje mogoče povečati pridelek gozdnega medu za 20 do 30 %. Poglavitni vzroki nezadostne izkoriščenosti gozdne paše so: nepoznavanje bionomije številnih vrst uši, kaparjev in v zadnjih letih medečega škržata v kon- kretnih sestoj nih razmerah ter nj ih ovo neredno pojav- ljanje v gradacijah; nepoznavanje mutualistično simbi- ontskib odnosov proizvajalcev mane in določenih vrst mravelj, nezadovoljiva prostorska definiranost pomem- bnejšihmedečih drevesnih in grmovnih vrst ter vseka- kor nezanesljivost pojavljanja mane (vpliv okolja na gostitelja in žuželke). 2 PROIZVAJALCI MANE V GOZDOVIH V gozdu najdejo čebele nektar ali medičino za izdelavo cvetličnega medu ter našo najpomembnejšo GozdV 59 (2001} 1 gozdno pašo - mano ali medeno roso za izdelavo goz- dnega medu. Izraz mana označuje po nekaterih avtodih (SCHIMITSCHEK 1980) kristalizirane sladke izločke žuželk (listnih uši, kaparjev, listnih bolh in hroščev) pa tudi nekaterih drugih organizmov, kot npr. gob, lišaj ev in dreves, pri katerih pa je pojav in nastanek mane bistveno drugačen. Manaje bila znana že v davni pre- teklosti, njen nastanek pa ni bil pojasnjen. Eden prvih ohranjenih zapisov o mani je v spisih Naturalis historia rimskega pisca Plinija (od leta 79 p. n. š. do leta 23 p. n. š.), v katerih omenja mano kot pojav meteomega izvora. Iz davne preteklosti se je ohranil grafični prikaz mane na mozaiku iz bazilike v Teumiji na Koroškem (okoli 500 let p. n. š. ), kjer je upodobljena »sveto drevo«, jesen s kapljicami mane na vejah. Šele v 17. stoletju je francoski opat Boisier de Sauvage objavil razpravo o nastanku mane in njeno nastajanje pripi- sal rastlinskim ušem. Dokončno je nastanek mane leta 1858 strokovno utemeUeno pojasnil nemški fitopatolog J. Kiihn v delu Bolezni kulturnih rastlin, kjer razlaga da je mana suficitama sestavina rastlinskega soka, ki ga skozi ana ln o odprtino izločajo nekatere vrste kaparjev in uši (BLEJWEIS 1981 ). Med hrošči proizvajajo mano le določene vrste rodu Larin us. Uvrščamo jih med ril- čkarje, razširjeni pa so v državah prednje Azije. Larve teh rilčkadev izločaj o mano skupaj s prejo za izdelavo kokonov, v katerih se zabubijo. Njihova mana vsebuje sladkor trehalozo, ki je pomembna-surovina za izdelavo zdravil proti kašlju in drugim boleznim dihal. Pomem- bnejše vrste dreves, ki proizvajajo mano (po poškod- bah ali s posredovanjem sesajočih žuželk), so iglavci, kot npr. jelka, macesen, srnreka in razne vrste borov. Kruh iz neba, opisan v Bibliji, je mana, ki so jo izlo- čali kaparji vrste Trabutina rnannipara (Ehrenb.) na tamariski (Tarnarix nilotica). Poznamo različne vrste man: alhagi ali perzijska (nastaja na grmu Alhagi pse- udoalhagi), cedrova (nastaja na Cedrus libani), evka- liptova ali avstralska (nastaja na Eucalyptus spp. ), hra- stova (nastaja na Quercus vallonea, Q. persica), jelova ali ho jina (nastaja na Abi es alba), kalifornijska (nastaja na Pinus larnbertiana in Libocedrus decurrens), mace- snova ali brianconska (nastaja na Larix decidua) in druge (PETAUER 1993). Jesenova