Podtalna plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—. celoletno din 192'--. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
13.
kos.
V LJUBLJANI dne 12. februarja 1938.
Letnik IX.
80. Uredba o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo o ureditvi njunih trgovinskih izmenjav in plačil, ki so s temi v zvezi.
81. Odločba glede odkupne cene ricinovega semena.
82 Pravilnik za poslovanje okrajnih cestnih odborov v dravski
VSEBINA:
83. Banova odredba o predložitvi pooblastil oziroma obrtnih listov.
84. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
85. Razne objave iz »Službenih novinc.
Uredbe osrednje vlade.
80.
Na podstavi člena 91. finančnega zakona za leto
1937./38. z dne 25. marca 1937. in na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo predpisuje ministrski svet tole
■ r	I'	.'
uredbo
o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo o ureditvi njunih trgovinskih izmenjav in plačil, ki so s temi v zvezi,*
podpisanem v Rimu dne 7. januarja 1937., ki se glasi:
§ 1.
Za izvrševanje se razglaša sporazum med kraljevino 'Jugoslavijo in kraljevino Italijo o ureditvi njunih trgovinskih izmenjav in plačil, ki so z le-temi v zvezi, podpisan v Rimu dne 7. januarja 1938., čigar besedilo v izvirniku in prevodu se glasi:
Sporazum
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo o ureditvi njunih trgovinskih izmenjav in plačil, ki so s temi v zvezi.
Jugoslovanska vlada in italijanska vlada, želeči urediti svoje trgovinske izmenjave in plačila, ki so s temi v zvezi, sta se sporazumeli o tehle določbah:
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. januarja 1938., št. 15/V11/37.
Clen 1.
Vsaka obeh držav dovoljuje avtonomno v obsegu možnega maksimuma uvoz blaga po izvoru in poreklu iz druge države, upoštevaje navadni tek njunih izmenjav.
Clen 2.
fstitulo Nazionale per i Cambi con. 1’Estero in Narodna banka kraljevine Jugoslavije se pooblaščata, da uredila s pobotom tudi plačila, ki se nanašajo na trgovinske izmenjave med obema državama, opravljene že pred dnem uveljavitve tega sporazuma.
Clen 3.
Italijanski dolgovi za jugoslovansko blago, uvoženo v Italijo, sc morajo poravnavati z vplačilom dolžnih vsot v lirah pri Banca d’ Italia kot blagajniku zavoda 1 tituto Nazionale per i Cambi con 1’ Estero.
istituto Nazionale per i Cambi con 1’Estero vknii-žuje na ta način vplačane vsote, ko jih je pretvoril v dinarje, v dobro brezobrestnega računa v dinarjih, ki ga odpre na ime Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
Clen 4.
Jugoslovanski dolgovi za italijansko blago, uvoženo v Jugoslavijo, se morajo poravnavati z vplačili dolžnih vsot v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije vknjižuje na ta način vplačane vsote, ko jih je pretvorila v lire, v dobro brezobrestnega računa, ki ga odpre na ime zavoda Istituto Nazionale per i Cambi con 1’Estero.
Clen 5.
Vsako plačilo na račun za nakup blaga italijanskega ali jugoslovanskega izvora, namenjenega za uvoz v Jugoslavijo ali v Italijo, se uredi po predpisih tega sporazuma.
Da se morejo dopustiti, morajo ta plačila na račun biti predvidena v kupni pogodbi, ustrezati trgovinskim običajem in se nanašati na uvozno dovolitev, že izdano po pristojnih oblastvih.
Clen 6.
Vsaka obeh vlad odredi, kolikor to njo zadeva, česar je treba, da obveže svoje uvoznike, da bodo poravnavali svoje obveznosti po določbah tega sporazuma.
Clen 7.
Italijanske lire se pretvarjajo v dinarje, dinarji pa v italijanske lire in ostale devize v eno obeh valut po tehle pravilih:
Istituto Nazionale per i Cambi con 1 'Estero in Narodna banka kraljevine Jugoslavije določita po skupnem sporazumu in na podstavi mednarodnih kotiranj tečaj za zameno med italijanskimi lirami in dinarji, kadar koli je to potrebno; ta tečaj se uporablja za pretvarjanje dinarjev v lire in lir v dinarje.
Jugoslovanske ali italijanske terjatve, izražene v drugih valutah, ne pa v dinarjih ali lirah, se predhodno pretvorijo v državno valuto države dolžnice po dnevnem tečaju rimske oziroma beograjske borze.
Clen 8.
Izplačila se opravljajo upnikom v Italiji po zavodu Istituto Nazionale per i Cambi con 1’ Estero, v Jugoslaviji pa po Narodni banki kraljevine Jugoslavije v dotični državni valuti po časovnem redu vplačil, urejenih v členih 3. in 4., in v mejah razpoložnosti na obeh računih, ki se navajata v teh členih.
Clen 9.
Istituto nazionale per i Cambi con 1’Estero in Narodna banka kraljevine Jugoslavije bosta, kadar koli bo to potrebno, pobotali saldo obeh klirinških računov.
Oba zavoda določita po skupnem sporazumu način in pogoje tega pobota.
Clen 10.
Vplačila, urejena v členih 3. in 4., ne oproste dolžnikov, dokler ne prejmejo dotični upniki zneska svojih terjatev; pri tem se po sebi razume, da je treba opravljati dopolnilna vplačila prav tako po kliringu. Dolžniki so tudi dolžni povrniti zavodu, kateremu je poverjena klirinška služba v njih državi, tečajno razliko pri zamenah, ki utegne nastati med dnem vplačila in dnem, ko bo mogoč pobot, ki se navaja v prvem odstavku člena 9.
Clen 11.
Ta sporazum se ne uporablja na tranzitno blago.
Clen 12.
Po preteku tega sporazuma bodo morali uvozniki države, v katere dobro preostane saldo pri drugi državi, nadaljevati z vplačevanjem nasprotne vrednosti svojega uvoza po določbah tega sporazuma, dokler se ta saldo ne porabi.
Clen 13.
Istituto Nazionale per i Cambi con l’Estero in Narodna banka kraljevine Jugoslavije s,e bosta sporazumela
o tehničnih pogojih, ki so potrebni, da se zagotovi pravilno delovanje tega sporazuma.
Clen 14.
Ta sporazum stopi v veljavo dne 12. januarja 1938. in velja do dne 30. junija 1938.
Velja pa za molče obnovljenega od polletja do polletja, če se ne odpove najmanj dva meseca pred koncem vsakega polletja.
V potrditev tega je bil ta sporazum podpisan.
Izdano v Rimu v dveh primerkih dne 7. januarja 1938.
Za Jugoslavijo:	Za Italijo:
(M. P.) B. Hristič s. r.	(M.	P.) Ciano s. r.
§2.
Ta uredba stopi skladno s členom 14. sporazuma v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 12. januarja 1938.
Predsednik
ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.	Predsednik
ministrskega sveta
Minister za trgovino	in minister za zunanje posle
in industrijo	dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Vrbanič s. r.
(Sledijo poapisi ostalih ministrov.)
81.
Odkupna cena
ricinovega semena.*
Na podstavi člena 1. v zvezi s členoma 2. in 4. uredbe o preskrbovanju industrij za semensko obje z oljnatim semenjem z dne 15. junija 1936., sporazumno z ministrom za kmetijstvo in po zaslišanju predstavnikov industrije ricinovega olja in pridelovalcev ricinovega semenja takole
odločam:
Najnižja odkupna cena ricinovega semena letine
1938.,	ki jo je dejansko izplačati pridelovalcem, znaša 300 (tri sto) dinarjev za 100 kg brez kakršnih koli odbitkov od te cene v dobro kupca ali oljarskega semenskega sklada.
Kot obračunsko ceno za plačevanje prispevkov v oljarski semenski sklad je jemati ceno 300 dinarjev za 100 kg ricinovega semena.
Spredaj določena cena velja za vsako količino ricinovega semena franko nakladalna postaja pridelovalca.
Dobavljeno ricinovo seme mora biti suho, zdravo, zrelo, povprečne kakovosti po borznih uzancah, ki jih predpiše Privilegirana delniška družba sporazumno s predstavniki domačih borz skladno s členoma 4. in 10. uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem z dne 15. junija 1936.
V Beogradu dne 20. decembra 1937.; III. št. 47.410.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	januarja 1938., št. 8/V/28.
Banove uredbe.
' 82 .V. No. 1105/1-1938.
Na podstavi § 23. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah z dne 30. maja
1930.,	Sl. 1. 114/20 iz leta 1930., predpisujem sledeči
pravilnik
za poslovanje okrajnih cestnih odborov v dravski banovini.
PRVI DEL. Cestni okraji.
Clen 1.
Cestni okraji so samoupravna območja za gradnjo in vzdrževanje banovinskih in dovoznili cest k železniškim postajam ter za subvencioniranje občinskih cest.
Cestne okraje določa ban po predhodnem zaslišanju prizadetih občin.
Okrajni cestni odbori.
Člen 2.
Okrajni cestni odbori so pomožni organi banske uprave pri upravi banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam.
V vsakem cestnem okraju se osnuje cestni odbor po zakonitih predpisih. Člane cestnih odborov imenuje ban, načelnika in njegovega namestnika pa izvolijo člani po § 58. finančnega zakona za leto 1937./38.
Če član cestnega odbora umre, ali če je trajno zadržan opravljati odborniške posle, mora cestni odbor to brez odloga naznaniti sreskemu načelniku, ki predlaga ba m imenovanje novega člana.
Poslovna doba imenovanih in izvoljenih članov cestnega odbora traja redno tri leta. Člani cestnega odbora opravljajo poverjene posle tudi po preteku redne poslovne dobe, dokler jih ban ne razreši.
Sedež in naziv.
člen 3.
Sedež cestnega odbora je praviloma sedež sreskega načelnika. Na predlog skupščine cestnega odbora more ban določiti tudi drug kraj za sedež cestnega odbora.
Službeni prostori cestnega odbora morajo biti ločeni od zasebnega stanovanja in od prostorov drugih uradov. Na poslopju, kjer so pisarniški prostori, mora biti pritrjen viden napis, ki ima na sredi državni grb, levo od grba besedilo: Okrajni cestni odbor, desno pa ime kraja, po katerem se cestni odbor imenuje. Službeni pečati morajo biti napravljeni z državnim grbom kakor občinski pečati, ter z napisom okrajnega cestnega odbora.
DRUGI DEL. Področje okrajnega cestnega odbora.
Člen 4.
Področje cestnega odbora obsega zlasti naslednje posle:
1. sodelovanje pri gradnji in vzdrževanju banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cest;
2. sestavljanje proračuna cestnega okraja ter sklepanje o okrajni cestni dokladi;
3. sestavljanje letnega obračuna cestnega okraja;
4. oddajanje in prevzemanje gradbenih del, dobav in nabav za gradnjo in vzdrževanje banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cest;
5. upravljanje okrajnega cestnega zaklada in izplačevanje po odobrenem proračunu;
6. nameščanje pomožnega osebja v breme okrajnega cestnega zaklada po odobrenem proračunu proti odpovednemu roku najdalj 30 dni;
7. stavljanje trojnega predloga za namestitev banovinskih uslužbencev pri okrajnem cestnem odboru; o premestitvi teh uslužbencev mora biti predhodno zaslišan prizadeti cestni odbor;
8. sklepanje o subvencijah za občinske ceste;
9. sestavljanje gradbenih programov in predlogov za ukoriščanje gradbenih fondov;
10.	opravljanje poslov glede samoupravnih cest vob-če, katere odredi ban cestnim odborom.
Člen 5.
Za izvrševanje poverjene naloge pri upravi banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cest mora cestni odbor predvsem:
1. vodili točen razvid o premičninah in nepremičninah cestnega okraja ter skrbeti, da je gotovina papilarno varno in plodonosno naložena;
2. skrbeti, da so ceste, ki so mu izročene v neposredno upravo in vzdrževanje, vedno v dobrem stanju, ter nemudoma odpraviti lledostatke, ki ogrožajo ali ovirajo promet;
3. skrbeti, da se redno zbirajo sredstva za kritje gradbenih in vzdrževalnih stroškov glede cest in objektov na njih;
4. nadzirati, da dodeljeno oziroma nameščeno strokovno in administrativno osebje v redu opravlja svoje posle;
5. zbirati podatke o izredni uporabi banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam;
6. opravljati in odobrovati licitacije, dobave, nabave in dela po proračunu cestnega okraja;
7. odobrovati in odklanjati kolavdacije del, dobav in nabav za cestne namene;
8. zbirati podatke o cenah gradbenega materiala, predlagati občasna poročila o stanju cest in vobče sodelovati pri upravi banovinskih in dovoznih cest po odredbah bana;
9. izvrševati letni proračun cestnega okraja.
Organi okrajnega cestnega odbora.
člen G.
Za izvrševanje poverjenih poslov ima okrajni cestni odbor tele organe:
1. skupščino,
2. upravo,
3. načelnika,
4. načelnikovega namestnika,
5. rajonske odbornike.
Skupščina.
člen 7.
Skupščina je zbor vseh članov cestnega odbora. Ona je v vseh stvareh svojega področja sklepajoči in nadzorni
organ po določilih zakona o samoupravnih cestah in njega dopolnitvah ter tega pravilnika.
Člen 8.
Skupščina odloča zlasti:
1. o letnem proračunu in obračunu cestnega okraja,
2. o najetju posojil ali o drugih obremenitvah okrajnega cestnega zaklada,
8.	o pridobitvi ali odsvojitvi nepremičnin (člen 91.),
4. o uporabi presežkov in proračunskih prihrankov;
5. o predlogih licitacijskih in kolavdacijskih komisij, če presega proračunana vsota znesek din 100.000'—,
6. o nabavi in odsvojitvi motornih vozil ter strojev za gradnjo ali vzdrževanje cest,
7. o osnovanju uprave cestnega odbora ter o določitvi nje članov po določilih tega pravilnika,
8. o vseh zadevah vobče, nanašajočih se na banovinske, dovozne in občinske subvencionirane ceste, ki ne | spadajo v pristojnost drugih organov cestnega odbora, ter o stvareh, za katere zahteva ban sklep skupščine.
Skupščina tudi voli načelnika cestnega odbora in njegovega namestnika ter porazdeljuje cestne proge med člane rajonske odbornike.
Člen 9.
Za sklicanje skupščine cestnega odbora, predsedovanje, sklepanje, sestavo zapisnikov, razglašanje sklepov itd. veljajo smiselno določila o poslovanju občinskih odborov (§ 62. noveliranega zakona o samoupravnih cestah).
Člen 10.
Skupščina se sestane, kadar je treba, najmanj pa dvakrat na leto. Skupščino sklicuje načelnik ali njegov namestnik, Če je načelnik zadržan. Skupščina se mora sklicati, če to zahteva vsaj tretjina članov cestnega odbora ali če to odredi ban.
Člani cestnega odbora se vabijo k skupščini pismeno z vročilnico, na kateri potrdijo povabilo k skupščini. Na pismenem povabilu mora biti točno naznačen spored skupščine z navedbo dneva, ure in kraja seje.
Člen 11.
Po nalogu načelnika morajo sejam cestnega odbora prisostvovati tudi odrejeni uslužbenci. Uslužbenci imajo pravico posvetovanja, ne pa tudi pravice odločanja ali sklepanja o stvari.
Člen 12.
Skupščina ne more sklepati, ako ni prisotnih vsaj dve tretjini članov, pri volitvah pa najmanj tri četrtine vseh članov cestnega odbora.
Če se zaradi nezadostnega števila članov volitve načelnika in namestnika ne morejo izvršiti, se opravijo nove volitve v 8 dneh ne glede na število navzočnih članov. To določilo ne velja tudi za druge točke skupščinske seje.
Člen 13.
Skupščini predseduje načelnik ali, če je ta zadržan, njegov namestnik. Predsednik otvori sejo, ugotovi sklepčnost, imenuje zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, vodi razpravo, vzdržuje red in zaključi sejo.
Predsednik sme kaznovati z opominom odbornike, ki se ne pokoravajo njegovim odredbam glede reda, dostojanstva in smotrnega dela pri seji. Če ostane opomin brez uspeha, sme skupščina na predsednikov predlog izreči denarno kazen do 300'— dinarjev v korist okrajnega cestnega zaklada. Če vedenje že kaznovanega od-
bornika še nadalje onemogoča skupščinsko delo, ga sme skupščina tudi izključiti od seje z odtegnitvijo pripadajoče dnevnice.
Člen 14.
Kadar skupščina obravnava službeno poslovanje načelnika ali katerega koli člana cestnega odbora, ne sme predsedovati ali glasovati tisti, ki je prizadet.
Člen 15.
Vsak član kakor tudi uslužbenec cestnega odbora je izključen od poslovanja v predmetih, v katerih je izključen upravni organ po § 15. zakona o občnem upravnem postopanju, Sl. 1. 26/4 iz leta 1931.
Člen 16.
Skupščinske seje so javne. Na predlog načelnika ali petine prisotnih članov sme skupščina skleniti, da bodi seja tajna. Seja pa mora biti javna, kadar se pretresa letni proračun in obračun cestnega okraja.
Uprava.
Člen 17.
Radi hitrejšega in lažjega poslovanja se sme pri cestnem odboru po sklepu skupščine osnovati uprava cestnega odbora iz največ petih članov cestnega odbora. Člani uprave so že po svojem službenem položaju načelnik in njegov namestnik, ostale člane uprave pa izvoli skupščina s tajnim glasovanjem. Predsednik uprave je načelnik okrajnega cestnega odbora.
Seje uprave cestnega odbora so tajne. V ostalem veljajo zanje smiselno določila, veljavna za seje skupščine.
Člen 18.
Uprava je sklepajoči in izvršilni organ cestnega odbora za posle, ki niso izrečno pridržani skupščini ali načelniku cestnega odbora.
Med poglavitne posle uprave spada sledeče:
1. da pripravlja predloge za skupščinske seje;
2. da določa smernice za izvajanje proračuna, posebno glede vrstnega reda za odobrena dela, upoštevajoč nujnost in važnost del ter stanje cestnih prog in potrebe prometa; ako se izkaže, da proračunski dohodki ne bodo dosegli odobrene vsote, mora uprava pravočasno ukreniti vse potrebno, da se manj važna in manj nujna dela, dobave in nabave odlože, pričeta dela pa zaključijo;
3. da sklepa o predlogih za virmiranje kreditov med pozicijami in subpozicijami iste proračunske partije;
4. da razpravlja o predlogih za prenos kreditov med partijami proračuna ter predlaga svoje zaključke banski upravi;
'o. da sklepa o namestitvi pomožnega osebja pri cestnem odboru ter stavi trojni predlog za nameščenje banovinskih uslužbencev po čl. 4. tega pravilnika;
6. da sklepa o nabavi inventarja;
7. da odobruje ali zavrača predloge licitacijskih, dobavnih in nabavnih komisij za dela, dobave in nabave po proračunu cestnega odbora, ako proračunana vsota presega znesek din 25.000'— in ni večja od din 100.000'—;
8. da odobruje ali zavrača predloge komisij za dobavo ali nabavo gramoza za glavno posipanje banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cest, ne glede na višino zneska;
9. da odobruje ali zavrača predloge kolavdacijskih' in prevzemnih komisij za vse posle pod točkami 6. do 8. tega členai
10. da najmanj vsake tri mesece skontrira blagajno in pregleda poslovne knjige, o čemer mora poročati skupščini na prvi prihodnji seji;
11. da v nujnih primerili, n.' pr. ob elementarnih nezgodah in sličnem (§ 24. zakona o samoupravnih cestah), opravi posle, ki so vezani na sklep skupščine ali na odobritev bana; za vse te ukrepe mora izposlovati naknadno odobritev.
Načelnik.
Člen 19.
Načelnik cestnega odbora je predstavnik cestnega okraja in izvršilni organ okrajnega cestnega odbora. On vodi in nadzira vse posle cestnega odbora ter je neposredni starešina vseh uslužbencev pri cestnem odboru.
Načelnikov namestnik in ostali Člani cestnega odbora morajo podpirati načelnika pri opravljanju njegove službe in opraviti vse službene posle, katere jim naroči načelnik.
Člen 20.
V načelnikovo področje spada zlasti naslednje:
1. da sklicuje in vodi seje skupščine in seje uprave cestnega odbora ter skrbi za izvrševanje veljavnih sklepov;
2. da predloži v odobritev sklepe, ki potrebujejo višje odobritve po zakonu o samoupravnih cestah in po tem pravilniku; predložiti mora banu tudi sklepe, o katerih smatra, da so v nasprotju z zakonom, ter do odločitve odložiti izvršitev sklepa;
3. da skrbi za dobro upravljanje cestnega odbora, da določa razpored dela vseh uslužbencev, da čuva službeni pečat, da podpisuje vse spise za cestni odbor sam, v Poslih, ki obvezujejo cestni okraj oziroma okrajni cestni zaklad, pa skupno z dvema članoma uprave, ki ju določi skupščina;
4. da sestavlja z administrativnimi in strokovnimi uslužbenci cestnega odbora ter z upravo letni proračun in obračun in skrbi za njega pravočasno obravnavanje v skupščinski seji ter za njega odobritev po pristojnem oblast vu;
5. da izvršuje letni proračun skladno s sklepi skupščine in uprave cestnega odbora ter po splošnih navodilih bana za izvrševanje proračunov cestnih odborov;
6. da skrbi za to, da se odrejeni krediti trošijo zgolj za namene, določene v odobrenem proračunu in da se Posamezne postavke ne prekoračijo;
7. da	odobruje tehnične	in	druge pripomočke	za
dobave in	nabave po določilih	tega pravilnika;
8. da	odobruje licitacije	in	kolavdacije gradbenih
del, dobav in nabav, ki so predvidene v proračunu cestnega odbora, če ne presega preračunana vrednost zneska din 25.000'—;
9. da skrbi za to, da se v plačilo dospele obveznosti Pravočasno plačajo;
10. da	vsaj enkrat mesečno	pregleda blagajno	in
račune ter o tem poroča na prvi prihodnji seji upravi cestnega odbora;
11. da dovoljuje in nadzira uporabo inventarja cestnega odbora ter skrbi, da se inventar vzdržuje v redu >n pravočasno dopolnjuje;
12. da skrbi za smotrno in pravilno poslovanje uslužbencev cestnega odbora, zlasti pa da skrbi za to, da se Posluje strogo po zakonitih predpisih in navodilih ter odredbah banske uprave;
13. da odobruje dopuste vsem uslužbencem cestnega odbora po zakonitih predpisih;
14. da ocenjuje vse pri cestnem odboru zaposleno ne-pragmatično osebje in banovinske cestarje ter sestavlja predloge za ocenitev vseh pragmatičnih uslužbencev pri cestnem odboru;
15. da predlaga vsako leto v mesecu decembru banski upravi poročilo o stanju cestnega omrežja v cestnem okraju s stvarno utemeljenimi predlogi za izboljšanje cestnih prog.
Namestnik načelnika in odborniki.
Člen 21.
Načelnikov namestnik zastopa načelnika v vseh poslih, kadar je načelnik zadržan.
Člen 22.
Člani cestnega odbora se morajo redno udeleževati sej. Brez izrečnega naročila ali pooblastila načelnikovega odbornik ne sme ničesar odrejati ali naročati, kar bi obremenjevalo cestni okraj ali nasprotovalo odredbam načelnika oziroma banske uprave ter zakonitim predpisom vobče. Prav tako član cestnega odbora ne sme dajati izjav in dovolitev, ki bi imele za posledico pravne obveze za upravo banovinskih cest.
Nagrade in odškodnine.
Člen 23.
Služba načelnika in ostalih članov cestnega odbora je častna. Služba se opravlja načelno brezplačno. Vendar imajo za opravljanje svojih rednih poslov pri upravi banovinskih cest v cestnem okraju pravico do letne nagrade, in sicer načelniki od din 15'— do din 30'—, ostali člani pa od din 5'— do din 10‘— po km banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam, katere so jim dodeljene v neposredno nadzorovanje. Višino nagrade določi skupščina cestnega odbora s proračunom cestnega okraja.
Kot odškodnina za izredne posle v cestnih zadevah v območju svojega cestnega okraja (udeležba pri sejah uprave, licitacijah, prevzemanju gramoza, službeni posli pri uradih itd.) pripada:
1. načelniku letna povprečnina, ki jo določi skupščina cestnega odbora s proračunom;
2. ostalim članom pa dnevnica, ki jo določi skupščina cestnega odbora največ do din 60'—.
Naloge za službena potovanja izdaja članom cestnega odbora načelnik pismeno.
Za službena potovanja izven cestnega okraja, bodisi na uradni poziv ali v važnih in n-ujnih cestnih zadevah brez poziva, pripadajo članom cestnega odbora naslednje odškodnine:
1. načelniku povračilo stroškov II. razreda železniške vožnje, na avtomobilskih progah stroški za vožnjo z avtomobilom, sicer pa din 2'— za vsak kilometer dosežene razdalje; poleg tega pripada načelniku tudi dnevnica din 100'— kot odškodnina za prehrano in izgubo časa;
2. ostalim Članom pripada v navedenih primerih povračilo stroškov III. razreda železniške vožnje poleg pristojbin in dnevnic, določenih za načelnika.
Službena potovanja izven cestnega okraja se smejo vršiti razen na uradni poziv izključno le na podlagi sklepov uprave cestnega odbora oziroma v nujnih primerih samo po ukrepu načelnika, za kar pa mora načelnik naknadno izposlovati odobritev uprave.
Navedene nagrade in odškodnine gredo v breme kreditov za vzdrževanje cest, razen stroškov za seje uprave, ki gredo v breme cestnega okraja.
Člen 24.
