294
Gospodarske izkušnje.
Zoper ovciCj posebno pri kravah koj po teletu,
skuša se pri nas na kmetih na stotine čudovitih pripomočkov, kateri pa kravam redko kdaj pomagajo. — Najboljši pripomoček zabraniti ovčič, je ta, da se krava ne prehladi, in to odvrniti ni težko. Dotična, na novo molzna krava priveze se v hlevu v zatišje, kjer je ne zadeva prepih od vrat in oken. Dobro je pri hlevih varovati, da niso vrata in okna na obeh straneh hleva ob enem odprta.
Druga napaka je, ako se krava pusti ležati na mokrih mrzlih tleh, ker tudi od tega postane krava ovčičasta, in po dolgem ozdravljanji še zgubi mleko do malega popolnem. — Živinorejci! — skrbite za to, da se iz vaših hlevov gnojnica hitro, sproti odteka, da se gnoj po večkrat, vsaj po enkrat na dan izkidava, da dobi živina dosti suhe stelje, da ne bodo molzne krave stale na prepihu ali tik vedno odprtih vrat, in o ovčicu ne bote imeli tožiti nič več!
v
Cešpljevim drevesom gnojiti
priporoča se mnogokrat, da je za drevo in njegovo rodovitnost posebno koristno , prav zanimiva, akoravno stara poskušnja; o tej zadevi pa pripoveduje ^nemški časnik ;;Der Obstgarten", ki jo je posnel iz 50 let stare knjige, v kateri pripoveduje kmetovalec Miha Zizels-berger to-le:
^Kakor se je po naključji napravila marsikatera koristna iznajdba, tako se je tudi meni zgodilo s cešpljevim drevesom. Leta 1815. prisiljen sem bil svojo hišo podreti in jo na novo zidati, in zato sem moral za
delavce svoje napraviti začasao stranišče in v ta namoa odločil sem prostor na vrtu tik hiše med dvema starima češpijevima drevesoma, misleč si, da ju ne bode posebno škoda, ako bi tudi poginila. Pa zmotil sem se, ker oni dve stari drevesi živite še danes, po 18 letih in prinašate bogato sadu. — Koj prvo leto začeli ste stari drevesi poganjati močne mladike, perje postalo je lepe zdrave barve, na kratko: starčeka stala sta v jeseni kakor dva krepka moža in prihodnje leto obrodila sta obilo lepega sadja. To me je napeljalo, še ono jesen z 12 češpljevimi drevesi tako-le ravnati:
Ker so bila drevesa vsa na senožeti, dal sem pri vsakem drevesu po vatel daleč od debla odstraniti vso rušino, prst do korenin odkopati, potem pa k vsakemu drevesu stresti eno brento človeškega gnoja , čez gnoj pa zopet prej odstranjeno rušino. — Vspeh bil je prihodnje poletje zanimiv, še veča pa izdatna rodovitnost druzega leta. ker moral sem vse veje podpreti, da se niso odkrehnile. — Ker imam 200 češpljevih dreves in se nisem zanesel, da bi se enako smelo ravnati z mladimi češpljami, poskusil sem to v jeseni s 15 mladimi češpljami, ki so nekaj zanikrno rastle, in našel sem vspeh še bolj očividen kakor pri starem drevji. Od tega časa razdelil sem svoje češplje v tri vrste, vsako leto s tretjino ravnam po zgoraj popisanem načinu, in vsako leto imam v resnici čudovito bogat pridelek.
Marsikateremu sadjerejcu to ravnanje ne bo po volji, ker bo mislil, da se sad navzame slabega duha od gnoja; pa temu ni tako, ker z drevjem jaz ravnam tako še le tedaj, ko je listje odpadlo in potem dež, zima in mraz odpravi iz gnoja vse tako, da ne ostane tudi ne najmanjšega sledu. Razun obilega in lepega sadu doseže se pa po tem ravnanji še druzega dobička. Vseh 18 let nisem zapazil na nobeni česplji več , da bi se odcejala iz nje smola, tudi vej se ne posuši več toliko, črvi ne zahajajo več pod kožo, in bogata trava, ki krog češpelj raste, uže sama obilno povrne v ta namen porabljeni gnoj.