mana nastaja na Fraxinus ornus s posredovanjem jesenovega škržata (Tettigia arni L.) ali umetno z zarezovanjem mladih jesenov. Njeno pridobivanje je razširjeno v južni Italiji in Siciliji (Frassineti da manna) (BLEIWEIS 1981). Mano proizvajajo žuželke iz reda Hornoptera (ena- kokrilci, rastlinski sesači), tako da zabodejo rilček v mehke rastlinske dele do prevodnih cevi rastline, v katerih so poleg ogljikovih hidratov (5-20 %) tudi bel- 19 Slika l. Veliki smrekov kapar (Physokermes piceae Schrk.), oko- lica Brnika (foto: M. Jurc) Slika 3: Rdečerjava smrekova uš (Cinaropsis pi/icornis Htg.), Podkoren (foto: J. Gregori) Slika 5: Lisasta macesnova uš (Cinaria laricis Walk.), Srednji vrh nad Mangrtom (foto: J. Gregori) jakovine (0,03-0,27 %), mineralne snovi (1 -3 %), šte- vilne organske kisline, vitamini in voda (70-90 %). Zaradi visokega pritiska v sitastih ceveh rastlin začne 20 Slika 2: Zelena jelova uš (Buchneria pectinatae Nordl.), lška (foto: J. Gregori) Slika 4: Velika črna smrekova uš (Cinaropsis piceae Panz.), Rateče (foto: J. Gregori) Slika 6. Medeči škržat (Metcalfa pruinosa Say), Sela, dolina Dragonje (foto: M. Jurc) sok prehajati v prisesano živalico v večj ih količinah, kot so njene prehrambene potrebe. Tako se npr. skozi vrbovo uš v eni uri pretoči 1-2 mm3 soka, kar je pri- GozdV 59 (2001) 1 Jurc, M . M1l.ulič , \ .: uozdno meden re 111 mcdcčc lc<.na1c 1.1~thne \ gozdov1h Slo\ ~OlJe bližno 40 % njene teže (RIHAR 1992). Prebavila ena- kokrilcev so zgrajena tako, da se večji del sokov iz rastline pretaka skozi filtrirni prekat in mimo pravega želodca, tako da ostane neprebavljen in nespremenjen na voljo drugim konzumentom v prehranski verigi, predvsem mravljam. Sesajoče žuželke izločajo mano na dva različna načina: ali jo brizga jo iz analne odprtine v oblikj meglene rose, ki nalega na rastlinske dele, kjer se strdi, ali pa jo izločajo v obloo kapljic, kj v neposredlli bližini samih proizvajalk kristalizirajo. Posebno pomembno je področje mutualistične sim- bioze med mravljami in proizvajalci mane (SUDD 1983, WELLENSTEIN 1982, 1977 in mnogi drugi). Za Nemčijo navajajo podatke, da je bila v gozdovih, v katerih je bilo veliko kolonij mravelj (Formica polyctena F o rs t., F lugubris Ze rt., F rufa L. ter F nigri- cans Emery), tudi do 1,5 x večja produkcija medu kot v gozdovih, kjer je bilo kolonij malo, in 2 x večja kot na travnikih in vrtovih (WELLENSTEIN 1977). Med žuželkami iz reda Homoptera (enakokrilci, rastlinski sesači) proizvajajo mano žuželke iz podreda Coccoidea (kaparji, ščitaste uši) in Aphidoidea (listne uši), ter samo nekatere vrste podreda Psylloidea (bol- šice ali listne bolhe) in Cicadoidea (škržati). Najpo- membnejše proizvajalke mane v prvem omenjenem podredu so iz družin Coccidae in Kermesidae, v pod- redu Aphidoidea iz družin Lachnidae (drevesne uši), Callaphididae, Aphididae (cevaste uši) ter nekatere vrste iz družin Pemphigidae (volnate uši), Chaitop- horidae in Thelaxidae, v podredu Cicadoidea pa iz družine Flatidae ( SCHWENKE 1972, RJHAR 1963a, ŠIVIC 1974, BENDOV / HODGSON 1997, NOVAK 1992, SELJAK 1993). Podajamo pregled najpomem- bnejših proizvajalcev mane na iglavcih in listavcih. Šte- vilo križcev označuje pomen vrste pri proizvodnji mane ( +++ zelo pomembna, ++ pomembna, + manj pomem- bna). IGLAVCI Družina Coccidae - Physokermes hemicryphus Dalm.