Št. 71. V (Joric'.i, v sol>oto due 7. septombra 1901. Letnik III. l/.li;ij;i vs;ik foriik in sohoto v ti'ilnu oh II. mi prc.l[Kildiic /a mesto tcr ol. ;5. uri |m)|ii)I(!iii' /,:i dt'/.Ho. Ako padn n;i la, clnova pra/.nik iziili^ dan prej ol» (>. y.veiVr. Staue |)<) |ii)šli prcjcniaii ;ili v (iorici na (loin pnäiljnii rrlolettio S k., pollt'tno i K. in OJclrlli'liMi 2 K. IVodaja si1 v (iorici v t.ol>;ik:tin;ili Sell warz v Solskili ulicali in .Icl- lcrsit/ v Nunskili nlicali po S vin. (%jutra.iijc i/(hmj<\] ITi'rrinislvo in upravnistvo so naluijala v «Narodni liskarni», nlica Vetturiiii li. St. 9. Dopiso je naslovili na uredništvo, Ofj;laso in naroivnino pa na upravniätvn «(joiico». (i^lasi so ručiiuijo po petit- vrslali in sicor ako sr tiskajo l-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako se vo(M;rat tiskajo, raču- nijo H(> po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušio). V prepiru torej naj isce naü naroA svojo sreöo, svoj V. Nalo/i bolnemu in izhiranemu člo- veku težek to vor in ga prisili, »la la to vor nese v goro, — pa imas pred seboj po- dobo nažega ljudstva, ako se isto reb e- lira kakor to zahteva „Soea". Ali je pa človekoljub oni, ki bi silil bolnega človeka, da prenaša težke tovore ? Ne ! In jednako torej ni prijatelj našega ljud- stva, kdor je hujska v neslogo in je hoče rebelirati, marveč zadati rnu hoee k toli- kim udarcem še — smrten udarec. Naš kmečki stan je obnemogel. lz nekdaj brezskrbnega kmetovalca je postal slovenski kmet izmučena para, ki komaj preživlja sebe in svoje in je takih, ki niti tega ne niorejo: jedna slaba letina, pa v roko popotni les in hajd po svetu s trebuhom za kruhom! Uzrok temu so nesnosni davki, ter druge vedno rastoče potrebščine. Zeinlja rnu ne rodi več tako, ker je ne more uspešno gnojiti in obde- lovati; kmcčka mladina dirja v mesta in v židovske tovarne ter pušča krnelijsko delo na cedilu, a kmetovalec si brez de- lavnih rok pomagati ne more. Kadar pa mu je sreča mila in vcndar kaj pridela, lakrat pa rnu stopi nasproti židovska konkurenca in mu onemogoči prodati za dobro ceno pridelke, da bi plačal silne davke in opravil druge potrebščine v de- narjih, kolikor jib v pridelkib plačati ne more. Posledica tega je tamna skrb, ki čuva ob postelji in rnizi kmetovi ter ga preganja na vsak korak. Ali je čudo, ako kmetovalec v takem položaju obupa, ako :iiu padejo roke ob životu in nimajo več poguma prijeti za delo? Ali je pa tudi čudo, ako tako izmučen kmetovalec po- grabi po vsakem sredstvu, ki mu — sie- Liidi le za bip — olujša težo skrbi? In katera so ta sredstva? Z a d o l ž e v a n j e in za tern čestokrat o b u p n o p i j a n- čevanje! Ali je ,.Soc"in" clankar že vide! kedaj takega kmetovalca, kako slabe volje je, kako poveša glavo, kako je čme- ren in kako pobaja, mesto bi delal na polju in v vinogradu? 0 takem kmeto- valcu je labko dr. Tuma v Bovcu rekel „da mu ni več pomagati". In kaj lažjega nego takega polu obu- panega kmetovalca nabujskati zoper to in ono, da: zoper nebo in z em I jo; kaj lažjega nego takega kmetovalca uve- riti, da je — d u h o v n i k kriv njegove bede, češ, glej, kako se dubovniku dobro godi, kako rudečeličen je, kako rcjen, a živi brez trpljenja ild. itd. Obupani kme- tovalec, ki ni pouceu o tern — a da ne bi bil poučen, zato hoče skrbeti židov- stvo po svojih socijalno - demokratskib agenlib — od kod i z v i r ü uzrok njegovi bedi, on ki ne vidi tega uzroka, zidov- skeg'a niiljai'drrja, p r e d seboj, on bode Intro verjel bujskačem, da je d u- h o v n i k s svojimi „rudečimi lici" pravi uzrok njegovi bedi in dobro mu dene, ako se, nabujskan, zamore znašati vsaj nad duhovnikom. Zato pa vidimo v vrstah naše „na- rodno-napredne" „stranke" največ takib obupanib, zadolženib in v pijančevanje zabredlib kmetovalcev. Židovstvo, da zakrije svoje črne namene s krsčanskim ljudstvom, a da izrazi objednem svoje tisucletno sovraštvo zoper kr.ščanstvo, nareka svojim plačanirn soc. dem. bujskačem, da bujskajo Ijud- stvo zoper d u h o v š č i n o kot uzrok ljudske mizerije. In vendar je stotisočkrat dokazana romiluj(imo ga. Ako je pa tako nemoder, da jo začne, izgubivši jo, „äinfati" in prekli- njati, polem se mu smejemo. Ali priča- kujeta Tuma-Gabržček od svojih „Tutti Irulti" drugega uspeha? SmoSno, ako bi ne bilo žalostno, da se ljudje, hoteči biti ljudstvu voditelji, lako brezvestno igrajo z njega srečo in prihodnostjo, dopuščaje tako inlamno demoralizovanje njega mladine. GLASBA. Ravnokar je izšel 2. zvezek „Novih akordov", katere izborno urejuje dr. Goj- mir Krek, zalaga pa Schwentner v Ljub- ljani. Vsebina tega izvrstnega zvezka pa je sledeca: 1. „Sanjarija" v h molu za klavir, zl. Anton Hajovic. Skladba je povsem ori- ginalna, ni težavna; se bo kmalu prilju- bila. 2. „Če na poljane rosa pade", sa- mospev v a molu s klavirjem, zl. dr. B. lpavec. Skladba vedno rnladega in duho- vitega skladatelja je lepa, tekoča, v vsa- kem obziru dovržena. 