Članom cestnega odbora, katerih bivališče je oddaljeno od sedeža cestnega odbora nad 4 km, pripada za dneve, ko se udeleže skupščinske ali upnuvne seje, kot odškodnina za potne stroške, prehrano in zamudo časa dnevnica, ki jo določi ban na predlog sreskega načelnika.
Ti stroški gredo v breme cestnega okraja.
TRETJI DEL.
Administrativno osebje.
Člen 25.
Za opravljanje administrativnih, računskih in blagajniških poslov dodeli ban cestnemu odboru potrebno število uslužbencev, ki imajo ustrezajočo izobrazbo. To administrativno osebje sestoji iz tajnika kot administrativnega in računskega referenta ter iz pomožnega pisarniškega osebja.
Za tajnika dodeli ban cestnemu odboru banovinskega uslužbenca, ki ima zrelostni izpit na srednji ali tej enaki šoli ter praktični strokovni izpit.
Člen 26.
Tajnik cestnega odbora mora zlasti skrbeti:
1. da se došli spisi vpišejo v vložni zapisnik ter pravočasno dostavijo referentom;
2. da se rešitve in poročila pravočasno in pravilno odpremijo na pristojna mesta;
3. da so zapisniki in arhiv okrajnega cestnega odbora ter vse poslovne knjige vedno v redu;
4. da sta proračun in obračun cestnega okraja pravočasno sestavljena, pri čemer mora tudi sam sodelovati.
Tajnik prevzema, hrani in izdaja kot računodajnik denarno imovino ter skrbi, da se vrše izplačila samo v okviru odobrenega proračuna na podlagi izkazane pravne osnove in pravočasno, pripravlja rešitve za odmero izrednega cestnega prispevka ter opravlja vobče vse posle, ki niso poverjeni drugim referentom.
Strokovno osebje.
Člen 27.
Za opravljanje tehnične službe dodeljuje ban cestnim odborom potrebno število tehničnega osebja. Tehnični uslužbenci morajo skrbeti, da se vsa gradbena dela, dobave in nabave iz sredstev cestnega okraja izvršujejo skladno z zakonitimi predpisi ter strokovno pravilno.
Tehnično strokovno osebje pri cestnih odborih je naslednje:
1. tehnični vodja,
2. cestni nadzorniki,
3. cestarji in
4. pomožni delavci.
Tehnični vodja,
Člen 28.
Za tehničnega vodjo sme biti nastavljen banovinski uslužbenec, praviloma inženir, ki je opravil predpisani praktični strokovni izpit.
Člen 29.
V področje tehničnega vodje spadajo zlasti naslednji posli:
1.	naprava načrtov, proračunov in ostalih tehničnih pripomočkov za vsa pri gradnji in vzdrževanju banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cest potrebna gradbena dela;
2. sodelovanje pri sestavi letnega proračuna in obračuna cestnega okraja;
3. priprava pogodbenih in tehničnih pripomočkov za oddajo odobrenih gradbenih del, dobav in nabav po proračunu cestnega okraja;
4. sodelovanje pri dobavah in nabavah za cestne namene;
5. strokovno nadzorstvo in vodstvo pri delih, dobavah in nabavah za cestne namene;
6. stvarna presoja obračunskih listin za gradbena dela, dobave in nabave iz kreditov za vzdrževanje cest ali iz sredstev cestnega zaklada;
7. posli režiserja za gradbena dela pri vzdrževanju cest, ako se ta dela izvršujejo v režiji;
8. sodelovanje pri kolavdacijskih in prevzemnih komisijah ter pri oblastvenih komisijah po nalogu občnega upravnega oblastva;
9. predlaganje podatkov načelniku za starešinsko poročilo o strokovnem osebju.
Člen 30.
Za pravilno opravljanje svoje službe mora tehnični vodja:
1. voditi kataster banovinskih cest in objektov na njih;
2. prepotovati mesečno vsaj enkrat vse banovinske, dovozne in občinske subvencionirane ceste v svojem okolišu;
3. stalno nadzirati delo cestnih nadzornikov, cestarjev in pomožnega strokovnega osebja ter dajati potrebna navodila za pravilno vzdrževanje cest in objektov na njih;
4. nadzorovati v strokovnem pogledu vsa gradbena dela za vzdrževanje banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cest;
5. zbirati podatke, sestavljati poročila, izdelovati načrte in proračune za dela, dobave in nabave, ki so potrebne pri vzdrževanju cest in objektov na njih;
6. organizirati ter nadzirati štetje prometa;
7. sestavljati tehnične in proračunske podatke za letni proračun cestnega okraja;
8. sestavljati in pripravljati predloge v tehničnih zadevah za obravnavanje v skupščinskih ali upravnih sejah;
9. paziti, da se izvršujejo le one dobave in nabave, za katere so odobreni tehnični pripomočki;
10. proučevati kakovost materiala, ki se potrebuje pri gradnji in vzdrževanju cest;
11. odrejati sporazumno z načelnikom cestnega odbora delo in zaposlitev cestnim nadzornikom, cestarjem in ostalemu strokovnemu osebju ter dajati potrebna strokovna navodila;
12. skrbeti za nujno vzpostavitev po elementarnih silah ali drugih nezgodah prekinjenega prometa na cestah ter o tem takoj poročati načelniku;
13. voditi poslovni dnevnik, v katerega vpisuje dnevno zaposlitev, n. pr. preglede, nadzorovanja, izdelavo1 načrtov, reševanje spisov itd.;
14. stalno obveščati načelnika cestnega odbora o stanju banovinskih, dovoznih cest in občinskih subvencioniranih cest ter mu predlagati poročila, ki se morajo predložiti banski upravi.
Cestni nadzorniki.
Člen 31.
Za nadzorniško službo na banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cestah dodeljuje ban cestnim
odborom potrebno število banovinskih cestnih nadzornikov. Glede njih službenega razmerja veljajo smiselno določila uredbe o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in njih prejemkih, Ur. 1. 270/64 iz 1. 1929.
Clen 32.
Cestni nadzorniki opravljajo zlasti naslednje posle:
1. vodijo in nadzirajo po navodilih tehničnega vodje gradbena in vzdrževalna cestna dela ter odrejajo zaposlitev cestnega osebja, katero morajo točno poučiti o njegovih dolžnostih in poslih;
2. sodelujejo pri cestnih gradnjah in pri prevzemanju dobav ter nabav za cestne namene;
3. predlagajo načelniku cestnega odbora poročila o stanju cestnega omrežja, predloge glede nujnih popravil cestnih prog in objektov kakor tudi predloge za kazensko preganjanje prekrškov zoper prepovedi o zaščiti javnih cest in prometa; v nujnih primerih, ko je promet prekinjen ali ogrožena varnost ceste in objektov na njej (Čl. 18. pravilnika), morajo cestni nadzorniki sporazumno s prizadetimi občinami ukreniti, da se promet čimprej vzpostavi in odstrani nevarnost, ter o tem takoj poročati cestnemu odboru;
4. vodijo razvid cestnega orodja ter prometa na cestnih progah svojega okoliša;
5. opravljajo pisarniške posle, združene z njih poslovanjem, ter sestavljajo mezdne pole na podlagi cestarskih zapiskov;
6. vodijo o svojem poslovanju poseben dnevnik po obrazcu št. 1., v katerega morajo redno vpisovati mesto dnevnega opravka oziroma nadzorovalnega 'potovanja tako, da je njih zaposlitev vsak čas razvidna.
Cestarji.
Clen 33.
Osebno delo pri vzdrževanji banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam opravljajo banovinski cestarji. Glede njih službenega razmerja veljajo smiselno določila uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih. Ur. 1. 271/64 iz leta 1929,
Za vzdrževanje občinskih subvencioniranih cest se banovinski cestarji ne smejo uporabljati.
Clen 34.
Omrežje banovinskih in dovoznih cest k železniškim Postajam v območju cestnega okraja se razdeljuje na stalna cestarska mesta, število cestarskih mest ter porazdelitev cestnih prog na cestarje kakor tudi potrebne izpfemembe odobruje ban.
Pomožni delavci.
Clen 35.
Za pomoč preobremenjenim banovinskim cestarjem
za opravljanje cestarske službe na nezasedenih cestarskih mestih kakor tudi za vzdrževanje občinskih subvencioniranih cest sme okrajni cestni odbor na podlagi sklepa uprave namestiti pomožne delavce po določilih občnega državljanskega zakonika z dnevno, tedensko ali mesečno plačo proti odpovednemu roku, ki znaša največ BO dni (toč. 6. čl. 4. pravilnika).
ČETRTI DEL. Poslovne knjige, pošta, kolki.
Clen 36.
Za pisarniško poslovanje mora cestni odbor voditi baslednje knjige:
1.	vložni zapisnik z indeksom,
2. zapisnik o odborovih sejah,
3. knjigo o prijavi in odjavi delavcev glede socialnega zavarovanja po obrazcu št. 2,
4. poštne knjige za pisemske in paketne pošilijke,
5 knjigo o dopustih uslužbencev po obrazcu št. 3,
6.	evidenčni izkaz za predlaganje občasnih poročil.
Ce se pokaže potreba, morajo cestni odbori vodili tudi druge poslovne knjige.
Clen 37.
Došlo pošto za cestni odbor prevzema tajnik. Drugi uslužbenci smejo prevzeti pošto le tedaj, če je tajnik zadržan.
Pošto odpira in dodeljuje referentom načelnik cestnega odbora sam, če ni za to pooblastil svojega namestnika ali katerega izmed referentov. Pri odpiranju pošte se mora u v er iti, da se vsebina ujema z označbo spisov na ovoju, da so spisi popolni oziroma da jim ne manjkajo priloge. Ugotovljeni nedostatki se zabeležijo ua spisu samem, kateremu, se mora priložiti tudi ovoj.
Člen 38.
Na prevzeto vlogo se pritisne vložna štampiljka po obrazcu št. 4. v velikosti 7‘5X3‘5cm. Štampiljka se pritisne neposredno pod besedilo spisa na levi strani. Ce na spisu ni praznega mesta, se vzame nov list in prišije k spisu.
Prevzeta vloga se nato vpiše v vložni zapisnik po obrazcu št. 5 Vsaka nova poslovna zadeva (ne vsak vložek) dobi novo poslovno številko, ki je na vrsti. Posamezni vložki poslovne zadeve dobe le zaporedne številke.
Vložni zapisnik se prične vsako leto s 1. januarjem s številko 1 in se zaključi s poslednjo številko vpisa dne 31. decembra istega leta.
Clen 39.
Pri vsaki poslovni številki je prostora za vpis 5 zaporednih številk. Z a šesti vložek iste poslovne zadeve, ki prejme zaporedno številko 6, se odpre nova poslovna številka, istotako tudi za li„ 16 vložek itd.
Prva poslovna številka je za zadevo temeljna.
Pri drugi in vseh naslednjih poslovnih številkah je vpisati temeljno števili o, prejšnjo poslovno in naknadno tudj poznejšo poslovno številko. Če se zadeva nadaljuje v novem letu, se otvorii nova temeljna številka, pri prejšnji temeljni številki pa se zabeleži: preneseno pod
št..........iz	leta Zapor,edne številke teko z novo
temeljno številko na novo. Vrsta zaporednih številk teče nepretrgano od 1 do zaključka zadeve, toda vsako leto na novo od 1 dalje.
Spis se mora prezentirati vedno s temeljno številko in tekočo zaporedno številko ne glede na poznejše poslovne številke.
Pri vsaki poslovni številki se označi sveženj, v katerega se vloži spis za arhiv.
Clen 40.
Noben spis se ne sme sprejeti, če ni opremljen s predpisano takso po zakonu o državnih taksah ali po pravilniku o banovinskih davščinah. Ce je spis osebno vložen, se mora vrniti stranki takoj, da nalepi takso, če pa je spis dospel po pošti, se mora poslati stranki kol-kovni poziv po obrazcu st. 6.
Kolki za vloge in priloge se morajo takoj uničiti s prebijačem, ostale kolke pa je uničiti ob rešitvi na spisu samem.
Vsako vlogo kateri so priloženi kolki, je opremiti s štampiljko po obrazcu št. 7.
Clen 41.
Poročila cestnih nadzornikov in cestarjev o zaposlitvi pomožnih delavcev in voznikov, o prijavi in odjavi pomožnih delavcev socialnemu zavarovanju, o izpre-membah na cestah in cestnih objektih itd. se ne vpisujejo v vložni zapisnik, marveč v spisovni seznam po obrazcu št. 8 s posebno spisovno polo.
Čjen 42.
Spisi se dodeljujejo v rešitev referentom opremljeni s predspisi. Referenti morajo rešiti spise brez nepotrebnega zavlačevanja. Spisi z označbo »Takoj« se morajo rešiti nemudoma po prejemu, najkasneje še isti dan. Spisi, označeni z »Nujno«, se morajo rešiti v teku 3 dni po vložitvi
Rešitve se sestavljajo v izvirniku ali v osnutku. Osnutki rešitev morajo biti označeni s podpisom referenta in datumom, kdaj je referent osnutek sestavil.
Vse rešitve cestnega odbora podpisuje načelnik oziroma njegov namestnik.
Vsaka zadeva se mora obravnavati ločeno v posebnem spisu, kolikor ne zahteva sorodnost in zveza predmetov skupnega obravnavanja oziroma enotne rešitve.
Člen 43.
Za pravilno in pravočasno odpravo rešitev skrbi tajnik cestnega odborai Pri spravljanju odpravkov v ovoje je paziti na to, da se spis odpremi popoln. Številu prilog je posvečati posebno pažnjo.
Rešitve iste vrste se morajo odpremiti praviloma pod skupnim ovojem, če so namenjene istemu naslovljencu. Poverljivi spisi se ne smejo odpremiti skupno z nepoverljivimi, takojšnji in nujni ne skupno z običajnimi.
Vsi rešeni spisi se morajo takoj vložiti v arhiv, in sicer v ustrezajoče svežnje.
Člen 44.
Vsi uslužbenci cestnega odbora brez razlike predlagajo izdelane rešitve načelniku cestnega odbora, ki osnutke rešitev odobri, spremeni ali zavrne. Pošiljanje poročil in rešitev oblastvom ali strankam, ki so jih podpisali uslužbenci, je nedopustno in disciplinsko kaznivo (§ 73. zakona o uradnikih).
Člen 45.
0 rešitvah, ki se odpravljajo po pošti, je voditi predajno knjigo za navadne odpravke in predajno knjigo za priporočene odpravke po obrazcih poštne uprave; za odpravke, za katere se plačuje poštnina, pa je voditi predajno knjigo po obrazcu št. 9
Arhiv.
Člen 40.
V arhivu se shranjujejo spisi, listine, poslovne knjige, računske priloge, načrti itd., ki se za tekoče poslovanje ne potrebujejo več. V arhivu so spisi urejeni po vsebini predmeta v svežnjih, ki so označeni z velikimi črkami. Razpored spisov v svežnjih je tale:
1.	sveženj A hrani spise in rešitve brez večje ali trajne vrednosti;
.2. sveženj B hrani spise o osebnih zadevah uslužbencev in članov cestnega odbora;
3. sveženj C hrani pogodbe, s katerimi je cestni odbor prevzel pravice ali dolžnosti oziroma obveznosti.
vobče;
4. sveženj Č hrani okrožnice, važna navodila in tolmačenja;
5. sveženj D hrani spise za dela in gradnje na banovinskih cestah z načrti in proračuni ter obračuni o izvršenih delih;
6 sveženj E hrani proračune z vsemi prilogami, odobritvenimi odloki o izpremembah proračuna (vire-menti), ugovore proti proračunu itd.;
7. sveženj F hrani odobrene mesečne obračune z vsemi računskimi dokumenti, blagajniškim dnevnikom in letnim obračunom;
8. sveženj G hrani spise periodnih poročil, opazovanja prometa in razna tehnična poročila;
9. sveženj I hrani spise o izrednih cestnih prispevkih.
Za zadeve, ki niso navedene v točkah 1. do 9., se smejo pripraviti posebni svežnji, označeni s sledečimi črkami.
Spisi se ne smejo vložiti v arhiv preganjeni. Vsakemu svežnju je priložiti seznam po obrazcu št. 10, v katerega se vpisujejo spisi, vzeti iz arhiva.
Zapisnik sej.
Člen 47.
Knjiga o sejah skupščine in uprave cestnega odbora mora biti vezana. Zapisnik o sejah mora posvedočati sledeče: dan in kraj, kjer se je seja vršila, dnevni red seje, imena prisotnih odbornikov, kratko vsebino o vsakem predmetu in predlogu, izid glasovanja s sklepom seje.
Zapisnik skupščinskih sej podpisujejo načelnik cestnega odbora ali njegov namestnik, dva overovatelja in zapisnikar. Zapisnik sej uprave cestnega odbora podpisujejo vsi prisotni člani in zapisnikar.
Člen 48.
Sklepi skupščine in uprave cestnega odbora, ki se priobčujejo oblastvom, se priobčujejo z overjenim izpiskom iz sejnega zapisnika. V izpisku mora biti navedeno, kdaj in kje je bila seja, število navzočnih članov, dosloven prepis zapisnika o obravnavi predmeta ter sklep. Končno mora biti navedeno tudi število članov, ki so glasovali za sklep oziroma proti sklepu.
Izpiske overita načelnik in tajnik cestnega odbora.
Člen 49.
Kolikor ni s tem pravilnikom drugače odrejeno, velja za poslovanje cestnih odborov poslovnik za občna upravna oblastva, Sl. 1. 598/79 iz leta 1931.
PETI DEL. Proračun.
Člen 50.
Finančno poslovanje cestnega odbora obsega.
1. sestavo ter izvrševanje letnega proračuna m obračuna,
2. računovodstveno in blagajniško službo,
3. upravljanje in oskrbovanje imovine, gospodarskih naprav in skladov.
Člen 51.
Osnova za finančno gospodarstvo cestnega odbora je proračun cestnega okraja, s katerim se za dobo enega
leta vnaprej odobrujejo in razporejajo vsi izdatki in dohodki. S proračunom se ne ustanavljajo niti ne ukinjajo pravice. Dokler proračun ni odobren, se vrše izdatki po dvanajstinah prejšnjega proračuna.
Doba, za katero se odobrujejo izdatki in dohodki, je proračunsko leto, ki se začne z banovinskim proračunskim letom.
Doba, za katero se morajo zaključiti vsi računi o izdatkih in dohodkih proračunskega leta, je računsko leto. Računsko leto se začne s proračunskim letom ter traja še tri mesece po preteku tega leta.
Člen 52.
Proračun izdatkov in dohodkov cestnega okraja za nastopno leto mora skleniti cestni odbor najkasneje 2 meseca pred začetkom proračunskega leta, t. j. do dne
1.	februarja vsakega leta. Osnutek proračuna sestavi uprava cestnega odbora s pomočjo odrejenih referentov.
Preden cestni odbor vzame v pretres letni proračun, mora biti ta najmanj 14 dni javno razgrnjen v pisarni cestnega odbora. Doba, od katerega do katerega dne bo letni proračun javno razpoložen, mora biti pravočasno razglašena po vseh občinah cestnega okraja na običajni na'in. Proračun se razglaša s skupnim razkazom potrebščin in dohodkov ter z navedbo uradnega mesta, kjer je proračun z vsemi postavkami, prilogami in pripombami razpoložen davčnim zavezancem cestnega okraja na pregled. V razglasu mora biti tudi opozoritev, da sme vsak davčni zavezanec v zakonitem roku vložiti ugovore in pomisleke proti proračunskim postavkam. Razglas se objavlja po obrazcu št. 11.
Po preteku razglasitvenega roka obravnava cestni odbor proračun v javni skupščini, ga usvoji, izpopolni ali izpremeni. Pri lem mora vzeti v pretres tudi dospele ugovore in pomisleke. V isti skupščinski seji se sklepa tudi o pokritju primanjkljaja.
Sklep glede pokritja primanjkljaja (višina okrajnih cestnih doklad) se mora nato najkasneje v roku 8 dni javno razglasiti po vseh občinah cestnega okraja z dostavkom, da je v roku 14 dni dovoljena vsakemu davčnemu zavezancu pritožba proti višini doklad, ki se vloži pri cestnem odboru, kolkovana z banovinskim kolkom din 30'— za vsakega pritožnika (obrazec št. 12).
Najkasneje 14 dni po preteku razglasitvenega roka po prednjem odstavku mora cestni odbor predložiti proračun cestnega okraja banu, ki ga odobri ali sam ali pa Ra predloži ministrstvu za finance v odobritev v smislu 81.20. novele k zakonu o neposrednih davkih, Ur. 1.139/38 iz leta 1929.
Proračun cestnega okraja se sestavlja po obrazcu Štev. 13.
Proračun se predloži banu v izvirniku in overjenem Prepisu najkasneje do dne 20. februarja vsakega leta. Spremnemu poročilu mora cestni odbor priložiti poleg proračuna v izvirniku in prepisu še naslednje:
1. razglas o sestavi proračuna, preden ga je cestni odbor obravnaval v skupščinski seji,
2. pismene ugovore in predloge davčnih zavezancev cestnega okraja,
3. overjen prepis zapisnika o skupščinski seji, v kateri je bil proračun obravnavan in sprejet,
4. razglase glede skupščinskega sklepa o višini okrajnih cestnih doklad s potrdili o razglasitvi; ti razglasi se smejo banu predložiti tudi naknadno, da se ne *amudi za predložitev proračuna določeni rok,
5. pritožbe zoper sklep skupščine o višini doklad s predpisano takso,
6. izkaz davčnega urada o zadnjem predpisu vseh neposrednih, dokladam podvrženih davkov v dotičnem cestnem okraju,
7. vse pravne listine, odločbe oblastev in sodbe sodišč, na podlagi katerih so sprejete poedine postavke v proračun cestnega okraja,
8. zapisnik o pregledu ceslnih prog in objektov na njih,
9. občni ekspoze in podrobna pojasnila k postavkam proračuna.
Člen 53.
Proračun cestnega okraja mora navajati vse potreb* ščine in tudi kritje izdatkov.
V proračun izdatkov se vstavijo vse potrebščine za vzdrževanje banovinskih, dovoznih in občinskih subvenj cioniranih cest, upravni in osebni izdatki ter izdatki cestnega okraja kakor tudi izredni izdatki za nove gradnje ali preureditve banovinskih cest in mostov. V proračun sc morajo vnesti vsi dohodki cestnega okraja, najsi izvirajo iz katere koli osnove.
Presežki dohodkov ali prihranki se smejo vnašati v proračun, če se poprej poravnajo obveznosti iz prejšnjih let. Posojila za kritje stroškoV, predvidenih v proračunu, se morajo vstaviti v proračun dohodkov.
Člen 54.
Odobreni krediti se smejo trošili le v višini in samo za namene, predvidene v odobrenih postavkah. V izrednih in utemeljenih primerih se smejo uporabiti krediti posameznih postavk tudi za namene drugih postavk, pri čemer je postopati takole:
a) izpremembe med pozicijami iste partije odobri uprava cestnega odbora s sklepom, pri čemer mora biti v prvi vrsti krila potrebščina dotične pozicije, v breme katere se virement izvrši,
b) izpremembe med partijami dovoljuje ban po predhodnem sklepu uprave cestnega odbora.
Naknadne in izredne kredite (uporaba prihrankov, najetje posojil) odobruje ban po predhodnem sklepu skupščine cestnega odbora.
Člen 55.
Načelnik cestnega odbora oziroma njegov namestnik je nakazovalec po odobrenem proračunu cestnega okraja. Nakazovalec je materialno in kazensko odgovoren za pravilnost in zakonitost odredb, izdanih za izvrševanje proračuna.
Vsak izdatek iz blagajne cestnega okraja mora imeti, preden se angažira, vizum računovodje, da je odobreni kredit na razpolago.
Nobeno izplačilo se ne sme izvršiti brez pismene plačilne odredbe nakazovalca. Plačilni nalog mora navajati proračunsko loto, partijo in pozicijo, iz katere je plačilo izvršiti, ter mora biti pravilno opremljen z likvidiranim računom.
Pogoj za izdajo plačilnega naloga je dejanska izvršitev posla, službe, dela, dobave ali nabave za cestni okraj. Plačilni nalog se ne sme izdati brez izpolnitve prednjega pogoja ali za večje vsote, nego je dejanska pravna obveznost.
Obračun.
Člen 56.
Končni uspeh vsega gospodarstva cestnega odbora se izkazuje vsako proračunsko leto v zaključnem računu ali
letnem obračunu cestnega okraja. Obračun dohodkov in izdatkov sestavi načelnik cestnega odbora z referenti.
Obračun dohodkov in izdatkov za preteklo leto mora biti sestavljen najkasneje v enem mesecu po preteku računskega leta. Preden se vzame obračun v pretres, mora biti najmanj 14 dni javno razgrnjen v pisarni cestnega odbora. Doba, od katerega do katerega dne bo letni obračun javno razgrnjen, mora biti pravočasno razglašena po vseh občinah cestnega okraja na krajevno običajni način. Obračun dohodkov in izdatkov se razglaša po vseh občinah cestnega okraja z izkazom sumarnih ■postavk ter z opozoritvijo, da se morejo ugovori proti obračunu vlagati pri cestnem odboru. Obračun dohodkov in izdatkov se razglaša po obrazcu št. 14.
Po preteku razglasitvenega roka obravnava cestni odbor obračun v skupščinski seji ter pretresa došle ugovore in pomisleke. V roku enega meseca po obračunski seji, najkasneje pa do 1. septembra, mora cestni odbor predložiti obračun banu v pregled s potrebno obrazložitvijo v spremnem poročilu.
Clen 57.
Obračun cestnega odbora je sestavljen:
1. iz računa izdatkov in dohodkov po proračunu cestnega okraja (završni račun),
2. iz pregleda vseh prejemkov in izdatkov,
3. iz izkaza imovine in dolgov
Člen 58.
Račun izdatkov in dohodkov po obrazcu št. 15 obsega po proračunskih partijah:
1. zneske s proračunom odobrenih kreditov in predvidenih dohodkov,
2. znesek med proračunskim letom zvišanih oziroma znižanih kreditov,
3. skupni kredit pod točkama 1. in 2.,
4. zneske dejansko izvršenih izdatkov in doseženih dohodkov,
5. razliko več ali manj med zneski pod točkama 3. in 4.
Račun izdatkov je sestaviti ločeno od računa dohodkov.
člen 59.
Pregled prejemkov in izdatkov po obrazcu št. 16 izkazuje med prejemki naslednje:
1. začetno blagajniško stanje,
2. stvarno realizirane dohodke po proračunu, su-marno po obračunu,
3. prejemke prehodnega prometa ločeno za administrativne depozite in kavcije, sklade, posojila izven proračuna in nakazila izven proračuna.