+++, mali smrekov kapar, mala smrekova lekanja, mala hojeva lekanja. Gostitelji: Picea abies, P orienta/is, Abies alba. Lokacija na gostitelju: baza poganjka preteklega leta, rogovilice prejšnjeletnih vejic (SANT AS 1988, PECHHACKER 1988, RIHAR 1977). - Physokermes piceae Schrk.++, vel oo smrekov kapar, velika smrekova lekanja (slika 1). Gostitelj i: Picea abies, P pungens, P argentea, P sitchensis, Abies alba (FOSSEL 1960). Lokacija na gostitelju: rogo- GozdV 59 (2001 ) 1 vilice prejšnjeletnih vejic. Predvsem na posamezno stoječih drevesih. - Eulecanium arion Ldgr. (Syn. E. .fietcheri Choi.) +. Gostitelj: Thuja occidemalis. Družina Laclmidae (CARTER 1 MASLEN 1982) Jelka (SCHEURER 1992) - Buchneria pectinatae Nordl. (Syn.Cinara pectinatae) +++, zelena jelova uš, zelena ho jeva uš ica, zelena jelova medna uš (slika 2). Razvije 6 - 7 -1 2 generacij letno. Pojavlja se vedno posamično. Lokacija na gostitelju: baza iglic na enoletnih do štiriletnih vej icah (LIEBIG 1987, LIEBIG 1 SCHLIPF 1981, RIHAR 1977). - Todolachnus abielicola Choi.++, velika Ijava hojeva ušica, velika Ijava jelova uš. Gostitelji: Abies alba, A. nordmanniana, A. sibirica, A. cilicica. Lokacija na gostitelju: kolonije na starejših vejah, deblu in na koreninah. - Mindarus abietinus Koch.' (Syn. M abietis Koch.) +, uš jelovih poganjkov, brstna hojeva uš ica, brstna jelova uš. Gostitelji: Abies alba, A. nordmanniana, A. sibirica, A. balsamea, A. concolor. Lokacija na gostitelju: mladi poganjkj (družina Tltelaxidae). Smreka (SCHEURER 1980) - Cinaropsis pilicornis Htg.+++, rdečerjava smrekova uš, rdečerjava puhasta smrekova lahnida, rjavo pro- gasta lahnida (slika 3). Zarodu ice so črne, mlajši raz- vojni stadiji različnih barv, prekriti z poprhorn. Dobro se drži vejic gostitelj a. Gostitelja: Picea abies, P sitchensis. Lokacija na gostitelju: mladi poganjki, vitalne mlade smreke, tudi v živih mejah (STADLER 1 MICHALZIK 1999, MICHALZIK 1 MULLER 1 STADLER 1999). - Cinaropsis piceae Panz. (Syn.Cinara piceae Panz.) ++, velika črna smrekova uš, velika črna lahnida (slika 4). Gostitelja: Picea abies, P omorika. Lokacija na gostitelju: dveletni do triletni les glavnih vej, vrhovi dreves, tudi debla in korenine (EGGER 1973). - Cinaropsis cistata Bckt. (Syn. Cinara cistata Bekt., Lachnus piceicola Choi.)+, zeleno progasta lahnida, puhasta lahnida. Lokacija na gostitelju: starejše veje, od julija naprej na letošnjih poganjkih. - Cinaropsis pruinosa Htg. , sivozelena lisasta lahnida. Lokacija na gostitelju: dveletne do triletne veje. Gos- titelja: P alba, P glauca. - Lachniel/a costata Zett. , močno puhasta lahnida, mokasta smrekova luboa uš. Gostitelji: P abies, P glauca, Picea sp. Lokacija na gostitelju: stranske tanke in zasenčene veje. 21 Jurc. M .