3. „Vabilo", zl. Jos. Prochiizka; moSki zhor v a duru. To je silna, doneča in impozantna skladba. 4. „Vabilo", zl. dr. Gojmir Krek za mešan zbor. Skladba svedoci skladatelja dovr- šene sole in bujne iantazije. f>. „Mando- linata" za klavir v e molu, zl. Viktor Parma. Glasba spominja na novošegni italijanski slog, je melodijozna in prav lepa. 6. „Ptiček", narodna za mešan zbor, zl. dr. Gustav lpavec. Narodni značaj tu izbonio poudarja hannonizacija. 7. „Fuga" v des duru za orglje ali harmonij, zl, Danilo Fajgelj, op. 154. Fuga je najte- žavnejša skladba, je vrhunec glasbene umetnosti, ker zahteva popolnega znanja harmonije, enojnega in dvojnega kontra- punkta in känona. V lugi mora biti thema umetno upletena med posamezno glasove. Ako thema v fugi ne modulira, pravimo taki lugi: „Fuga di to no", ako pa thema modulira, je: „Fuga reale". Vprašanje (dux) vdobi v pravilni lugi odgovor (cemes) v kvintni legi. Prvi je sugo igral Frescobaldo (oče organistov) 1. 1060 v cerkvi sv. Petra v Himu, kjer je imel 30.000 poslušalcev. Fuge Fresnobaldija pa niso bile že dovr- šene. Na vrhunec glasbene umetnosti in lepote je sugo privel še-le nedosegljivi J. S. Bach. Za njim so se srečno posku- šali v fugi velikani orgljavci: Pasterwitz, Pachelbel, Hembt, Vierling, Krebs, Kittl, Rinck, Brosig, slov. štajarski učitelj (stare sole!) Uhl, (Slava mul) i. dr. Na Sloven- skem je fuga do sedaj bila še „španska vas", saj se temu ni čuditi, ako pomis- limo, koliko je bilo že nedavno Sloven- cev, ki so smatrali glasbo kot umetnost, koliko pa onih, ki so glasbo imeli za „Ohrenkitzel!" Da pa je fuga zares to, kar ima biti, mora imeti še gladek glasheni tok, rit- mično življenje, katerega ne smejo moliti umetne glasbene kombinacije. Omenjena fuga se tudi lahko vspešno na klavirju igra. Paziti je, da se themata, ki so z vodoravnicami naznačena, izraznejše igrajo. 8. „Etude" za klavir, zl.Risto Savin. Skladatelj je na klavirju doma. 9. „Po- kojnici v slovo", ženski zbor, zl. Fran Ferjančic. To je nežna, ljubka in mila pesem, ki izvrstno znaci besedilo. 10. „Jaz nimam več palm", sainospev s kla- virjem. Lepa, moderno vzvišena skladba. „Nove akorde" iskreno priporočam vsem slovenskim glasbenikom in sploh slovenski inteligenciji. Tisek je krasan, papir je gladek in lerpežen, cena je pa tako nizka, kakoržne pri taki obilici do- bre glasbe zastonj iščem. Danilo F aj g e 1 j. D o p i s i. Iz («oritM». — („So čine m u" k r i- t i k a s t r u drugi odgovor). (Konec). Bavjio tako smolo ima kritikaster z „maestoso". Kot vzgojen Lab bi moral pač ved(^ti, kaj maestoso pomeni. Kar je velicastnega, to nosi v sebi znak velikih dimenzij bodi si v prostoru, času, moči, časti, itd. Drobnirn, šibkim bitjem ne dajemo nikdar pridevka velicastnosti. Tu ima g. „kritik" razlago izraza maestoso. Kar pise on o tern, je deloma nekoliko neokretne sofistike, deloma gole neved- nosti. On pise: ,.To je res, da vojaška godba igra ccs. himno bolj počasi, ali zakaj, tega g. M. ne ve, in ravno s tem, da se sklicuje na godbo, pokaže, da ne razume, kaj je „maestoso", ker misli, da isti „maestoso", je pravi pri petju". — Da je g. M. maestoso počasi vzel, je do- kazal, da si ga tako razlaga kot gori mi; iz istega vzroka ga jemlje tudi vojaška godba počasi. Kritikaster mora torej pri- znati, da g. M. in voj. godba v naziranji pojma „maestoso" soglašata. Zdaj bi po člove.ški logiki vsakdo pričakoval, da bode sledila g. „kritika" izjava, da to ni prav, in zakaj da ni prav. Ali ta iz- java, posebno nje drugi del, bi mu bil pretrd oreh. Kaj naredi torej V Vpraša se zakaj, ali namesto odgovora, ki bi logično moral navesti njegov lastni raz- log, se izmuzne s suho negacijo: tega g. M. ne ve. Mi sodimo o g. Komelu, da ni zmozen take, če tudi neokretne, pa vendar prebrisane soiistike. Tu mu je najbrže kumoval patentirani „Sočin" zavijun. S to soiistiko se pa mi ne damo slepiti. Ta solistika nam kaže, da g. K. sam ne ve, zakaj bi bil „maestoso" vo- jaškim godcern drugi nego pevcem. Z do- kazi na dan, potem bodemo mi govorili. Oni mladenič, ki razgraja zdaj po „Soči"', ni ubog. Ako bi imel vsakdo tako premožne starišo, bi bilo iz marsi- koga kaj nastalo. Če ni še prišel po tetki „Soči" tako pomilovani rnladenič na zeleno vejo, je sam kriv, ko nima nikjer obslanku, ko si probira stan za stanom. Kolikor nam je xnano, je sei ta mladenic „kukat" v Rim s pomočjo ve- činoma duhovnižkega denara. Zdaj pa sodeluje pri listu, ki vpije „ti prokleti larji !