Med izdatki izkazuje pregled stvarno realizirane izdatke po proračunu, izdatke prehodnega prometa z isto razdelitvijo kot pri prejemkih ter končno blagajniško stanje.
Člen 60.
Izkaz imovine in dolgov (aktiva in pasiva) po obrazcu št. 17 izkazuje naslednje:
a) med imovino:
1. blagajniško imovino ob koncu računskega leta,
2. razne terjatve, ločeno in specificirano,
3. vrednost nepremičnin, pravic in inventarja,
4. vrednostne papirje;
b) med dolgovi:
1.	blagajniški primanjkljaj,
2. dolgove (posojila),
3. tuje pravice (služnosti in drugo).
Člen 61.
Obračunu cestnega okraja je priložiti:
1. seznam vseh občin, v katerih je bila razglašena razgrnitev obračuna,
2. razglase občin o razgrnitvi obračuna,
3. pismene ugovore davčnih zavezancev cestnega okraja zoper obračun,
4. overjen prepis zapisnika skupščinske seje, v kateri je bil obračun obravnavan in odobren.
Uačunovoilstveno in blagajniško poslovanje.
Člen 62.
Računovodstveno in blagajniško službo opravlja tajnik, ki sprejema, shranjuje in izdaja gotovino, vrednostne papirje, kavcije itd. Tajnik likvidira in vodi blagajniški dnevnik ter vse pomožne računovodstvene knjige.
Tajnik je odgovoren za vse izvršene prejemke in izdatke kakor tudi za gotovinski promet materialno in kazensko.
Če računodajnik najde, da izplačilni dokumenti niso v skladu z določili tega pravilnika in zakonitimi predpisi vobče, jih mora vrniti nakazovalcu z navedbo utemeljenih razlogov. Če nakazovalec plačilno odredjbo ponovi, jo mora računodajnik izvršiti na odgovornost nakazovalca.
Pri cestnih odborih, kjer je poleg tajnika nameščen še drug pragmatičen administrativen uslužbenec, se mora blagajniška služba ločiti od računovodstvene službe.
Tistemu, ki opravlja blagajniško službo, pripada pavšalni dodatek po § 13. noveliranega zakona o samoupravnih cestah, Sl. 1. 114/20 iz leta 1930.
Člen 63.
Samo blagajnik (čl. 62.) sme upravljati denar in vrednostne papirje, kateri se morajo hraniti v blagajni cestnega okraja. Zasebni denar in druge vrednosti se ne smejo shranjevati v blagajni cestnega okraja.
Poleg blagajnika je soključar blagajne načelnik cestnega odbora. Na utemeljen načelnikov predlog more ban določiti'tudi drugo osebo za soključarja namesto načelnika.
Dvojniki ključev morajo biti deponirani pri najbližji banovinski hranilnici.
Člen 64.
Denarno poslovanje se vrši praviloma po banovinskih hranilnicah ali po Poštni hranilnici. V izjemnih in nujnih primerih se sme izplačevati v gotovini. Isto velja tudi za vplačila.
Izplačati se sme samo upravičenemu prejemniku, ki mora potrditi prejem denarja ali druge vrednosti. Če prejemnik blagajniku ni osebno znan, mora svojo istovetnost dokazati. Pooblastilo za prejem plačila po pooblaščencu se mora priključiti izplačilnemu dokumentu.
Člen 65.
Izplačevati se sme samo na osnovi izplačilnih dokumentov s podpisom likvidatorja in z izplačilno odredbo nakazovalca. Izplačilni dokumenti morajo navajati:
1. vsoto, ki se izplača, zapisano s številkami in besedami,
2. razlog, zakaj se izplača,
3. kraj in dan izplačila.
4.	prejemnikov podpis, če se izplača v gotovini pri blagajni cestnega okraja.
Prejemnik mora potrditi prejem izplačila svojeročno s črnilom ter z navedbo denarne vsote in dneva prejema. Ce prejemnik ne zna pisati, se mora opraviti izplačilo pred 2 pismenima pričama, ki se podpišeta na izplačilnem dokumentu s črnilom.
Člen 66.
Za vsako vplačilo v gotovini izda blagajnik pre-ijemno potrdilo po obrazcu št. 18, ki mora biti podpisano po likvidatorju, blagajniku in vplačniku. Pri vplačilih in izplačilih po Poštni ali po banovinski hranilnici se podpis stranke ne zahteva.
Člen 67.
Iz blagajne cestnega okraja so dopustna začasna izplačila na račun potnih stroškov ob pogojih uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov kakor tudi na račun izvršenih dobav ali nabav po oddajnih pogojih in Pri delih v režiji.
Člen 68.
Vsako vplačilo in izplačilo, ki se mora takoj knjižiti v blagajniški dnevnik, mora blagajnik potrditi na dokumentu z opombo: Vplačal — izplačal, datum (dan, mesec, leto in kraj), podpis.
Izplačilnim dokumentom — računom, pobotnicam ter drugim listinam, na podlagi katerih se izda izplačilna odredba, morajo biti priložena vsa dokazila, ki so s tem pravilnikom predpisana glede oddaje in prevzema dobav, nabav ali del.
Člen 69.
Čeke za izplačila po Poštni hranilnici ali nakazila po banovinski hranilnici podpisujeta načelnik in blagajnik cestnega odbora (čl. 62.). V odsotnosti načelnika ali blagajnika podpisujeta čeke načelnikov namestnik in uslužbenec, ki ga določi načelnik.
Člen 70.
Kavcije in depoziti se ne smejo uporabljati za druge namene, nego za katere so položene.
Denarni zneski, ki presegajo vsoto din 10.000'—, ne smejo ležati v blagajni cestnega okraja, temveč se motajo presežki takoj naložiti praviloma pri banovinskih hranilnicah ali pri Poštni hranilnici.
Blagajniške in računske knjige.
Člen 71.
Vsak cestni odbor mora voditi blagajniške in računske knjige, ki so predpisane s tem pravilnikom. Smejo se pa voditi tudi druge knjige, če se za to pokaže stvarna potreba.
Za računovodstveno-blagajniško poslovanje se vodijo tele knjige:
1. blagajniški dnevnik,
2. knjiga blagajne-štraca,
3. knjiga za promet z denarnimi zavodi vobče ter z banovinsko in Poštno hranilnico,
4. knjiga odtegljajev, akontacij itd.,
5. knjiga depozitov in efektov,
6. knjiga kontrolnika kreditov,
7. knjiga za prevzem in predajo vrednostnih pošiljk,
8. knjiga inventarja in
9. knjiga izrednih uporabnikov cest.
Blagajniški dnevnik je glavna knjiga, ostale knjige
so pomožne. Vsak vpis v blagajniške in računske knjige mora biti jasen in čitljiv. Pogreški se smejo črtati le tako, da ostanejo čitljivi, nad njimi pa se vpišejo popravki. Nedopustno je radirati ali brisati številke ali vsote v knjigi. Vpisuje se izključno s črnilom.
Člen 72.
Blagajniški dnevnik (po obrazcu št. 19) služi samo za eno računsko leto ter mora biti foliiran in trdno vezan, prešit z motvozom in potrjen glede števila strani po načelniku cestnega odbora. V dnevnik se vpisujejo takoj po nastanku vse izpremembe, ki povečujejo ali zmanjšujejo denarno imovino cestnega okraja, najsi so dohodki ali izdatki proračunski ali izvenproračunski.
V blagajniškem dnevniku se knjižijo prejemki (proračunski ali izvenproračunski) na levi strani, izdatki (proračunski ali izvenproračunski) pa na desni strani. Blagajnjški dnevnik ima za prejemke in izdatke ločene zaporedne številke, ki tečejo skozi vse leto.
Vpisi morajo vsebovati naslednje podatke:
1. zaporedno številko vpisa,
2. datum vplačila ali izplačila,
3. označbo, ali se je vplačilo — izplačilo izvršilo v gotovini (got.) ali po Poštni hranilnici (p. h.) ali po denarnem zavodu (žiro),
4. ime in naslov vplačnika ali prejemnika ter zakaj se prejema ali izdaje,
5. označba strani in tekoča številka kontrolnika kreditov, za izvenproračunske vknjižbe pa označba vpisov drugih pomožnih knjig,
6. kosmati znesek.
Pogreški, ugotovljeni v blagajniškem dnevniku po mesečnem zaključku, se smejo popraviti samo v vrstnem redu, kakor se vknjižuje, o čemer mora cestni odbor brez odloga poročati banski upravi.
V dobi od konca proračunskega leta pa do konca računskega leta se vodi blagajniški dnevnik posebej za poslovanje v preteklem proračunskem letu in posebej za poslovanje v novem proračunskem letu.
O izdatkih in prejemkih v preteklem mesecu je predložiti banski upravi obračun z vsemi izpričujočimi dokumenti in z ovenjenim prepisom blagajniškega dnevnika. Obračun se mora predložiti banski upravi najkasneje do 10. dne prihodnjega meseca.
Člen 73.
V knjigo blagajne (štraco) po obrazcu št. 20 se vpisuje vsako vplačilo ali izplačilo (proračunsko ali izvenproračunsko), ki zadeva gotovinski promet, in sicer takoj ter v onem redu, kakor se izvrši.
Knjiga blagajne služi zgolj za evidenco gotovinskega prometa.
Člen 74.
Knjiga za promet z banovinsko ali s Poštno hranilnico se vodi po obrazcu št. 21. V prvem delu knjige, ki je foliirana, je po obsegu prometa z denarnimi zavodi določiti primerno število listov za promet s temi zavodi.
Na levi (debetni) strani se vpisujejo prejemki, na desni (kreditni) strani pa izdatki.
Vpisi v knjigo za promet z banovinsko ali s Poštno hranilnico se opravijo na osnovi obvestil in izpiskov, ki se morajo posebej hraniti. V prometu s Poštno hranilnico se vpisujejo skupne vsote nakazil, izvršenih s čeki, medtem ko je izplačila razčleniti na hrbtu čekovnega izpiska. Lastni dvigi se vpisujejo na desni strani, lastne naložbe pa na levi strani. Dvigi in naložbe se v blagajniškem dnevniku ne vknjižujejo.
Drugi del te knjige služi za evidenco posojil, vrednostnih papirjev in skladov cestnega okraja.
Člen 75.
Knjiga odtegljajev se vodi po obrazcu št. 22. V to knjigo se radi evidence vpisujejo iz blagajniškega dnevnika odtegljaji, uslužbenski davek, izredni davek, davek na poslovni promet in davek za bednostni sklad, kolko-vine, prispevki za socialno zavarovanje, prepovedi, akontacije, denarne zaloge režiserjem in predujmi.
Za vsako vrsto odtegljajev se določi primerno število strani. Prejemki in izdatki se vpisujejo na eni in isti strani v ločenih rubrikah. Pri vknjižbi vsakega zneska se je sklicevati na zaporedno številko blagajniškega dnevnika.	.
Knjiga odtegljajev mora biti paginirana in se zaključuje s koncem računskega leta.
Člen 76.
Knjiga depozitov in efektov po obrazcu št. 23 služi za vpise kavcij in drugih depozitov. Na levi — prejemni strani se vpisujejo po časovnem nastanku vse kavcije in depoziti s točnim opisom položene vrednosti. Pri izdaji se izvrši vpis na desni strani, in sicer linearno ustrezajočemu prejemku.
Člen 77.
Kontrolnik kreditov po obrazcu št. 24 je knjiga, v katero se vknjižujejo vsi izdatki in dohodki po proračun.i cestnega okraja po pozicijah in subpozicijah oziroma partijah, ako nimajo pozicije.
Za izdatke po posojilih izven proračuna in za presežke dohodkov (prihranke) izven proračuna se mora voditi poseben kontrolnik kreditov. Stanje izdatkov in dohodkov po kontrolniku kreditov se mora vsekdar ujemati s stanjem izdatkov in dohodkov po blagajniškem dnevniku.
Člen 78.
Za prevzem in oddajo denarnih vrednot po pošti se vodi knjiga o prevzemu in predaji vrednostnih pošiljk po obrazcu št. 25.
Brez te knjige se ne sme nobena vrednostna pošiljka niti prevzeti niti predati pošti.
Člen 79.
V knjigi inventarja po obrazcu št. 26 se vodi vse premično in nepremično premoženje cestnega okraja. Za vsako vrsto inventarja se mora določiti potrebno število listov.
Inventar se deli na tčle skupine:
1. sobni inventar,
2. pisarniški inventar,
3. knjižnica,
4. gradbeni inventar in orodje,
'o. motorne naprave.
Na koncu leta se iz izkaza inventarnega prirastka po obrazcu št. 27 vpišejo v inventarno knjigo vsi med letom nabavljeni predmeti. Tričlanska komisija, ki jo imenuje
načelnik cestnega odbora, mora najkasneje do dne
1.	aprila vsakega leta primerjati inventarne predmete s knjigo inventarja in z dobavnimi oziroma nabavnimi dokazili ter nevpisane predmete naknadno vknjižiti.
Če najde komisija stvari, ki niso več za tabo, predlaga načelniku, da se izknjižijo iz inventarja. Za manjkajoče predmete mora cestni odbor takoj zahtevati odškodnino od onega, ki je imel inventarni predmet v oskrbi. Za škodo, ki ni nastala zbog naravne obrabe ali po naključju, jamči tisti, ki je škodo povzročil.
Člen 80.
Nepremičnine in stvarne pravice se vpisujejo na tiskovinah po obrazcih št. 28 in 28 a), ki tvorita vložek inventarne knjige. Vse izpremembe se morajo vpisovati sproti po časovnem nastanku.
'	Člen 81.
Knjiga izrednih uporabnikov cest po obrazcu št. 29 se vodi za evidenco izrednega prispevka za prekomerno uporabo banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam. Za vsakega uporabnika se določi ena ali več strani knjige.
Konec računskega leta se zaključijo vsi računi, morebitni saldo pa se prenese na naslednje leto.
Pregled blagajne.
Člen 82.
Pregled o stanju blagajne je reden in izreden. Redno pregleduje stanje blagajne:
1. načelnik cestnega odbora, in sicer praviloma vsak poslednji dan v mesecu,
2. uprava cestnega odbora vsake tri mesece.
Izredno se pregleduje stanje blagajne ob osebnih
izpremembah tajnika ali blagajnika, po zahtevi uprave ali po sklepu skupščine cestnega odbora ali po pobudi načelnika samega.
Namen pregleda je ugotoviti, ali se ujema blagajniško stanje s stanjem po blagajniškem dnevniku. Pri pregledu se primerja knjižni saldo blagajniškega dnevnika z denarno imovino. Ugotovitev knjižnega salda v blagajniškem dnevniku potrde po pregledu tajnik, blagajnik in pregledovalec. O pregledu se sestavi zapisnik po obrazcu št. 30, ki ga mora cestni odbor najkasneje v petih dneh po pregledu predložiti banski upravi.
Člen 83.
Vsak presežek ali primanjkljaj v blagajni cestnega okraja se mora pojasniti. Če se presežek izjemoma ne more pojasniti, se knjiži v blagajniški dnevnik med prehodne prejemke. Ugotovljeni primanjkljaj, ki se ne pojasni, mora blagajnik takoj v gotovini založiti. Če je za-ložitev nemogoča, se primanjkljaj knjiži med prehodne izdatke v breme odgovornega uslužbenca. Ako presega primanjkljaj znesek din 250'—, se mora o tem brez odloga sestaviti zapisnik in predložiti banski upravi.
Oddaja in prevzem del, dobav in nabav.
Člen 84.
Za vsako nabavo ali dobavo mora cestni odbor predhodno sestaviti proračun, tehnične in oddajne pripomočke. Za dobave in nabave manjšega obsega zadošča pismeno poročilo, v katerem se utemelji nujnost in po-
treba, približna potrebščina, način dobave in nabave ter naznači odobreni in razpoložljivi kredit za ta namen.
Za posle tehničnega značaja morajo strokovni uslužbenci napraviti za vsak primer posebej načrt in proračun z analizo cen in popisom del.
Člen 85.
Tehnične pripomočke za gradnje na banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cestah odobruje:
1. načelnik do preračunanega zneska din 25.000'—,
2. uprava od preračunanega zneska din 25.000'— do din 50.000'—,
3. banska uprava preko preračunanega zneska din 50.000'—.
Dokler odobritve ni, cestni odbor ne sme niti oddati niti pričeti dela, dobave ali nabave. Po lastni uvidevnosti more načelnik predložiti tehnični elaborat pred odobritvijo banski upravi v revizijo tudi do proračunskega zneska din 50.000'—.
Tehnične pripomočke projektov za gradnjo mostov odobruje po § 14. zakona o samoupravnih cestah banska uprava.
Člen 80.
Člen 88.
Dobave, nabave, licitacije in kolavdacije odobruje oziroma zavrača:
1. skupščina cestnega odbora dobave ali nabave, če presega preračunana vsota znesek din 100.000'— ter ua-bave motornih vozil in strojev za cestno službo ali za cestna dela;
2. uprava dobave in nabave, katerih preračunana vsota presega znesek din 25 000-—, pa ni večja od din 100.000'— ter dobave gramoza za jesensko in pomladansko posipanje;
3. načelnik dobave in nabave do preračunane vsote din 25.000'—.
Načelnik ali kateri koli član cestnega odbora ne sme prevzemati v svojem cestnem okraju gradbenih del ali dobav za cestne namene, če nima izjemne dovolitve po § 56. noveliranega zakona o samoupravnih cestah. To velja tudi za svojce članov cestnega odbora, ki žive v skupnem gospodinjstvu člana, dokler niso gospodarsko samostojni.
Člen 89.
Dobave, nabave ali dela se prevzemajo po kolavda-cijski, oziroma prevzemni komisiji, ki jo sestavljajo naj-
Dela, dobave in nabave sme oddajati cestni odbor na sledeči način:
1. do zneska din 2.000'— z neposrednim nakupom ali oddajo del podjetniku na osnovi poročila;
2. za zneske od din 2.000'— do din 10.000'— z neposrednim nakupom ali oddajo del podjetniku na osnovi komisijskega zapisnika;
3. za zneske od din 10.000’— do din 100.000 — na osnovi komisijskega zapisnika in najmanj treh izvirnih pismenih ponudb;
4. pri vrednosti din 100.000'— in več na podlagi javnih zmanjševalnih licitacij po določilih zakona o državnem računovodstvu in pravilnika k temu zakonu. Licitacije morajo biti vsaj 14 dni prej razpisane v >Službe-nem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« in razglašene na krajevno običajni način;
5. posipni material (gramoz) za glavno posipanje na podlagi javnih ustnih ponudb, ki se razglašajo vsaj 14 dni pred rokom, določenim za ponudbe, na krajevno običajni način.
Člen 87.
Dobavne, nabavne in licitacijske komisije tvorijo najmanj po trije člani, ki jih imenuje načelnik cestnega odbora. Pri licitacijah morajo biti najmanj 3 člani komisije javni pragmatični uslužbenci, v ostalih primerih pa vsaj 2. Tehnični vodja je praviloma član komisije pri vseh dobavah, nabavah in licitacijah za cestne vzdrževalne in gradbene namene.
Člani navedenih komisij ne smejo biti člani cestnega odbora, ki sodelujejo pri odobrovanju dobav, nabav in licitacij.
0 oddaji dobav, nabav in del ter o izvršenih licitacijah stavi komisija pristojnemu mestu pismen predlog za odobritev ali odklonitev dobave, nabave ali licitacije. Predlog mora komisija utemeljiti s stvarnimi razlogi.
Oferte in pismene ponudbe sme odpirati le licitacijska, oziroma dobavna ali nabavna komisija. Oferte in ponudbe morajo biti na ovitku označene po določilu točke
2.	čl. 13. pravilnika k zakonu o državnem računovodstvu.
manj trije člani. Kolavdacijsko ali prevzemno komisijo odredi načelnik cestnega odbora. Komisija mora biti sestavljena po določilu čl. 87. tega pravilnika.
O kolavdaciji del, dobav ali nabav nad vrednostjo din 50 000'— in o prevzemu glavne dobave gramoza mora cestni odbor obvestiti najmanj 14 dni prej banske upravo, da more le-ta odrediti svojega uslužbenca v ko lavdacijsko komisijo v breme banovinskega proračun#.
Člen 90.
Po prevzemu gradbenega dela, dobave ali nabav« predloži komisija celotni prevzemni oziroma kolavdacij* ski elaborat načelniku cestnega odbora.
Šele ko je prevzem ali kolavdaeija pristojno odobrena, se sme zaslužek izplačati podjetniku ali dobavitelju ter mu vrniti kavcija, če ni v pogodbi drugače določeno.
Odsvojitev in nakup premičnin in nepremičnin.
Člen 91.
Pri odsvojitvi premičnin cestnega okraja je postopati smiselno po določilih čl. 84. do 89. tega pravilnika. Nameravano odsvojitev mora cestni odbor razglasiti na krajevno običajni način v občini, kjer je dotična premičnina.
Za odsvojitev in nakup, zastavitev ali trajno obremenitev cestnega okraja ali banovine (posojila in jamstva, oddajanje cestnega zemljišča v najem, zakup ali drugačno ukoriščamje) je potrebna odobritev bana oziroma ministra za finance (§ 62. noveliranega zakona o samoupravnih cestah).
ŠESTI DEL.
Motorna vozila.
Člen 92.
Motorna vozila pri cestnih odborih so namenjena za boljšo in uspešnejšo službo pri nadzorovanju in vzdrževanju banovinskih, dovoznih in občinskih subvencioniranih cest. Motorna vozila uporabljajo tehnični uslužbenci
in cestni nadzorniki, cestarji in drugi uslužbenci cestnega odbora pa samo izjemoma.
Motorna vozila uporabljajo tudi načelniki cestnih odborov in uslužbenci banske uprave, kadar službeno potujejo po poslih uprave banovinskih cest; uporaba motornega vozila po uslužbencih banske uprave mora biti odobrena v službenem nalogu.
Člen 93.
Motorno vozilo oskrbuje in upravlja praviloma cestni nadzornik, ki je za vozilo odgovoren materialno in disciplinsko.
Člen 94.
Uporaba motornega vozila odreja načelnik cestnega odbora oziroma banska uprava (Člen 92.). Motorna vozila se smejo uporabljati izključno le za službene posle v cestnem okraju na cestnih progah, ki so nad 6 km oddaljene od sedeža cestnega odbora oziroma cestnega nadzornika.
Uporabljanje motornega vozila za vožnje po privatnih poslih ali za komisije, ki niso v zvezi s cestno službo, je prepovedano.
Člen 95.
O vožnjah z motornim vozilom mora tajnik cestnega odbora voditi točno evidenco. Podrobnejše odredbe o uporabi motornih vozil predpiše ban po potrebi posebej.
SEDMI DEL. Podpore za občinske ceste.
Člen 9G.
V okviru odobrenega proračuna morejo cestnr odbori dovoljevati primerne podpore za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Pri dovoljevanju teh podpor je upoštevati v prvi vrsti finančno šibke občine, zlasti one, čez katerih ozemlje ne drži državna, banovinska ali dovozna cesta k železniški postaji. Te podpore se dovoljujejo praviloma ’ le za občinske ceste I. reda. V izjemnih primerih, in sicer za gradbena dela, ki bi jih zaradi obsežnosti in velikih stroškov občine ne mogle izvesti s prispevki davčnih zavezancev svojega območja, se smejo dovoliti podpore tudi za občinske ceste II. reda.
Cestni odbori, ki razpolagajo s strokovnim osebjem, smejo nuditi občinam tudi tehnično pomoč pri izrednih gradbenih delih na občinskih cestah. Prav tako dajejo cestni odbori občinam navodila glede posipnega materiala ter nasvete za umno in uspešno vzdrževanje občinskih cest.
Banovinski cestarji se za vzdrževanje občinskih cest ne smejo uporabljati.
OSMI DEL. Nadzorstvo.
Člen 97.
Poslovanje cestnih odborov nadzoruje banska uprava, ki od Časa do časa po svojih uslužbencih pregleda stanje cestnega omrežja ter administrativno in finančno upravo vobče. Cestno stanje se pregleduje praviloma v času med 15. avgustom in 15. oktobrom vsakega leta, ko se sestavlja proračun cestnega okraja za nastopno leto.
Pregled notranjega poslovanja cestnega odbora odreja ban po svoji uvidevnosti. Pregled se vrši praviloma v breme banovinskega proračuna. Le v primeru, če se pri reviziji ugotove stvarni nedostatki, gredo stroški v breme cestnega okraja.
Naslednje nadzorstvene posle opravljajo pristojni sreski načelniki:
1. zaprisegajo člane cestnega odbora,
2. zaprisegajo banovinske cestarje,
3. nadzorujejo banovinske cestarje po svojih varnostnih organih ter jih disciplinsko kaznujejo,
4. skrbe, da odstopajoči načelnik izroči novemu načelniku vse posle, spise in inventar v osmih dneh po pravnomočni izvolitvi novega načelnika (§ 18. noveliranega zakona o samoupravnih cestah, Sl. 1. 114/20 iz leta 1930.).
DEVETI DEL. Prehodne odredbe.
Člen 98.
Dokler ni na razpolago dovolj usposobljenih inženirjev, ki bi mogli opravljati tehnično službo pri cestnih odborih, namešča oziroma dodeljuje ban tudi gradbene tehnike, uradniške pripravnike ali dnevničarje.
Osebe, ki ob času uveljavitve tega pravilnika opravljajo tajniške posle pri cestnih odborih, pa nimajo kvalifikacije po čl. 25. tega pravilnika, smejo ostati na svojem položaju s pogojem, da v roku enega leta od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, opravijo predpisani izpit za tajnika.
Člen 99.
Dokler banska uprava ne založi in dobavi cestnim odborom novih tiskovin za poslovanje po določilih tega pravilnika, se smejo uporabljati dosedanji obrazci in tiskovine.
DESETI DEL. Končne določbe.
Člen 100.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prenehajo veljati določila pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov, Sl. 1. 9/4 iz leta 1930., dalje uredba o zunanji tehnični službi, Sl. 1.	178 25	iz leta 1933.,	pravilnik	o motornih
vozilih, Sl. 1.	47/6 iz	leta 1936.	ter	vse	ostale	banske odredbe glede	cestnih	odborov,	kolikor	so v	nasprotju z
določili tega	pravilnika.
Pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani.
V Ljubljani dne 28. januarja 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
(Sledijo obrazci k pravilniku.)
Obrazec 1. Člen 32.
Knjiga o poslovanju
cestnega nadzornika
Da- tum	Vreme	Pisarniška dela	Terenska dela > s točnim opisom posla in navedbo ceste ter km	Odsotnost na terenu		Opomba
				od | do		
						
