SKLADATELJ ANTON JOBST (1894—1981) Izteklo se je plodno življenje orga- nistu, skladatelju, glasbenemu pedagogu, zborovodji, kapelniku Antonu Jobstu. Rodil se je 12. septembra 1894 na Ko roškem na Brdu pri šmohorju očetu Ni kolaju in materi Marijani roj. Grafena- uer kot drugi sin od treh otrok. Prvo glasbeno vzgojo je dobil doma pri očetu, ki je bil organist v tamkajšnji župniji in pri stricu v Beljaku. Zelja in nadarje nost sta ga pripeljala v Ljubljano na orglarsko šolo. Tam ga je vodil in usmer jal v nove tokove v glasbi prof. Stanko Premrl, ki je prevzel ravnateljstvo šola za Antonom Foersterjem. Spričevalo pr vega letnika že dokazuje, da je 17-letni mladenič obvladoval orgle in klavir izvr stno. To oceno si je v drugem letniku obdržal in oceno izvrstno dobil še za preludiranje in modeliranje brez pri pravljanja. Ni se potem čuditi, da je v od sotnosti nadomeščal svojega profesorja Premrla na orglah v ljubljanski stolnici. Z odliko je končal šolanje in kot osem- najstleten bil sposoben prevzeti najza htevnejše mesto na orglah. Za žirovsko novo cerkev so že pri pravljali nove orgle, tedaj največje na podeželju in zadnje delo mojstra Milav- ca iz Ljubljane. Po nasvetu prof. Pre mrla je bil mladi Jobst izbran in zapro šen, naj bi prevzel mesto organista v Zireh. V oktobru leta 1912 se je s pošt nim vozom napotil v Ziri. Bolj ko se je Poljanska dolina ožala, bolj je dozoreval sklep, da ponujenega mesta ne bo spre jel. Ko pa se je odprla žirovska ravan in ko je našel v Zireh že delujoči mešan: pevski zbor, ki mu je manjkal samo še dober vodja, je zmagala želja da glasbe no deluje in ustvarja med njimi. Kmalu je uspel. Zbor je z vsako vajo pridobi val na kvaliteti, ker ga je z vso zagna nostjo vodil mladi ustvarjavec, ki je pri devetnajstih letih doživel prvi natis svo je skladbe. Med prvo svetovno vojno so bili vpo klicani naši možje in fantje, med njimi tudi Jobst. Mnogi se niso vrnili nikoli. Njega pa so Italijani proti koncu vojne ujeli in ga odvedli v okupirano Albani jo. Tam so ujetnike uporabljali za gra ditev cest. Zadnjega decembra 1920 se je vrnil s štirimi kolajnami za hrabrost. Spet se je vrnil v Ziri in v »zedinjeni« Jugoslaviji začel znova organizirati zbo re, z njimi vaditi in jih usmerjati v no ve smeri glasbe. Leta 1922 se je poročil z Marijo Kathernovo iz Ljubljane, ki je bila sopranistka v stolnem pevskem zboru. V njunem zakonu se je rodilo pete ro otrok. Leta 1934 sta si zgradila ljubko hišico Na polju v Zireh. Obdobje med obema vojnama >je najbolj bogato v njegovem ustvarjanju na vseh področjih, posebno izrazito pa v glasbenem ustvar janju. Orgle so bile prve, ki so ga zapo slovale, vodil je razne pevske zbore ta kratnega Prosvetnega društva, sokolski orkester, bil zaposlen pri žirovski hranil nici in pridno komponiral. V glasbenih tiskih: Cerkvenem glasbeniku. Pevcu. Zborih, in v samozaložbi so izšla mnoga dela. napisana za moške zbore, mešane 301 zbore, za glas in klavir. Oddih pa mu je dajal domači vrt, ki ga je vedno skrbno obdeloval in v njem prisluhnil naravi ali se v njej odpočil. Ob drugi svetovni vojni se je moral skladatelj marsičemu odpovedati; glasbi se ni. Za mitinge je pripravil nove mla dinske pesmi, saj glasovi zanje so bili. Po končani vojni vihri je bil že v juniju 1945 nastavljen za učitelja petja na os novni šoli v Zireh. Po neprostovoljni pre selitvi pa je še to šolsko leto poučeval na glasbeni šoli v Celovcu. Leta 1947 se je vrnil v Ziri in se zapo slil v komaj ustanovljeni tovarni šport nih, čevljev v Zireh. V začetku leta 1950 je bil starostno upokojen. Ko ni imel več