*' od zore do mraka od mraka do dne. — Ali je to hvaležnost, ali je to značaj V Proti koncu našega prvega dopisa smo podali gg. Komelu in Gabrščeku kritiko o prvem nastopu Tumove „Gl. Matice" pri pogrebu raj. J. D. vestno po vzorcu njiju kritike o giinn. sklepni maši. Naža kritika je bila gorostasna, kakor je bil gorostasen nje vzorec. Bila pa je dobro pripeljana „zal'rkacija", ka- tero sta gospoda utaknila v žep. Niti „korajže" nista imela reči, da je kritika nasa krivicna, tako ju peče vest zarad njiju vzorca. „Zarad lepžega" se vendar v odgovoru nekaj izgovarjata; zvracata namreč krivdo na g. M. Gospoda se pa motita; g. M. ni iste nagrobnice nikdar učil. G. Komel mora torej že nositi od- govornost nauka. Pa reciino, da bi bilo nasprotno res, kaj ima to opraviti z našo kritiko? Ta je gospoda spekla, da sta jo le površno prečitala in je nista razumela. To bi bila pa lahko, ako bi bila abstrahirala iz naše kritike vse ne- resnice, ki so odgovarjale neresnicam v njiju vzorcu. Potem bi bila izpoznala, da je izvirala vsa nezgoda iz Kornelove nezmožnosti v intoniranju in porazde- ljevanju pevcev po glasovih. Kritika se ni pevcev nič dotikala, ker niso bili tudi nisi krivi. G. Komel, na Vas je, da recete : Mea culpa ! To je tudi tenorist P. prav dobro „pogruntal". To je tisti P., ki je Vain, g. Komel, levite bral, ko ste sklicali skupno vajo za moške in ženske, predno ste posamezne glasove naučili. Pa da se vrnemo k odgovoru na našo kritiko! Gg. Komel in Gabršček sta pozabila, koliko slave je „Soca" letos njih pevcem napela! „Soča" se je v tem hvalisanju tako na vso sapo pehala, da ni imela za vso niti dovolj številk, niti dovolj superlativov. Zdaj pa vidila v teh izvrstnih pevcih naenkrat take slabiče. ki se no morejo v enom večeru naučili niti vaško-priproste nag rob nice. E, go- spoda, „coprnija" se Varna ni posročila. Hvaležno pa jemljemo na znanje dra- goceno „Soeino" priznanje, da so pevci sedauje Tumove „Glasb. Malice" bivsi pevci g. Mi-cine, da dr. Tuma in Gabr- šček sedaj žanjeta, kar je g. Mreina sojal. To izpovod si utaknomo za ogledalo in jo pri priliki uporahinio. Monimo, da nismo ostali g. Komelu v nobenem oziru dolžni odgovora. Ce bi bili pa kaj pregledali, snio mil na uslugo. Nam je to zabava. lz St. Petra. — Dno 5. t. in. je bila pri nas volitev novega županstva. Prešnja lota ni bilo tožko izbirali, ker jo bil pokojni grot' Coronini vedno eno- glasno izvoljen, loda sedaj se je pa bilo treba ozreti po drugem rnožu, ki naj bi bil naslednik visokorodnega gosp. grol'a. Pri posvetova-nju, katero je bilo dan pred volilvijo, zedinili so se obeinski svetovalci da volijo za župana posesLnika in vrt- narja g. Jan. Bofulina, za podžupane pa posestnike Franca liernica, Jane/a Nemca, Andreja Blažic in Miho Beščiča. Tako so drugi dan tudi res volili. G. Janez Boluiin je bil izvoljen županom skoro enoglasno ; edini, ki ga ni volil in ki se je čutil poklicanega, da bi tudi Ui zgago delal, je bil zopet iiaS „Peter", ki je pa sam mimogrede ornenjeno tako prisel v obcinski odbor, kakor Pilat v „Credo." Pametni inožje so inodrosli njegovib ust brbet obrnili ter se rnu pomilovalno po- smebovali. To pa je našega „Petra" raz- kačilo. Nezadovoljen s prvim „fiasco," pričel je ugovarjati slovesnemu zvonenju in streljanju, s katerim se je po stari navadi naznanilo celi obrini, da ima zopet župana. Trdil je baje, da je vsled zvonenja ljudstvo razburjeno. Toda, za odgovor je dobil zopet pornilovalen na- sineb, kajti splošno mnenje je bilo, da je razburjena Petrova pa met, ne pa ljudstvo. Novemu gospodu županu, gg. pod- županorn in oslalim svetovalcem pa kli- černo: Bog Vas živi! Iz Kobaridske^a kota 2. sept. -- Po naklučbi sem dobil v roke „Primorca" od 30. avgusta t. 1. Ko zagledam tu neki dopis „iz Kobarida", mislil sem si: pa poglejmo kaj je novega v Kobaridu, in ko proti koncu tega strupenega dopisa čitam o nekem g. Ciiilu, mislil «em si, kdo da mora biti ta g. Ciril, katerega dopisnik straši, da bo moral „brez uses zleteti iz Kobarida'', da ima ušesa „pre- dolga", in druge take reči. Po kratkem premišljevanju sein se sponinil, da mora biti ta „uboga reva" kobaridski kaplan. Za božjo voljo, sem si mislil, kaj se je pa ta gospod Kobu- ridcem toliko zameril, da ga bodo „za ušesa" iz Kobarida vlačiliV! Jaz, ki Kobaridskega kaplana dobro poznam kot takega, moram reei, da je vse hvale vreden. On svoje duhovenske dolžnosti natančno izpolnuje in je v vsem svojem zadržanju tak, kakorSnega si mislim, da mora biti pravi dubovnik. No in tacega dubovnika, da bi „za ušesa iz Kobarida vlačiliV!" Fej! Tako pisati more le zlobna in s o v r a ž n a roka! A vzrok, da ga je „Primorec" na tako infamen naein napadel, tiči najbrže v tern, da gosp. kaplan svari ljudstvo pred čitanjem pohujsljivih oasopisov, kerje to njegova sveta dolžnost. Morda Gabršček meni, da bode njegove časopise pripo- r o (• a I in pripo.MOgel k lemu, da „Tutti IVutli" pohujsajo še več naše