Obrazec 2.
Člen 36.
Knjiga
o socialnem zavarovanju
Priimek in ime	Bivališče	Dan in leto rojstva	Rojstni kraj (politični okraj)	Družinsko stanje (poročen, vdovec, samski)	Število otrok j	Opravilo pri delu (poklic)	Za- služek dnevni		Kje zaposlen	Dan vstopa v delo in prijave	»Cfl e«J 0 > eS c« 2U	Dan izstopa iz dela in odjave	Odjavna šte- 1 vilka I	Bolan		Opomba
							din j p							od j do		
2	3	4	5	6	,7	8	9		10	n	12	13	14	15		16
																
Obrazec 3.
Člen 36.
Knjiga o dopustih
,3
Priimek in ime uslužbenca
Zvanje
Letni odmor
•c 4
C ® —
5 >u e
■st‘s
S-o o
o t>
C5 |
Si
x> o
Si
izrabljen
od do
dni
Odsotnost po privatnem poslu
M
a ^
2 .S
O T3 "O O O
od
do
dni
Odsotnost zaradi bolezni
N
g E
c o
o -a 'O o o
od
do
dni
Opomba
Obrazec 4.
Clen 38.
Okrajni cestni odbor 		 Došlo dne 	/.	19			
Registraturni znak:	Temeljna in zaporedna številka:	Priloge :
		Referent:
Obrazec 5. Člen 38.
Vložni zapisnik
Vložna
številka
poslovna
Predmet
o
Q
Došlo od
Dan
štev.
Rešitev
Dan
re-
šitve
od-
prave
Označba svežnja v arhivu in druge pripombe
temeljna
prejšnja
kasnejša
Ref ............
Obrazec 6.
Člen 40.
Sreskemu načelstvu v......................................................................................
da v smislu točk 3. do 5. člena 231. taksnega in pristoij-binskega pravilnika v teku 5 dni po prejemu tega spisa pozove vložitelja spisa, naj v 30 dneh od dne izdanega poziva plača predpisano kolkovino, ker bi se sicer smatralo, da spis ni bil vložen
Kolkovina znaša:
državni kolki . . . din  .................................
banovinski kolki . . din .................................
Okrajni cestni odbor .................................
dne............................. 19..
Tajnik:	Načelnik:
Obrazec 7
Člen 40.
Došlo po pošti (osebno oddano) dne .................  19.......
Vloga kolkovana z državnim kolkom z banovinskim kolkom
Priloga kolkovana
z državnim kolkom z banovinskim kolkom
Kolki (gotovina) v znesku priloženi
din  ...................  p
din .....:............... p	......
din ...................   p	.......
Podpis uradnika:
Obrazec 8.
Člen 41.
Okrajni cestni odbor ........................................
Spisovni seznam Vsebina predmeta:..............................................
Zap. štev.	Dan vpisa	Vlagatelj štev., datum in priloge spisa	Dostavljen referentu	Dan odprave	Komu se pošlje in kdaj	Opomba
						