stalnih delovnih obveznosti, se je še močneje oprijel glasbe. Zaradi pomanj kanja strokovnih učiteljev glasbe je ta koj sprejel honorarno poučevanje na glasbeni šoli. Poučeval je teorijo, vodil šolski zbor, zunaj šole še orkester in moški zbor. vmes je komponiral. Veliko skladb je tedaj pripravil za mladinske zbore. Pred začetkom leta 1955 se je drugič upokojil, a miroval ni. Srečamo ga pri vajah cerkvenega zbora, vadil je z mešanim zborom, načeljeval pihalni god bi Alpine. prirejal zanjo skladbe in jo vodil do leta 1965. Tega leta ga je odli koval predsednik Tito za zasluge za na rod s srebrno zvezdo. Od tedaj so priha jale od vsepovsod zahvale, priznanja, na grade. Med temi mnogimi leta 1972 veli ka plaketa občine Škofje Loke za 60 let prizadevnega in uspešnega dela na pod ročju vokalno instrumentalne umetnosti in vodenja pevskih zborov v Zireh; leta 1974 medalja papeža Pavla VI. za ustvar jalno delo v cerkveni glasbi; za leto 1975 Prešernova nagrada gorenjskih občin; leta 1977 posebna zahvala Alpine ob 30- letnici pihalnega orkestra. Za uspešno in dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti je skladatelj prejel tudi Gallusovo zlato značko in plaketo. Med osebnimi zahva lami in čestitkami ob različnih jubile jih pa je prisrčna čestitka zvestega to variša Luke Kramolca. ki mu zagotavlja: »Z nobenim purgarjem ne grem jaz tau- šat,« in z verzom: »Če bi vsi po svetu kramljali, kot midva sva. Tone. doslej; prepiri človeški uravnali po zemlji takoj bi se vsej.« S Kramolcem sta bila prijatelja po glasbenih vezeh in po rojstni pokrajini. Ze zelo zgodaj se je seznanil tudi z Zor- kom Prelovcem, takratnim urednikom re vije Naši zbori, potem z Martinom Že leznikom, Mirkom Preglom, Blažem Ar- ničem in drugimi. Prezgodnja smrt Slav ka Ostrca je pretrgala prijateljske in koristne vezi, saj skladatelj sam prizna va, da mu je večkrat razlagal najnovei- še moderne smeri »ki jih pa takrat še nisem razumel.« Za našega umetnika velja ugotovitev, da je človek minljiv in da so le njegova dela njegov spomin. To so skladbe. Ve liko jih je natisnjenih po raznih revijah. Samo v Cerkvenem glasbenik« je izšlo 40 del, 11 dopisov, 3 članki in 18 ocen nje govih del. Veliko del je izdal v samoza ložbi. Pri založbi Carrara v Bergamu so izšli preludiji. Veliko različnih del je v rokopisu, nekaj skladb pa je za vedno izgubljenih. Po ne natančnih ugotovitvah je skladatelj ustvaril preko 300 lastnih del. priredbe svojih ali tujih avtorjev pa bodo povedano število krepko povečale. Okrog 120 skladb je posvetne vsebine ostale pa so orgelske in cerkvene. Točno ugotovitev vseh umetnikovih del čaka še strokovnjaka, ki bo iz obsežnega opusa mogel oceniti skoraj sedemdesetletno skladateljevo ustvarjanje. Glasbenikom kot »poslednjo voljo« pismeno naroča: »Vesel bom, če bodo moji nasledniki mo je delo na glasbenem polju čvrsto in z veseljem nadaljevali v novih glasbenih tokovih.« Tako je ustvarjal in deloval Kopičev Anton (tako se imenuje njegov rojstni dom) v Zireh, kjer je na naglo umrl 11. julija 1981, dva meseca prej, preden je dopolnil 87 let. Zirovci smo ga sprejeli za svojega in z njim živeli. Vsak ga je poznal, saj je veliko družin, katerim je bil že tretjemu rodu zborovski glasbeni učitelj. Poznali smo ga kot mirnega, prizanesljivega mo ža. Imel pa je še eno lastnost, ki jo po grešamo pri mnogih — točen je bil zme rom, naj so bile vaje ali zmenek. Vsi Zirovci, kakršni koli že smo, hva ležni smo mu, da se je vselej vrnil v z>i- ri in hotel ostati z nami, pri nas ustvar jati in z nami počivati na dobračevskem pokopališču. Alfonz Zajec 302