mladineV Ko bi hotel Gabršček vse lepe reči ne- katerih naprednjakov, posebno po meslih, v „Tutti srutti" popisati, bi ne nastala aarno demoralizacija, ampak splošnakužna bolezen. Dve leti bodo, odkar je g. kaplan prišel v Kobarid in od takrat se ne spo- minjam, da bi ga bila „Soea" ali „Pri- morec" napadla, kakor ravno zdaj, ko je goriški naprednjaški „general" po Ko- baridu pohajal. Gosp. kobaridski kaplan pa, ki je z zdravimi ušesi došel v Kobarid, upam, ako ga Bog ne poljnbi, bode (udi z zdra- vimi liSosi i z Kobarida odsol, no pa kakor oni general, ki je hotel druge /a usesa vloei, pa je sam svoje nalognil liiko, da si jib b o d e in o r a I d v a m e s c a z d r a v i I i. I/ Nvetega. — Semenj sv. Tilba se je lotus prav dobro obnesel, veliko število trgovcev je prislo letos na ta semenj; pa tudi mnogo drugib ljudij je priSlo, ker je bil ravno na nedeljo in o lepem vremenu. Kremarji so irneli mnogo opravila in veliko skupička. tudi trgovci. Kakor je bilo Vašemu conj. listn že sporočeno, se je starinska cerkev v Svetem popravila iz državne podpore. Pri tej priliki je gospodarski svet ukre- nil, da se cerkev poslika in olepiSa iz milodarov dobrih občinarjev. Poleg teb so darovali za slikanje cerkve še sledeči preč. gg. in sicer: dr. Ant. Gregorčič, deželni in državni poslanec 10 K. Jožel Tončič slolni vikar v Gorici 10 K, g. Ivan A bra in, st.olni kanonik 10 K, g. Kranc B u n c, nadučitelj v pokoju (Ko- men) 2 K, g. Karol Pipan iz Preserij 1 K, za kar gospodarski svet izreka vsim najloplejo zabvalo in kliče: Bog in sv. Tilih vam povrni obilo ! Morda se najde še kaka dobra dusa, ki se bo spomnila na Sveto. Naši Tumovci so pa proti odredbi gospodarskega sveta glede olepšanja nase slarinske eerkve, no, pa brez njib se bo stvar izvrsila, kor delo jo že začel izvr- ševati domači slikar Ivan Stern ad iz Komna. Letina je tu se precej dobra, hi sena jo malo, a tur^ieain ajda dobro kaže. Tudi trta obeta dobro, kj(ir jo ni trtna us unicila. Pa ne samo vina se olx^la obilo, tudi vodo so naši žejni Tumovci dobili. Gospodarski svet je namreč oba občin- ska vodjaka očistil in pojiravil ter mnogo novib žlebov priskrbel, lako, da se labko vmijejo v čisLi voili. Pa še vodno no mirujejo. Due IS. avg. je bila dražba za po- biranje sojmarine od „iUantov" ^in za na])ravo teb. Cona je bila 60 K, a no- beden ni hotel prevzeli. Tako j(i oslalo vse obeini sami Kor pa se je semenj vrlo obnesel, je na.šim dobrim prijaleljem zdaj žal, Ceš, da je nacelnik pri tern semnji „dosti zaslužil", pa zahtevajo račun. Da se pokaže dobičok, evo računa : Sejmarine se je nabralo kron . - 01 "60 od stanlov..........8;i(J3 Skupaj kron . . M-f>\r)r$ Stroškov pa je bilo: Za pobiranje sejmarine kron . . 10 za napravo stolov (štantov) in si- cer od 48 stolov vsaki po 40 v 1920 od 23b desk a 0 v od vsake . . 1410 tri zgubljene deske....... 240 5 delavcem dnino.......1230 načelniku za vso zamudo in vožnjo 8.— Skupaj kron . . 00- ČisUiga duhodka je lorej 79'53 kron l.ortij 19 K 53 v več nego je bila vzklicna eena pri dražbi. Zdej, kdor kej vej, nej gra naprej. Nacelnik J a z b e c. Politični pregled. Notraiija polltika. Pogajanja vlad(» z voditolji veejih parlamentarnib slrank, na podlagi katerih se ima zasnovati program bližnjemu dr- žavnozborskemu zasedanju, so se že za- čela. To dni se je jiogovarjal v la namen ministerski prodsodnik dr. K o o r bor s poslancem D e y rn o in, zdaj pa pride na Dunaj tudi načelnik češkega kluba dr. Pacäk in tudi ž njirn se začno dr. Koerber pogajati. Due 10. t. m. se po- vrne s svojega dopusta minister Hezek in todaj bodo že vsi minislri na lJunaju. Potem se začno koj rninisterska posve- lovanja glode konecne določitve pro- grama za prihodnje državnozborsko de- lovanjo, ki se predlozi cesarju v Naj- višje odobrenje. Deželnozborske volitve v Galicljl. V cetriek so volile na Gališkem kmecke občine v deželni zbor. Izvoljenib je bilo 4f> kandidalov konservalivne stranke, katere je predlagal takozvani „poljski centralni volilni odbor". — Ta slranka je pridobila 7 novib mandatov. Husini zmagali so v 13 volilnib okrajib, dooim so imoli poprej If) sedoz(»v v do- želnem /.born. Zmorna stranka zmagala jo v 4 okiajib ; ljudska poljska slranka dobila jo samo 3 mandate, docim jib je imeln dosodaj 7. Slranka Stojalov.