Obrazec 9.
c,en 45.	Poštna	knjiga
za odpravke, za katere se plaža poštnina
Zap. štev.	Prejemnik	Naslovni kraj	Označba pošiljke (pismo, paket)	Plačana poštnina		Potrdilo poštnega urada
				din	P	
		■				
Obrazec 10.
Clen 46.
Sveženj
Štev.	iz leta	vzel	k štev.	dne	Štev.	iz leta	vzel	k Štev.	dne
									
Obrazec 11.
Člen 52.
j^t(>v................................................. Razglas
Proračun izdatkov in dohodkov cestnega okraja
za proračunsko leto 19 /19.....
•X d ?3 N3	Izdatki	Znesek		Zap. št.	Dohodki	Znesek	
		din	P			din	P
l	Vzdrževanje banovinskih cest:			1	Dohodki cestnega okraja			
	a) osebni in upravni izdatki . . .			2	Prispevki banovine			
	b) stvarni izdatki				3	Prispevki železniške uprave			
2	Vzdrževanje dovoznih cest				4	Izredni dohodki			
3	Potrebščina cestnega okraja				5	Posojila			
4	Izredni izdatki (nove gradnje) ....			6	Primanjkljaj			
	Skupaj izdatki. .				Skupaj dohodki. .		
							