• MiJ.:ulič, V.: Gozdno medenje in rnedeče lesnate rastline v gozdovih Slovenije Bor (KETTNER 1992, SCHEURER 1980, 1977) enoletne do triletne veje. - Ci nara pini L. (Syn. Lachnus pineti Koch.) ++, velika - Schizodryobius longirostris Mordw. (Syn. Pteroch/o- progasta uš, borova uš. Na: P silvestris, P mugo, P rus roboris L. var. longirostris Mordw.), črno ble- echinata, P virginiana (KETTNER 1994). ščeča hrastova lahnida. Gostitelji: Quercus robur, Q. - Cinaria nuda Mordw., na P silvestris, P mugo, P petraea, Q. lusitanica. Lokacija na gostitelju: eno- nigra. letne do dveletne veje. - Cinara neubergi Amh., naP mugo. - Lachnus longipes Dufour, kostanj eva lahnida. Gosti- - Cinaria cembrae Choi., temna cemprinova lubna uš, te lj: Castanea sativa. Lokacija na gostitelju: enoletne naP cembra (FOSSEL 1971). in večletne veje. Macesen (SCHEURER 1980) - Cinaria laricis Walk.++, lisasta macesnova uš, lisasta macesnova lahnida, macesnova lisasta lubna uš (slika 5). Lokacija na gostitelju: soncu izpostavljeni deli krošnje (MANINO in sod. 1985). - Laricaria kochiana Bi:irner, velika macesnova uš, velika macesnova lahnida. Lokacija na gostitelju: starejše veje, deblo in korenine. - Cinara laricicola Bi:imer, na Larix decidua. - Cinara boerneri Hrl., sivorjava macesnova lahnida, sivo rjava macesnova lubna uš. Lokacija na gostitelju: veje izpostavljene soncu. LISTAVCI Družina Coccidae - Parthenolecanium corni (Bouche) (Syn. Eulecanium corni Bche., L. robiniarum Dougl.) +++. Gostitelji: Salix sp., Ribes sp., Corylus sp., Alnus sp., Betula sp., Carpinus sp., Popu/us sp., Acer sp., Fraxinus sp., Crataegus sp., Aesculus sp., Rhamnus sp., Frangula sp., Robinia sp., Tilia sp., Ulmus sp., Vitis sp., Morus sp. (BENDOV 1 HODGSON 1997). Družina Kermesidae - Kermes quercus (L.) ++. Gostitelji: Quercus robur, drugi hrasti, lahko tudi robida, murva, borovnica, domači kostanj, vinska trta. Lokacija na gostitelju: mlajši oleseneli poganjki. Družina Lachnidae - Tuberolachnus salignus Gmel. (Syn. Lachnus vimi- nalis BdF.) ++,velika vrbova ušica. Gostitelja: Salix viminalis, Pinus halepensis. Lokacija na gostitelju: lubje mlajših vej (STADEN 1976, LLEWELLYN 1 RASHID 1 LECKSTEIN 1974). - Lachnus roboris L. (Syn. Pterolachnus roboris =Jas- cia tus Bunn., var brevirostris Mordw.) +, črna hras- tova uš, Ijavo črna hrasto va lahnida, hrastova debelna uš. Gostitelji: Quercus robur, Q. petraea, Q. pube- scens, Q. cerris, Q. lusitanica. Lokacija na gostitelju: 22 - Chaetophorella aceris L.++. Gostitelj: Acerplatano- ides. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. - Chaitophorinus coracinus Koch.++. Gostitelj: Acer pla- tanoides. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. Družina Callaphididae - Tuberculoides annulatus Hig. (Syn. T quercus Kal t.) +++, hrastova listna uš Gostitelji: Quercus robur, Q. petraea, Q. cerris, Q. pubescens, Q. rubra. Loka- cija na gostitelju: spodnja stran listov (HEIMBACH 1986, 1985). - Eucallipterus tiliae L.