-ikoga, katero j<^ zashipal dozdaj on sam, za- stopana bodci posb'j po 4 poslancih; stranka agrarcev je dobila 3 mandate. Demokralje ohdržali so svoja dva man- data in antisomitjo ludi svojega jedinega. Toroj izvoljenih j(^ bilo vseh skupaj 74 poslancev. Vüjna v južnl Afrlki. Glasovi z bojižča postajajo čimdalje rosneji. Dočim j«1 zdaj v Oranje in Trans- vaalu skoro popolen mir, kaj Li v obeli teh burskih republikah je vse opusto- sono in požgano in so ne vr^e že več časa nikaki res11i boji na tern ozemlju, dočim pravimo vlada v teh dveh rej)U- blikah oni inir, ki ga vidimo na pogo- rišču, pa je tern huji grom in hrup v Kapu. Iz Oranje iu Transvaala tja ubegle Bure j<^ sprojolo tamo^nje, angležkega krutega gospodarstva do grla silo prebi- valstvo z vesoljem in sö pridružilo ustan- ku. Vse je po koncu, več stotisoč kap- skih Burov in Angležev samih je stojiilo pod orozje. Vse se pripravlja za pogla- vitni naj)ad, s katerim se namerava stroti angležko armado. Angloži so v veliki stiski, ker jim manjka vojakov in živeža, a jib že tudi tare nastopajoča vroiina. Angležka vlada nabira povsod prosto- voljcov, a br(»z pos(?bnega uspeba, ker se boje afriskega podnebja. Angležki agentje celo slepe ljudi, da jih rabijo za nasoljenje, ko pa bi jib spravili v Al'- riko, bi morali stopili pod orožje. Ker An- gloži s svojimi ranj(Miimi prostovoljci tudi jako grdo ravnajo, da jih odpusčajo broz pomoči in podpore, se malokdo vec; da pniinotiti od angležkih agentov. V takem jiolozaju se nahaja zdaj angU^žka stvar v južni Al'riki in vse kaže na to, da bo res vojne kmalu ko- ii(!c, a ne v korist Angležev, marv(>č Burov. Domače in razne novice. Inicnovanjn. — Po.štnima vežbe- nikoma sta inujnovana Karol Kavčič iz Gorice in .losip Kezliak iz Gradišča. (hosj). proiVsor «losip Žilih je irnenovan prolosorjom na tuk. c kr. r e- alki in ne na gimnaziji, kakor se je pomoloma poročalo v zadnji Stevilki na- äega lisla. Za „Šolski Dom" je izročil pred- sednišlvu Josip SkoOir, dekan v Devinu, 60 K. Prejelo upravništvo: Štela Kin- derčev K 20. Presrčna hvala. ZatM'tek šolskti^a leta v (iorici. — N a c. k r. gimnaziji prične šol- sko leto din; 18. sept. Sprejemanje v 1. gimn. razred bode dne 11. in 12. sept, od 9.—12. tire predp. Sprejemne pre- skušnje bodo od 14. do 17. sept. Dijaki, kateri so bili že lani v tern zavodu, zgla- siti se mo raj o do 17. sepl. Sprejemanje v s I o v e n s k o c. k r. p r i p r a v 1 j a v n i c o bode dne 15. septembra. Učenci, ki hočejo biti sprejeti, morajo prinosli spričevalo dovršenega 111. razi'eda ljudskih sol. N a c. k r. r o a I k i priuie šolsko leLo dno 10. septembra. Sprejemanje v I. razred, kakor tudi v italijansko pri- pravljavnico bode dne 10. in 17. t. in. Dijaki, kateri so bili že lani v torn za- vodu, zglasiti se morajo od 10. do IS. septembra. (Jravnava putoka Hirse (Versa). — Dno 3. t. m. je bila na lieu mesta posebna komisija sestojeca iz odposlan- cov tržaškega namestni.sLva, deželnega odbora goriAkoga, okrajnega glavarstva gradiškoga iu nekaterib iuženerjev ter zastopnikov inU;r(^sovanih občin. Ta ko- misija jo obšla potok Birso in ob njego- vem loku od Vipolž do izliva v ldrijo. Zaslopnik dež. odbora dr. Verzognassi je izjavil, da bodt» deželni odbor priporocal dež zboru kak prispevok k stroškom za urttvnavo t(^ga potoka, ki jo jako potrebna. Za zdaj bi bilo potrcsbno najmanj 00.000 K, da bi se delo moglo prieeti tokom tega leta. „Soriiie" lazi in suiniiireiija. — „Soca" pise» v predzadnji šUjvilki, da smo mi prinesli vest, da je najvisje so- dišče na Dunaju potrdilo razsodbo de- želnega kot kazenskoga sodišča v Trstu, s katero je bil Gabršček obsojen na dva meseca zapora. „Soca" pa ne more dru- gačo, nego da laže in laže, o tern se preprica lahko vsakdo, ako vzame v roke predzadnjo žtevilko našega lista ter cita v njej našo notico naslovljeno „Potrjena obsodba". Tain ne stoji pisano, da je najviše sodi.šce potrdilo razsodbo dtvžel- nega kot kazenskega sodišča v Trstu, s katero je bil A. Gabršček obsojen na dva meseca zapora, ampak recenoje, da je od najvišjo instance bila polrjena razsodba. s katero je bil GahrSček ob- soj(Mi na dva meseca jeec. Torej kakor rečeno: „Soča" mora lagati. A da je vse kaj druzega jcra in vse kaj druz<^ga z a p o r, o tern naj se pre|»ri(jajo ,.kun- štni" uredniki ,,SoOe" j»ri svojih — ju- rislih. h vrst „Soc'inih" ali bolje rečeno : izmed vrst tega ,.kun.^tnega" listj^ Skili pa nokoprikrilo ocilanje. Pobalinski pisun omenjonib vrsL pravi namrec, da se je dr. Grogoreic „veliko trudil, da bi uničil" itd. itd. Pravi pa tudi pisun, da bode povedal ,.o priliki'', ,.kod in kje je dr. Gregorčič ,drsal*' da bi unieiP' itd. itd. Mi smo sicer prepričani, da ne bodo ta pobalinski pisun nikdar „povedal", kod in kje da je „drsal" dr. Gregorčic v tej zad(;vi, kajti na njegove „bomo" ne da nikdo več pižkavega oreha, ker ne pride i njimi navadno nikdar na dan in tiöi v njih hi p(5rfidno sumuičenje, kakoršnoga je zrnožen jedino le ta pisun. Označiti smo hoteli le način pisave tega revolveržurnala, ki hoči; doseči elekt s lakim sumničenjem ter slepili svoje kratkovidne čilalelje, čes : Viilite! Tu ni vse kakor bi bilo moralo bili.... Kar pa piše ta pisun o „raz b u r- jenju ogromne večine slovenskega .pre- bivalslva" vsled