Nadrobni proračun je davčnim zavezancem cestnega okraja 14 dni, t. j. od dne .....................................
do dne...........................19 v pisarni okrajnega cestnega odbora .............................................. javno
razgrnjen na pregled.
Morebitne ugovore in pomisleke proti proračunu morejo davčni zavezanci v navedeni dobi vložiti pismeno pri okrajnem cestnem odboru................................ med uradnimi urami.
Okrajni cestni odbor ...............................
dne  ..........  .m........m.	19....
Pečat	Načelnik:
Okrajni cestni odbor __________
Štev  .............
Občini
pošta............................
se pošilja razglas, da notranji proračun cestnega okraja
za proračunsko leto 19....../19....najkasneje do dne.............
.............. 19..... na	tam	običajni način javno razglasi
ter nato pritrdi 14 dni na uradni razglasni deski.
Po preteku navedene dobe naj občina nemudoma vrne razglas s potrdilom, da je bil proračun javno razglašen in 14 dni razgrnjen na pregled.
V ....................... dne ....................... 19....
Pečat
Načelnik:
Občina ..............................  —
Štev............
Okrajnemu cestnemu odboru
se vrača razglas proračuna za proračunsko 1. 19 /19.................
s pripombo, da je bil dne ..............:....................... 19.
javno razglašen ter nato 14 dni vsem interesentom javno razgrnjen na pregled.
V   ...................... dne	 -.................... 19.
Pečat
Podpis:
Obrazec 12.
Člen 52.
Štev............................
Razglas
Okrajni cestni odbor je na svoji seji dne..............
 ...........19   sprejel proračun izdatkov in dohodkov
cestnega okraja za proračunsko leto 19....../19...ter skle-
nil pobirati za pokritje primanjkljaja %ne okrajne
cestne doklade na vse neposredne dokladam podvržene državne davke.
Pritožbe zoper ta sklep so dopustne v roku 14 dni po dnevu razglasitve sklepa. Pritožbe se vlagajo kolkovane
z banovinskim kolkom po din 	 za	vsakega
pritožnika pri okrajnem cestnem odboru med uradnimi urami.
Okrajni cestni odbor .................................
-................... dne........................19 .....
Pečat
Načelnik:
Štev. ...............
Občini
pošta........................................................
se pošilja notranji razglas, da ga najkasneje do dne
......................19 na tamkaj običajni način javno
razglasi ter nato pritrdi 14 dni na uradni razglasni deski.
Po preteku navedene dobe naj občina nemudoma vrne razglas s potrdilom, da je bil sklep o višini sklenjenih okrajnih cestnih doklad javno razglašen.
Okrajni cestni odbor ..................................
.....................dne......................  19..........
Pečat
Načelnik:
Štev.
Okrajnemu cestnemu odboru
se vrača razglas s pripombo, da je bil dne ....................
.............. 19	 javno	razglašen	ter	nato	14	dni ori-
trjen na uradni razglasni deski.
Občina ....................................
.................... dne.........................................19 .
Pečat
Podpi6:
Obrazec 13.
člen 52.	,	Proračun
okrajnega cestnega odbora.......................... za	leto	19.../19
Štev	dka	Izdatki	Predlog za leto 19	/19			Odobreno za leto 19	/19		Razlika, ki se predlaga za leto 19	/19		Dejansko porabljeno v letu 19	/19	 do 31.1.19		Opomba
partije	pozi- cije		Znesek					
			pozicij	partij				
								