+++. Gostitelja: Tilia c01·data, T platyphyllos. Lokacija na gostitelju spodnja stran listov(HEIMBACH 1986, 1985,CARTER/ VISSER 1 MINKS 1982). - Myzocallis coryli Goeze. Gostitelj: Cory/us ave/lana. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. - Myzocallis cGipini Koch.++. Gostitelj: Carpinus betu- /us. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov. - Phyllaphisfagi L.+, bukova listna uš, bukova volnata listna uš. Gostitelja: Fagus silvatica, F orienta/is. Lokacija na gostitelju: spodnja stran listov, mladi neo- leseneli poganjki (PRABUCKI 1972). Včasih izloča vel ike količine mane, ki je prekrita z voščeno prejo in jo čebele nerade nabirajo. Družina Pemphigidae - Prociphilusfraxini Htg.,jesenova listna uš,jesenova gnezdasta ušica. Gostitelj: Fraxinus excelsior. Loka- cija na gostitelju: listni peclji. Družina Aphididae - Rhopalosiphon padi L. (Syn. Aphis avenae Kal t.) ++. Gostitelja: Prunus padus, Rhamnus spp. Družina Chaitophoridae - Periphyllus villosus Hartig (Syn. Aphis aceris Fab.). Gostitelji: Acer pseudoplatanus, A. platanoides, A. campestre, A. obtusatum, A. japonicum, A. palmatum, Fraxinus sp., Aesculus sp. Lokacija na gostitelju: listni peclji, cvetovi. GozdV 59 (2001 ) 1 Jurc. M .. Mtkuhč, V.: Gozdno mcdc:njc 1n mcdcče lesna te ra~lhnc \ guidO\ 1h Sl1l\ CtliJ C Družina Flatidae - Metcalfa pruinosa Say +++, medeči škržat (slika 6). Iz Amerike pripeljan v italijansko deželo Veneta 1979, v Sloveniji leta 1990 najden v bližini Ankarana, omejen predvsem na goriško območje in Slovensko Primorje in nizki Kras. Gostitelji: polifagna vrsta, ki naseljuje več kot 180 različnih listavcev. Leta 1998 najden tudi v Ljubljani, letos pa v Celju. Povzroča obilno medenje (SELJAK 1993). 3 MEDEČE DREVESNE IN GRMOVNE RAS- TLINE V GOZDOVIH SLOVENIJE Podatki o vrstah, ki medijo ali izločajo mano in ki rastejo v naših gozdovih, so v nekaterih publikacijah (MARTINČIČ in sod. 1999, PISKERNIK.1974, 1977, 1982, ŠIVIC 1974, JAMŠAK 1980, ŠIMIC 1980, JAVORNIK 1 KASTELIC 1982, Slovenski čebelar, 1898-1999, KOTAR 1 BRUS 1999). Pri izdelavi sez- nama naših medečih drevesnih in grmovnih vrst smo upoštevali literaturo, lastna opazovanja predvsem glede meden ja medečega škržata ter podatke tujih avt01jev. Tako npr. angleški avtorji poročajo o 452 drevesnih in gnnovnih vrstah rastlin, ki proizvajajo nektar, ter o 15 vrstah, ki proizvajajo mano (CRANE 1 WALKER 1 DAY 1984). Od leta 1990 je v naših gozdovih submediteran- skega fi to geografskega in v zadnjih letih v predalpskem fitogeografskem območju prisotna ameriška vrsta Met- calfa pruinosa Say - medeči škržat. Vrste gostitelja, na katerih smo opazili medečega škržata, smo označili z zvezdico. Navajamo seznam medečih drevesnih in gnnovnih vrst v slovenskih gozdovih: Abies alba Mili. - navadna jelka, Acer campestre L.- maklen*, Acer obtusatum L.