te razsodbe, bodo vzbu- dilo pač le p o.m ilo vanje in s m e h pri ogroinni večini slovenskega prebi- valstva. Objava. — Podpisani obžaluje vse, kar jo zalivega govoril o č. g. župniku B. Grči, ga iz laslnega nagiba prosi od- puSčanja in z možko besedo obeta in se zavezuje pred podpisanimi pričatni opustiti slrankarstvo, ter se ne več pe- čali z „napredno" slranko. Zavezujem so to objavo priobčili v „Soči", v „Gorici in v „Primorskem Listu". V Gorici, 0. septembra 1901. Josip B r a u k o v i č. Jakob Škarabot Franc Škarabot Anton M(;rvic. D o s t a v e k u r o d n i S t v a. Ako bi vsi „Sooini" dopisuni, porociwalci in zaupniki „inirodno-napredne", spoznavši krivice in laži, katere so s svojimi do- pisi [>riobčenimi v „Soči" ter s svojimi ustnimi sporočili v „Sočinem" uredili- stvu, prizadejali miroljubnim in za bla^or slovenskega ljudstva delujocim osobain, posnemali hvalevredni izgled podpisauca predstoječe „Objave", potem bi videli, kako hitro bi se izpraznila — lažitorba. Iz zahodnih Brd.Pisejo nam: Poleg iinenovanih „volikih poeilnic" imajo naše ljudske žole tudi nekaj malih poeitnic o raznih prilikah —- posebno ugodne so počitnice ob četrtkih vsakoga tedna; kajti rodni trgi so v Gorici — ravno ob če- trtkih. Koliko prilik za prodajali in ku- povati! Nekega cetrlka popoludne je prisopel na Dobravo učeni „popotnik" iz Kožbane, ves ogulj(iii od „Turno-vega jarma"', ter tukaj na drobno prodajal svoj(! beclaste nazore o spovedi, dokler rnu niso nav- zoči Nandoti „križ" naredili. Kupčija je bila po ceni! Vabilo. — Nacelništvo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Kobaridu nazianja, da bode lelni obeni zbor dne 12. septembra ob 2. uri popoludne v proslorih gostilne „pri Blažu". Napad na predscdnika scveruo- ameriskc republike. — V Bullalu, kjer jo zdaj razstava, se je mudil vOciraj tudi Mac Kinley, predsednik republike. llkratu se mu približa neki clovf^k, ga zgrabi z levico za desno roko, z desnico pa sproži nanj dva strela iz revolverja. Zadel ga je na levo stran v prsa in krogla je šla skozi telo v čreva. Bana je smrtna. Napadalca so prijeli, a njegova indenti- teta ni še dognana. Ženska padla / (Iru/c^a nad- stropja. — V ulici Mattioli si. 8 je sta- novala .r)0-letna gospa Hohenbergor. V torek zjulraj je razobešala na hodniku II. nadslrop'a perilo. Da bi si delo olaj- sala, priHtavila je stolico in slopila nanjo. A nosreca je hotela, da jo pri obeSanju zgubila ravnoležje in padla č(jz ograjo na dvoriSiMi in se tako močno po^kodo- vala, da je ž«; isto popoludn<» umr'a. Sanioinorilcc ranil svojt'^a re- silca. — V nedeljo 1. t. m. okolo polu- noči šol je nekoliko pijani Peter Do nda v Moram ,v Furlaniji domov mirno ne- kega dvorišča, na katerem je stal voz z navzgor povzilignjtMiim oj(isom. Ne ve se zakaj, ali Dondi skočila je v glavo mi- sel, da se hoče na oj6 obesiti. In res, kmalu je visel na njern ! Koj polem pa pride mimo njegov bratranec Alojzij. Ko zagleda visečega Petra, poklice na poinoč n(>kaj prijateljev, s katerimi je bil poprej v družbi in od katerih se je ločil malo korakov od nesrečnega kraja. S pomočjo teh je srecno snel obešonca ter mu rešil življenje. Ko se je pa obešeuec nekoliko zavedel, vzel je iz žopa dobro nal>i'us bratrancu-rešilcu, da ga je tri- krat prav nevarno ranil. Kanjenea pro- peljali so v Kormin k zdravniku, pone- srečenega samoruorilca pa so poljali drugi clan v aapor. I/prcd sodiM'a — Neki Podgornik iz Havnice je hotel vkraati pred neko- liko easom Štefanu Ceju iz Voglarjev kos slanine, ki je lehlala okolo 50 kilog., ali imel je smolo, kajti Cej pa je zasačil pri tern nepošlenem podjetju. V četrtek je bila proti temu nepridipravu kazenska obravnava in sodišče ga je obsodilo na jeden mesec jeee. Podpore za obrtne sole. — Mi- nisterstvo za uk in bogočastje je naka- zalo te dni sledeče podpore za obrtne sole in sicer: za ono v „Solskern Domu" v Gorici 2200 K, za klesarsko šolo v Nabrežini 2100 K, za zidarsko šolo v Renčah 1400 K in za pletarsko Solo v Fojanu 1500 K, a za italijansko obrtno Solo v Gorici 2800 K. Na c. kr. pripravnici za srednjc sole na Pros«ku bodeupisovanje učen- cev 1(5., 17. in 18. septembra; dne 17. septembra (torek) bode začetek šolskega leta se sv. mašo ob 8. uri zjutraj in dne 20. septembra začne redni aolski pouk. K upisovanju mo raj o pripeljati ueence stariši ali njibovi namestniki ; predložiti inorajo krstni list, zdravni.sko spričevalo o cepljenju koz in o zdravib očeh ter zadnje äolsko spričevalo. Vod- stvo c. kr. pripravnice za srednje sole, Prosek, dne 3. septembra 1901. Voditelj: Ivan Marija Mart e lane. Trasiranje železnic« od Jesenic do Gorice in od tu do Trsta se prične prej ko prej. Oddelek inženerjev, ki je v ta namen postavil svoj sedež v Gorici, se z vso hitrostjo pripravlja na to