Opomba: Obrazec za dohodke je isti, le da je v stolpcu »Izdatki« postaviti »Dohodki«, v stolpcu »Dejansko porabljeno« pa postaviti »Dejansko prejeto«,
Obrazec 14.
Člen 56.
Okrajni cestni odbor ........................_
Štev  ............
Razglas
Obračun dohodkov in izdatkov cestnega okraja
	 za	proračunsko leto 19./19.
je sestavljen ter v smislu § 62. (59.) zakona o samoupravnih cestah davčnim zavezancem cestnega okraja 14
dni, t. j. od dne ;..............;........   19............................ do	dne
-.........................i9.v pisarni okrajnega cestnega odbora ..........................................„.........„.  javno	razgrnjen	na
pregled.
Obračun izkazuje:
Dohodke:
proračunske . . . din ..’    ...........
prehodne .... din .................................
Skupaj dohodki.......................di« ......................................
Izdatke:
proračunske. . . din ...................
prehodne .... din ......................
Skupaj izdatki ......................din   .................
Saldo . . din ........................................
Morebitne pripombe in pomisleke proti obračunu morejo davčni zavezanci v razglasitveni dobi vložiti pismeno v pisarni okrajnega cestnega-odbora.
Okrajni cestni odbor ...............................
dne ......................... 19...
Pečat
Načelnik:
Stev..............
Občini
pošta..................................................
da notranji razglas na krajevno običajni način javno razglasi ter nato pribije 14 dni na uradno desko.
Po preteku te dobe naj občina nemudoma vrne razglas z uradnim potrdilom o razglasitvi in morebitnimi ugovori in pomisleki.
Okrajni cestni odbor ...........................................
dne.......................       19........
Pečat
Načelnik:
Štev  ........
Okrajnemu cestnemu odboru
vrnjeno s pripombo, da je bil notranji razglas dne -
.........■■■■■....... 19	 javno	razglašen ter 14 dni, t. j.
od ....................... 19... do	  19.....
pribit na uradni deski.
Došli ugovori in pomisleki so priloženi.
Ugovorov in pomislekov ni bilo vloženih.
Občina .........................................
dne ............................ 19...
Pečat
Podpis:
Obrazec 15.
Clen 58-	Zavržni	račun
za proračunsko leto 11) /19
1	2	3	4		5		6		7		8	!)		10
Proračunsko											Proti nroračunu			
		Tekstni naslov partije, pozicije	Odobreni		Virmi-		Skupni		Uspeh					
par- tija	po- zicija		kredit		rano		kredit				več	manj		Opomba
		.....	din	p	dfn	P	din	p	din	P	din | p	din	p	
										•	......			
Opomba: ,V rubriki 10 se navedejo odobritveni odloki in sklepi o izvršenih izpremembah kreditov.
Obrazec 16. Člen 59.
Prejemki
Pregled
prejemkov in izdatkov v proračunskem letu 19 /19..
Izdatki
KO d c3	Označba	Po- samezno		Skupaj		Zap. št.	Označba	Po- samezno		Skupaj	
		din	P	din	P			din	P	din	o
1	Začetno blagajniško stanje . . .					1	Stvarno realizirani izdatki po				
2	Stvarno realizirani dohodki . .						proračunu					
3	Dohodki izven proračuna . . .					2	Izdatki izven proračuna ....				
4	Posojila izven proračuna ....					3	Vračilo posojil izven proračuna				
5	Prejemki prehodnega prometa:					4	Izdatki prehodnega prometa:				
	a) administrativni depoziti . .						a) administrativni depoziti . .				
	b) skladi							b) skladi 					
	c) kavcije in varščine ....						c) kavcije in varščine ....				
	č) denarne zaloge ......						č) denarne zaloge					
	d)							d)				
	Skupaj. .						Skupa . .				
											
Obrazec 17. Člen 60.
Izkaz
....	imovine	in	dolgov	na	dan.........................19...	Pasiva
Aktiva
Zap. št.	Označba	Po- samezno		Skupaj		>CG Čs ea CS3	Označba	Po- samezno		Skupaj	
		din	P	din	P			din	P	din	P
1 2 3 4 5	Blagajniška imovina z dne 	 19	 Terjatve: a)	do banske uprave	 b)	do železniške uprave . . . c)	do drugih dolžnikov . . . Vrednosti: a) nepremičnin ........					1 2 3	Blagajniški primanjkljaj z dne 	-	 19	 Dolgovi: a)	banski upravi	 b)	železniški upravi	 c)	drugim upnikom	 c) posojilo .......... Posebne obveznosti (bremena) .				
			*								
											
	b)	pravic	 c)	inventarja											
	Vrednostni papirji	 Vrednost raznega materiala na zalogi (cement, železo itd.) .										
	Aktiva skupaj. .						Pasiva skupaj. .				
											
Obrazec 18.
Člen 66.
Okrajni cestni odbor
Proračunsko leto 19....../19....
Partija ...........Pozicija......
Prejemki člen
Blagajniška priznanica
Ime:
je plačal din . p..
(BUEE09BH
z besedami dinarjev:
za
dne
19...
Likvidator
Blagajnik
Podpis plačnika
Obrazec 19. Člen 72.
Pre emki
Blagajniški dnevnik
Izdatki
ca
Označba
e > ©
■3 43
tA “ O N
— - Oi
p.tJ cs H -a n
a £ h
»
Dohodki
okrajnega
cestnega
odbora
din
Prehodni
prejemki
din
Označba
o
D
■g S
01
O
O,
£ s,®
Sod oS n
c
Izdatki
okrajnega
cestnega
odbora
Prehodni
izdatki
din
Obrazec 20. Člen 73.
Knjiga blagajne (štraca)
> 01 *-» KO d Cd N	Dan in mesec	Besedilo	1 Člen bla-| gajn.dnev.	Prejemki		Izdatki		> 01 -M KG d ca SJ	Dan in mesec	Besedilo	Člen blagajn, dnev.	Prejemki		Izdatki	
				din	P	din	P					din	P	din	P
															
Obrazec 21.
en 74-	Knjiga
Debet	za	promet	z denarnimi zavodi	Kredit
> 01 ■+-* d a N	Da- tum	Besedilo	en blag. Inevnika	Posamezno		Skupaj		> 01 -4-» >(G d cd CS3	Da- tum	Besedilo	Člen blag. dnevnika	Posamezno		Skupaj	
			»d u	din	P	din	P					din	P	din	P
															
Obrazec 22.
Knjiga
odtegljajev (prehodni promet)
Znesek
Člen blagajn, dnevnika
Datum
Označba odtegljaja
prejemkov
izdatkov
din
din
Obrazec 23.
Člen 76.	Knjiga
depozitov in efektov
> <u ,n d N	Da- tum	Naslov položnika	Opis položene vrednosti	Vrednost v znesku		Število efektov	! Zap. štev. j	Da- tum	Komu izdano	Opis izdane vrednosti	Vrednost v znesku		Število efektov
				din | p							din	p	
													
Obrazec 24.
Člen 77.
Prejeniki	Kontrolnik	kreditov
Leva stran
Partija 	 pozicija 	 Naslov 										
Zap. štev.	Da- tum	Blag. dnev. zap. štev.	Označba	Po.-amezno		Skupaj		Premalo	
				din	P	din	P	din	P
			Po proračunu . .						
									
Desna stran	Izdatki
Partija 	 pozicija 	 Naslov 	„										
Zap. štev.	Da- tum	Blag. dnev. zap. štev.	Označba	Izdano		Saldo		Angažirano	
				din	P	din	P	din	P
			Odobreno po proračunu. .						
									