- trokrpi javor, Acer platanoides L. - ostrolistni javor, Acer pseudoplata- nus L. - beli javor, Acer tataricum L. - tatarski javor, Aesculus hippocastanum L. - navadni divji kostanj, Alnus glutinosa (L.) Gaertn. - črna jelša, Alnus incana (L.) Moench. - siva jelša, Amelanchier ovalis Med. - šmarna hrušica, Berberis vulgaris L. -navadni češmin, Betula pendula Roth- navadna breza, Cal/una vu/ga- ris (L.) Hull -jesenska vresa, Carpinus betulus L. - navadni gaber, Carp inus orienta/is Mil!. -kraški gaber, Castanea sativa Mili.- pravi kostanj, Clematis alpina (L.) Miller- planinski srobot, Clematis vita/ba L. - navadni srobot, Cornus mas L. - rumeni dren, Cornus sanguinea L. - rdeči dren, Corylus avellana L. - nava- dna leska, Cotinus coggygria Scop.- navadni mj, Coto- neaster tomentosus (Ait.) Lind!. - dlakava panešplja, GozdV 59 (2001) 1 Crataegus sp. - glog*, Erica carnea L.- spomladan- ska resa, Euonymus europaea L. - navadna trdoleska, Euonymus latifolia (L.) Mili. - širokolistna trdoleska, Euonymus verrucosa Scop. - bradavičasta trdoleska, Fagus silvatica L. - bukev, Ficus carica L. - navadni smokvovec*, Frangula alnus Mili.- navadna krb1ika, Fraxinus excelsior L. - veliki jesen, Fraxinus ornus L. - mali jesen, Fraxinus oxycmpa Willd. - ostroplo- dni jesen, Genis ta germanica L. - nemška košeničica, Genis ta pi/osa L. - dlaka va košeničica, Genis ta tincto- ria L. - barvilna košeničica, Hedera he/ix L. - nava- dni bršljan, Juglans regia L. - navadni oreh, Juni- perus oxycedrus L. - rdečeplodni brin, Laburnum anagyroides Med. - navadni negnoj, Larix decidua Miller- navadni macesen, Ligustrum vulgare L. - nava- dna kalina, Lonicera caprifolium L. - kovačnik, Loni- cera caerulea L. -modro kosteničevje, Lonicera etru- sca L. - etrursko kosteničevje, Lonicera nigra L. - črno kosteničevje, Lonicera xylosteum L. - puhasto- listno kosteničevje, Malus silvestris (L.) Mili. - lesnika, Morus alba L.- bela murva*, Olea europea L.- divja oljka, Paliurus spina-christi Mili. - navadni derak, Picea abies (L.) Karsten - navadna srnreka, Pinus nigra Arnold -črni bor, Pinus silvestris L, - rdeči bor, Pyrus communis L. - bmška Pistacia terebinthus L.- terebint, Popu/us alba L. - beli topol, Popu/us tremula L. - tre- petlika, Pnmus avium L. - češnja, Prunus mahaleb L. - rešeljika, Prunus padus L.- čremsa* , Prunus spinosa L. - črni trn, Quercus cerris L. - cer, Quercus ilex L. - črničevje, Quercus petraea (Matt.) Liebl. - graden, Quercus pubescens Willd. - puhasti hrast, Quercus robur L.- dob, Rhamnus catharticus L.- čistilna kozja češnja, Rhamnus fal/ax Boiss. -kranjska kozja češnja, Rhamnus saxatilis Jacq. - razkrečena kozja češnja, Ribes alpinum L. - alpsko grozdičje, Ribes nigrum L.- črno grozdičje, Ribes petraeum Wulfen - s kalno groz- dičje, Ri bes uva cris pa L. - kosmulja, Robinia pseudo- acacia L.- robinija*, Rosa spp. - šipek, Rubus caesius L. - sinjezelena robida, Rubus hirtus W.& K. - srhko- stebelna robida, Rubus idaeus L. - malinjak, Rubus plicatus Weihe & Ness - nagubana robi da, Ru bus ulmi- folius Schott - brestovolistna robida*, Salix alba L.- bela vrba, Salix appendiculata L. - velikolistna vrba, Salix aurita L. - rakita, Salix caprea L. - iva, Sa/Lr. cinerea L. - pepelnatosiva vrba, Salixfragilis L.