delo. Ministerstvo za železnice je izdalo po- sebno okrožnico, v kateri so pozivljejo županstva in stranke, posebno zadnje, da naj ne delajo ovir pri tern delu. Skoda, ki bi se morala neizoigibno na kakem zemljišču pri merjenju železnice kakemu posestniku zgoditi, se bode pri- rnerno poplačala. Ako bi nastala kje kaka nasprotstva tried strankami in inže- nerji, je poklicana najprej politična oblast, da posreduje med njimi. Inženerjem se naroča, da se kolikor mogoče izogibljejo škode na obdelanem polju, tarn pa, ko- der bo tekla železnica skozi kak gozd ali kako mejo, je torej neobbodno po- trebno, da se drevesa posekajo, odško- dovalo se bode posestnike na podlagi cenitve in dogovora z občinskim pred- stojnikorn in stranko. Ako bi se pa ti tie mogli pogoditi, potem je odprta stranki civilna tožba. — Priporoča se strankarn, naj bodo v svojih zabtevah zmerne, po- sebno se pa še priporoča, da se ne ruje kolov in ne uničuje drugih znakov, ki so potrebni pri merjenju železnice. Predor med Podbrdom in Bo- liiiijein. — Od bohinjske strani so prišli pri vrtanju p.'edora že 430 nietrov v goro. IMasl.i so večinomapeiščene in kaine- nite, Oetudi ne obstajajo iz prav trdega in za zidanje sposobnega kamenja, vendar se morarabiti zarušenje istihdinamit. Od pod- brdske strani so pa prišli 240 inetrov v goro. Med raznimi kamenitimi plastmi se nahajajo tudi male neznatne premogove sledi. Od bohinjske strani izdolbejo pre- dora povprečno 2 metra na dan. Zdaj pa se bode delo oddalo privatnemu pod- jetniku in sicer kakor se Čuje, Geco- n i j u t. j. onemu, ki je izkopal pred leti še precej dolgi arlski tunel na Tirolskern; dozdaj vrtajo z rokami, potem pa sa bo vršilo delo s pomočjo posebnih strojev. Na vsak način upajo, da bode predor v 3 letih popolnoma dokončan. Bankovci po 10 gld. prejemali se bodo kot placilo pri vseh uradih in blagajnicah le še do 28. februarja 1903. Od 1. rnarca pa do 31. avg. 1903 pa jib sprejemata le šo v zameno centrali banki na Dunaju in v Budimpešti in njima podrejene iilijale. Od 1. sept. 1903 naprej pa so bodo sprejemali desetaki v zameno le pri zgorcj navedenib dveh centralnih bancnih inštitutih. Po 31. avgusiu 1909 pa odpade vsaka dolžnost banke vspre- jemati ta denar pod kakoränimi koli uveti. Dom in Svet Stev. 9 prinaša na- slednjo zanimivo vsebino: Dr. Janez Gre- gorij Dolnicar. Spisal Viktor Steska. — Spomini, zlozil Anton Medved. — Od hiše do hiše. Povest iz našega kraja. Spisal Podgoričan. (Dalje.) — HrSljan in bodicje. 10., 17., 18. Zložil Anton Medved. — Oranže in citrone. Pod italijanskirn nebom utrgal Fr. S. Finžgar. (Dalje.) — Marko Marulič. Napisal profesor Ivan Steklasa. — Nade. Zložila Ljudmila. — Sam. Zložil Leo Levič. — Zvečer. Zložil Anton Med- ved. — Konturo. Spisal F. S. Pavletov. (Korea) — Želja. Zložil Anton Medved. — Drobnogled in drobni svet. Spisal ka- nonik Ivan Susnik. (Dalje.) — Na skajnib mejab vroeine in mraza. Spisal profesor dr. Simon Subic. (Dalje.) Ponesrečena eksi.stenca. „Moderna" zgodba. Spisal I. M. Dovic. — 0 Sahovi igri. Sestavil E. 1. (Konec.) — Knijževnost: Slovenska knji- ževnost. HrvaÄlca književnosl. — To in ono. — Slike: Janez Jurij Tlmlnitsoher pi. Thalberg. — Ženski potret. Risal A. Koželj. — Vinjeti. — Angel varih. Kip Iv. Zajca. — Napravljanje neveste. Slikal Anton Koželj. — Vodnikova kocv:a na Velem polju. Fotogr. Lergetporer. — Levi napadajo žiratb. — Macja godba. „Slovenski u^itelj" prinaša v svoji 17. šlevilki to le vsebino: V službi li- beralizma. — Sola in socijalno vprašanje. (Po Willmannu spisal N.) — Srce. Peda- gogiSka šludija. VII. Temperament in srce. — Varčni otroci. — Dopisi. — Slovstvo. Šolske vesti. — Drobtine. Nova sola drnžbe sv. ririln in Metoda za lstro. — Iz Voloske prihaja vesela vest, da je družba sv. Girila in Metoda za lstro ustanovila ondi novo brvatsko šolo. v katero se je upisalo takoj 80 hrvatskib otrok — dočirn imajo Italijani v svoji tarnošnji javni ljudski šoli le — 25 otrok in dve učiteljski moči. Mesto Bolcan brez vojakov. — Ker so se pred nekaj casom dogajali v mestu Bolcanu (Bozen) na Tirolskem veckratni spori med avstrijskim vojašl- vom in tamošnjimi domačini, je avstrij- ska vlada iz tega mesta popolnoma od- vzela garnizijo. Za prebivalstvo pomeni pa to veliko izgubo in mestni svet bol- canski se je obrnil v tej zadevi na korno poveljstvo, da-li je to resnica, a dobil je odgovor, da je dotična odredba ne- preklicna. In tako bode odslej mesto Bolcan brez vojakov. Strasni požari v ltnsiji. — Iz Rusije prihaja vedno več vesti o groznih po/arih v mestih in vaseh. Škoda veli- kanska. V okolici Petrograda gore veli- kanska skladišča Šote, vneli so se tudi gozdi, ki gore z velikanskim plamenom. Ozračje je napolnjeno s tolikim dimom, da se skoro dihati ne more. Iste vesti prihajajo iz Rjuzana, Kostroma, Alatyrja, Karkova in vse okolice Volge. Na Volgi se ne more vršiti reden prornet z ladijami, ker je ondi vsled ob bregu gorečih gozdov tak dim, da ni mogoče na vodi orijen- tirati se. V Varšavi jo pogorela voja*5nica, v Karkovu pa velika tvornica industrijea Ah;ksejeva, kateremu je požar unieil blaga za skoro tri rnilijono rubjev. Sprejmejo se pod ugodnirni pogoji ucenke ali ucenci na stanovanjo in lirano v ulici liiva Corno št. 10 11. n.-idsir. Sprejine so na stanovanje in hrano dva do tri učence. Oglasiti se jo v ulici Municipio h. št. 8. v pritlicju. v dobrem stanu se oddn /.l;i;,r. ü;osi). ? C f Gabrijel Piccoli, I * dvonii založnik Nj. Svc- c tosti papcža Lcona XIII. ( ¦ v Ljubljnni. J Pnilpisant'c si usoja ( y naziiaiiili ViišiMim Bla- J ' ^onxlju, ihi jc (loposljina (j tinktura za želotlec ia- <| hi!;i /. (IiiImiiii vsprhniu ; l>i'i /.cloiloni'in ler sin1- II. župnik. \ Ker se me iLče še vedno na, Travniku St. 11, kjer sem dolal prej in je sedaj tarn ibtograf Marogji, javljjun s tern slavnonm ohčinstvu, «la so naliaja moj novi atclij<> zc dve lot! v Gosposki ulici fit. 7 II. nadstr. v liiši „^or. ljiid. jposojihih'c", kjer je tudi „Krojaska /adruga". Alolijo \o v vsjikein oziru najinodernojsi, naj- lepši, največji v Gorici, ter nrejen velikomestno. Priporočaje se tudi v bodoco naklonjenosl.i slavnega oboinstva, bi- Ijezim se z odličnirn spo^tovanjem Ant. Jerkic, odlikovani toto^ral'ski zavod v (ilorici, («osposka ulica 7. „JVsarodixa Jiskarna" v (Joriei ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. Prosto po Homerju piipovcduje ANDREJ KRAGELJ. S tolmačem važnejših osebnih iiiien ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. I Dobiva so v „Narodni Tiskarni" v Gorici, pri knjiyolrzcili P.illiclui v Gorici n;i | liavniku, pri Schwentnerju v Ljubljüiii j in Florijanu v Kninji. •UV-- -*»-- -^ar- -*m • ~^w in ¦ ¦ ¦ -^—— -^r -^mr .-^^~ -~^~ „Krojaška zadruga", v|)isana zadruga z omejeno zavezo v liiorici, GoHposk:i. ulica bis. šlev. 7. VELIK,\ ZALOGA vscM.kovrsl.nega. mnnufaktiirriega blaga za ženske in mo^ke obloke, za vsak stan in vsak lelni čas V uajvečji izheri, kakor: sukno, platno, prto- nino, Chillbn, okssort, srovico, vsa- kovrslne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jäger itd. iLd. Vne |>o najiiižjili cenaii. Ceue ho staluü brez pogajauja. Olie za siuh \ i po višjem stabnem zdravniku ^ » dr. Sclimidt-u i 1 jc popolnoma prosto škodljivih tva- 1 * rin iz otcričnili in nstlinskih olj. ^ i To olje jo priporočeno po slavnih A , zdravnikih za ušesiio liolozni dr. G. j Hanirnorschmid in dr. Goldmann, ka- 1 kor najlmljšo in naji,rolov(\jše zdra- j 1 vilo za vso ušosne holozni ter so y 1 v/,e nad 2;r) let rabi z najltoljšom ^ i vspehom. A i Steklenica tega olja z navodom ^ , vdobiva se po 4 K v lekarni g. i CRISTOFOLETTI v Gorici. J i .^k. .^h. _^h. ^^. ^^. .^K. .^ft. ^K. ^m. ^* ^ ^ft. .^K. ^K V« Hariiioiiij s 5 oklavarni v dobrom stanu se odda za 500 kion. Kjo, pove ured- ništvo. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom iina v zalojji „N a v o d n u t i s k a r n a.4" V ^/ ^h# *\m^ ^\r "Kmm* V,jr^^^> ) Jakob Miklus, t \ tr^ovec z losom in opnko, zalo^a f 9 pohištva, rakev (truj»), vinskih po- IJ | sod, stiskalnice za vino in sad jo J | vsako vclikosti, kakor ludi krat- Ii kočasiiili i^(!r slovonskih „iUari- J I janic1' I. j. ličiiih in trpožnih f ' mi/ iz trdega losu, ki iniajo S | znotraj tro- ali štiridelno k<^'- A | Ijiščo z vrtonci in k(!^ljavnično L ^ hla^ajno po najnovejsi sostavi. za J I kmnarje, zasehniko il.d. T I v Pevmi, ] ' za Soškim mostom, p. Gorica, \ \ priporoča p. n. ohčinstvii svojo f * bo^'aLo zalogo, zajjotavlja naj- V ^ hitrejšo postrežbo in jako nizke J ) cene. V Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hii5i) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v rnostu in na deželi svojo tr^ovino jodilno^a bla^a n. pr. kavo: Santos, Sandoinin.^o, Java, Cojlon, Porto- rico i. dr. Olj«: Lucca, St. Angelo, Korfii, isl.orsko in dalniatinsko. Petrolej v zahoju. Sladkor razne vrsle. Moko st. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in dni^o vrst«, namreč po xl* kila in od 1. funta. Test.onine iz tvornice Žnidersič tk Valončič v II. liistrici. Zveplenke družbe sv. Girila in Motoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovšcini. Vse blago prvo vrste. Po pošti so razposilja v zabojčkih najrnanje po 5 Kg. na vse kraje. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini St. 3. Kavnokar jo izsla v „lNlarodru Tiskarni" knjižica: za žensko mladino. 1'rosto poslovenil K. KInvZar. Knjižica se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Gorici, ulica Volturini 9, in pri knjigotržcu Pallichu v Gorici na Travniku mehko vezana po 40 vin. po pošti 3 vin več. » a