- krhka vrba, Salix glabra Scop. - gola vrba, Salix purpurea L. - rdeča vrba, Sambucus nigra L.- črni bezeg, Sambucus racemosa L. - divji bezeg, Sm·bus aucuparia L. -jere- bika, Sorbus domestica L. - skorš, Sorbus torminalis (L.) Cr. - brek, Spirea media F.W. Schmidt.- srednja medvejka, Spirea salicifolia L. - vrbovol istna med- 23 Jurc. \l.. 1\hkult,. V.: Gozdno mcdcn1e m mcdečc les nate rasti me' gozdo\ 1h SIO\·eniJC vej ka, Staphylea pinnata L. - navadni kloček, Taxus baccata L. - tisa, Tilia cordata Mili. - lipovec, Tilia platyphyllos Scop. - lipa, Ulmus glabra Huds. - goli brest, Ulmus /aevis Pallas - dolgopecljati brest, Ul mus minor Mili.- goli brest, Vaccinium myrtillus L.- borov- nica, Vaccinium uliginosum L. - barjanska kopišnica, Vaccinium vitis-idaea L. - brusnica, Viburnum lantana L. -dobrovi ta, Viburnum opu/us L. - brogovita, Viscum album L. - bela omela. 4 VPLIV PROIZVAJALCEV MANE NA GOZDNE RASTLINE Prozvajalci mane so za gozdno drevje, na katerem se pojavljajo, nedvomno škodljivi. Rastlinam odtegujejo sok in s tem negativno vplivajo na rast in priraščanje 24 gostitelja. Poleg tega povzročajo pojavljanje nenormal- nega razraščanja rastlinskega tkiva (hipertrofije), viha- nje listov in iglic, tvorbo izrastkov in drugo. V primerih gradacij sesajočih žuželk, ki so večinoma monofagne, prihaja do popolnega uničenja asimilacijskih organov gostitelja, izostanka priraščanja in tudi propada pred- vsem mlajših rastlin. Znanje npr. primer izjemne nam- nožitve jelove listne uši (Drayfusia nusslini CB.), ki je v šestdesetih letih na območju GO Idrija na večji površini uničila ves naraven in umetno vnesen jelov pomladek {BLEIWEIS 1981 ). Sesa joče žuželke so tudi vektorji številnih virusnih okužb drevja. Škodljivost sesajočih žuželk pa vsaj deloma odtehta dejstvo, da se z njihovo mano hranijo »koristne« žuželke, kot so mravlje, ose goseničarke, muhe roparice in še nekatere, predvsem pa proizvajalke gozdnega medu - čebele. Slika 7: Razširjenost smreke - označeni so odseki, kjer je lesna zaloga večja kot 1 OO m1 na ha (vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2000) Slika 8: Razširjenost jelke - označeni so odseki, kjer je lesna zaloga večja kot 1 OO m1 na ha (vir: Zavod za goz- dove Slovenije, 2000) GozdV 59 (2001) 1 G) ~ "' (!) 1\l o ~ fi) Ul Slika 9: Razširjenost kostanja* -~· rov.:(lt\ ,,J : . ,·~.; ... . •:~g.;,. . ·s~1.ANA .:~ • 'i Slika JI : Razšiljenost češnje* ~ l'AZ-W' :;" .. ::·. ·, ,.,4;·~~~;~: .:" .~ ( ol NAZAJUE ··~r\:· . '- ··· t h} ~ ........ . ', .; • ~.4!>f0JNA . "\",'\., ~·. ,:• :.; .. . ·. Slib 10: Razširjenost lip* -' ,t:.;; .. ~ '~~~~<. Sf:tAN'A ·~Uuu't..,~'~" · ' ' :-'\ . :~~~s·: . ~~:~"·"" :A~~ 1':··.'; . · ~UW~A ., .; ~ :~~~:<'Ct' o•-st:vve;! ~RAI>EC : ·<· .. . , cw• .. "NO-.:OMESTO . ._ . - Slika 12: Razširjenost robinije* ··~~ .. :::.~:-. *Označeni so odseki, kjer je lesna zaloga večja kot 5 m' na ha (vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2000) ~ c: p ~ 3::: [ ~ .< ~ o 3 <'> Q. <'> 2 . ." s· 3 " g. ("A " 1f ::l "' " ~ s· "