Obrazec 25.
Člen 78.
Predaja
Knjiga
za prevzem iu oddajo denarnih vrednosti po pošti
Prevzem
> 0» K« a etj N	Datum	Naslov prejemnika	Znesek		Potrdilo poštne uprave	Člen vknjižbe v blagajn, dnevniku	Zap. štev. |	Datum	Naslov odposiljatelja	Znesek		Potrdilo poštne uprave	Člen vknjižbe v blagajn, dnevniku
			din	p						din	P		
													
Obrazec 26.
Člen 79.
Uva stmn	Inventarna	knjiga
Zap. štev.	Predmet	Stanie v začetku leta			Leto									Leto								
					Prirastek			Odpsdek			Ostanek			Prirastek			Odpadek			Ostanek		
		Štev. kosov	Vrednost		Štev. kosov	Vrednost		Štev. kosov	Vrednost		Štev. kosov	V rednost		Štev. kosov	Vrednost		Štev. kosov	Vrednost		Štev. kosov	Vrednost,	
																						
																						
Desna stran
Pi iras ek
Odpadek
Ostanek
Ostanek
Vredno t
Vrednost
Vrednost
Vr, dnost
Vrednost
Vrednost
Obrazec 27.
Clen 79.
Izkaz inventarnega prirastka
za čas od  .......... do.............. 19..
O m $	Dan prirastka	Predmet	Člen blagajn, dnevnika	Število kosov	Vrednost		Zabeleženo v inventarni knjigi pod
N					din	P	
							
Obrazec 28.
Člen 80.
Nepremičnine cestnega okraja												Opomba
Lap. štev.	Hiša, gramozna jama, kamnolom itd.	Številka vložka	Katastrska občina	parcelna številka	ploščina			Vrednost	Obremenitve			
					ha	a	ms		Vrsta obremenitve	Komuvprid? Ime, priimek in bivališče	Odškodnina za obremenitev	
								din				
1	2	3	4	5	6			7	8	9	10	
								\				
Obrazec 28. a
Člen 80.
Najemi, zakupi in druge pravice cestnega okraja													
Zap. štev. |	Hiša, gramozna jama, kamnolom, služnostna pravica	Številka vložka	Katastrska občina	Parcelna številka	Ploščina			Ime, priimek in bivališče lastnika	Letna najemnina ali zakupnina	Odobritveni odlok bana	Najem — zakup velja		Opomba
					ha	a	m’						
									din		od | do		
1	2	3	4	5	6			7	8	9	10		
													
Obrazec 29. Člen 81.
Knjiga izrednih uporabnikov cest
Naslov uporabnika:
Odmera izrednega prispevka
Plačilo izrednega prispevka
Označba uporabljane cestne proge
za leto
Odločba bana
V-No.
datum
znesek
din
datum
v gotovini
blag. člen prejemkov
v materialu
bi. dnev. čl. prejemkov
izdatkov
znesek
din
Opomba
Obrazec 30.
Člen 82.
Okrajni cestni odbor .....................................  dne
19..
Zapisnik
o rednem komisijskem pregledu blagajne in izkaz o potrošnji kreditov po proračunu cestnega okraja 19 /19 za mesec •••••••••••••!••<*•••• lik 19...........................................................
Tajnik:
Načelnik:
Blagajnik:
Ugotovljeno:
I. Stanje denarne imovine:
1. v gotovini............................................  .	.
2. v Poštni hranilnici po izpisku št .*................... z	dne
3. v denarnih zavodih:
a) razpoložljive.....................................
b) razpoložljive, toda vezane za določen namen .
c) nelikvidne........................................
. . . din
19.............
din
Skupaj .
II. Knjižno stanje po blagajniškem dnevniku: 1. Za tekoče leto:
Stvarni dohodki . . .
Stvarni izdatki ....
Prehodni prejemki . .
Prehodni izdatki . . .
2. Za preteklo leto
Stvarni dohodki . . . Stvarni izdatki .... Prehodni prejemki . . Prehodni izdatki . . .
• • •
• • • •
din
din
din
din
Saldo 1. in 2. skupaj
tvorijo:
1. Neizravnani prejemki: a) neodvedeni odtegljaji za:
socialno zavarovanje............................
uslužbenski davek...................
davek na poslovni promet........................
banovinske takse................................
kolkov ine......................................
b) neobračunane denarne zaloge:
iz bednostnega sklada...........
iz fonda za javna dela..........
c) skladi ...............
c) razno ...............
2. Neizravnani izdatki:
a) neobračunane akontacije........
b) neopravičeni izdatki in preplačila ....
c) razno..........................
č)  .........  -..................
d ) ..............................
din
din
Saldo prehodnega prometa
din
din
Saldo . . . din
din
Saldo . . . din
. din
Račun prehodnega prometa v znesku . . . din
din
. din
Izkaz
o potrošnji in angažiranju kreditov
Odobreni kredit po proračunu				Potrošeno				
				Posamezno				Nepotrošeno
part.	po/.		znesek	stvarno	a conto	neplačano obveznosti in predvideni stroški za dolu in dobavo v 	^prihodnjem mesecu	Skupaj po part.	
1	1 2							
2	o							
3	1 2 3 4							
4	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17	a b	•					
Skupaj part. 1—4								
5	1 2 3 4 5 6 7		-			. , . . .		
Skupaj part.		5 j						
4	18							
5	8					•		A # * > ^ H	
Skupaj part. 4/18 in 5/8								
11 1 u				1 1 I				
Odobreni kredit po proračunu				Potrošeno				
				Posamezno				Nepotrošeno
part.	poz		znesek	stvarno	a conto	neplačano obveznosti in predvideni stroški za dela in dobave v prihodnjem mesecu	Skupaj po part.	
6	1 2 3 4							
7	1 2 3 4							\
8								
9								
10								
11	1 2 3		•					
12	1 2							.
Skupaj part. 6—12			*					
13	1 2 3 4								
13a								
14								
15								
Skupaj part. 13—15								
Izvenproračunski krediti								
Vsega skupaj								
0 1					i 11 1			
Izkaz
dohodkov po proračunu 19 /19.
Dohodek po proračunu*				Stvarni dohodek		Opomba
part.	poz.		znesek			
Saldo prenos iz 1. 19	/							
						
Vsega skupaj						
II 1 II						
* Ukažejo se samo tiste part. in pozicije proračuna, po kateriii nastanejo dohodki.
83.
VIII. No. 548/2.
Odredba.
Na podstavi čl. 3. ministrske uredbe z dne 30. oktobra 1937. (»Službeni list« st. 627/96), s katero se predpisuje dovolitev za spediterske (odpravniške) obrte, za obrte za posredovanje v trgovinskih poslih (agenture) in za trgovinska zastopništva,
odrejam,
da se imajo predložiti pred uveljavljenjem te uredbe izdana pooblastila oziroma obrtni listi za obrte, navedene v čl. 1. nun. uredbe, pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje v roku treh mesecev od dneva objave te odredbe v »Službenem listu« kr. banske uprave zaradi zaznamka, da veljajo kot dovolila v smislu čl. 1. ministrske uredbe. Obenem z obrtno listino je predložiti tudi potrdilo zbornice za TOI, da je imetnik dotični obrt zadnje leto dejansko izvrševal.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 8. februarja 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
84.
Spremembe y staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. januarja 1938., I. št. 984/1, je bil Bizjak Martin, upravno-pisarniški uradnik VIII. skupine pri tej banski upravi, postavljen za ekonoma iste skupine na dosedanjem službenem mestu.
•
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. januarja 1938., I. št. 505/1, ije bila na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojena Šubic-Pečnik Ana, zvaničnica II. položajne skupine na tehnični srednji šoli v Ljubljani.
Kašča Anton, banovinski dnevničar-zvaničnik pri tej banski upravi, postavljen za upravno - pisarniškega pripravnika za X. skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. januarja 1938., I. št. 736/1, je bil postavljen dr. Kokol Franc, volonter banovinske bolnišnice v Celju, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. januarja 1938., I. št. 8835/3, je postavljen inž. Peternel Miroslav, banovinski uradniški pripravnik VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi, za banovinskega kmetijskega pristava v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. januarja 1938., I. št. 948/1. je postavljen inž. We,nko Boris, banovinski višji kmetijski pristav — sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu VI. položajne skupine, za banovinskega kmetijskega svetnika in sreskega kmetijskega referenta v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
*85.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 300 z dne 31. decembra 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1937 so bili razveljavljeni: ukaz z dne 6. sept. 1936, O. n. štev. 57743, s katerim je bil postavljen Fink Anton, okrajni šolski nadzornik VI. položajne skupine s 1. periodnim poviškom v Šmarju, po službeni potrebi za učitelja ljudske šole v Šmarju in odločeno, da se imenovani premesti po službeni potrebi kot okrajni šolski nadzornik za okrajnega šolskega nadzornika prvega kočevskega šolskega okraja v Kočevju; uk iz z dne 27. maja 1935, O. n. št. 35099, s katerim je bil razveljavljen ukaz z dne 17. aprila 1935, O. n. štev. 28388, s katerim je bil upokojen Kopač Leopold, učitelj ljudske šole v Slovenjem Gradcu in odločeno, da se imenovani postavlja z dnem 27. maja 1935 za učitelja VI. položajne skupine ljudske šole v Slovenjem Gradcu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1937 je bil postavljen Komar Ljudevit, učitelj VI. položajne skupine v pokoju, za učitelja iste položajne skupine ljudske šole v Kozjem.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. januarja 1938., I. št. 1136/1, je po službeni potrebi premeščen Derganc Karol, banovinski cestni nadzornik VIII. pol. skupine pri sreskem cestnem odboru v Kamniku, v isti službeni lastnosti h kraljevski banski upravi v Ljubljano.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 18. I. 1938., I. št. 987/1, je bil
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Siska in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 13. kosu IX. letnika z dne 12. februarja 1338.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 11/4.	373-3-1
Razpis.
Na osnovi zakona o drž. računovodstvu čl. 82. do 105. oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin — v kolikor posamezni zavodi gotovih potrebščin ne oskrbujejo v lastni režiji ali jih ne krijejo na drug način — v proračunskem letu 1938./39., to je za dobo od 1. aprila 1938. do 31. marca 1939., za sledeče zavode:
1. Splošna bolnica v Mariboru,
2. Javna bolnica v Celju,
3. Javna bolnica v Murski Soboti,
4. Javna bolnica v Slovenjem Gradcu,
5. Javna bolnica v Brežicah,
6. Javna ženska bolnica v Novem mestu,
7. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju,
8. Banovinska hiralnica v Vojniku,
9. Banovinsko zdravilišče na Golniku,
10. Gluhonemnica v Ljubljani,
11. Banovinski dečji dom v Ljubljani,
12. Banovinski dečji dom v Mariboru,
13. Zavod za slepo deco v Kočevju.
Licitacija se bo vršila y četrtek dne 10. marca 1938. ob 10. uri dopoldne
v upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej.
Za splošno bolnico v Mariboru in banovinski dečji dom v Mariboru se vrši skupna licitacija v upravni pisarni bolnice, za gluhonemnico v Ljubljani in banovinski dečji dom v Ljubljani pa je skupna licitacija v pisarni gluhonemnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece — 8 dni pred potekom tromesečja — obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za nadaljnje tromesečje. Dobavo je pa treba ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. februarjh 1938.
Ban: dr. Natlačen s. r.
VI. No. 11/9.	384-3-1
Razpis.
Na osnovi zakona o državnem računovodstvu čl. 82.—105. oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje I. pismena ofertna licitacija za dobavo kruha in kvasa, moke in mlevskih izdelkov, mesa, slanine in mesnih izdelkov za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1938. za sledeče zavode:
1. Obča državna bolnica v Ljubljani,
2. Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani,
3. Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila:
a) za kruh in kvas v torek dne
15.	marca 1938.,
b) za moko in mlevske izdelke v sredo dne 16. marca 1938.,
c) za meso, slanino in mesne izdelke v četrtek dne 17. marca 1938. vsakikrat ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni obče državne bolnice vLjubliani.
Licitacija je skupna za vse navedene zavode. Predpisano kavcijo založe ponudniki pri blagajni obče državne bolnice v LjuHjani.
Podrobni draž.beni in dobavni pogoii ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo.
Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece — 8 dni pred potekom tromesečja — obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša za na-daljnie tromesečie. Dobavo pa je treba ponuditi za vso dobavno dobo.
Pogoie in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom uprave zavodov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubliani.
dne 10. februarja 1938,
Za bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r. v,
•g.
VIII. No. 725/2.	383
Razglas.
Elektrarna Vinko Majdič v Kranju je zaprosila za uvedbo razlastilnega postopka zoper posestnico zemljišča pare. št. 451/2 in 337/3 k. o. Kranj, last Prešeren Frančiške, s predlogom, da se imenovani elektrarni odobri ustanovitev služnostne pravice radi gradnje in vzdrževanja prostovoda visoke napetosti brez postavitve droga na tem svetu.
Na to prošnjo se na podstavi § 58. ob. z., § 365. obč. drž. zakonika ob uporabi, določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. 30, odreja raz-položitev razlastilnega predloga z načrti v času od 14. do vključno 28. februarja t. 1. pri sreskem načelstvu v K-anju s pri. tavkom, da sme prizadeti razpoložene spise in načrte pregledati in v istem roku zoper predlagano razla-
stitev ustno ali pismeno ugovarjati pri omenjenem načelstvu.
Komisijski ogled na kraju samem in obrr .va pa se razpisujeta
na ponedeljek 14. marca t. 1. s ses^nkom komisije ob 13.30 uri pri sreskem načelstvu v Kranju.
O tem se obvešča interesentinja s pozivom, da morebitne ugovore vloži do d-eva ob uvnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali temveč se bo o prošnji odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih -adržliov.
Kralj, banska uprava dravske banovino v Ljubljani,
dne 9. februarja 1938.
V. No. 578/13.	354	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armature za vodovod v Št. Vidu pri Stični
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 26. februarja 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti predplačilu napravnih stroškov din 30'— med uradnimi urami istotam, soba št. 46.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 145.742'-.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. februarja 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 8/38.	367
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 15. decembra 1937., oprav, štev. III R 243/37—1, je bil Uderman Jožef, prej stanujoč v Kranjski gori št. 48, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bila postavljena Uderman Marija, iz Kranjske gore št. 48.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I.,
dne 8. februarja 1938.
R 26/38-3.	379
Amortizacija.
Na prošnjo Hribarja Janeza, posestnika v Ložu št. 77, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izguuil, ter
se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku enega leta počenši z dnem 31. januarja 1938. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: hranilna knjižica Posojilnice za Stari trg, Lož in sosedstvo z vloži štev. 2884 na ime Hribar Marija, Lož. Stanje hranilne vloge 31. decembra 1937. din 3.134.
Okrajno sodišče v Ložu, odd. I., dne 31. januarja 1938.
&
Og 68/37-5.	396
Amortizacija.
Na prošnjo Zupančič Marije iz Hotič štev. 22 se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po razglasu v »Službenem listu*!: svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, štev. 173.957, glaseča se na ime Zupančič Anton v vrednosti din 5.019'36.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 8. februarja 1938.
I 804/37-12.	353
Dražbeni oklic.
Dne 15. marca 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) k. o. Šmarca vi. št. 392 in
b)	k. o. Volčji potok vi. št. 247.
Cenilna vrednost: ad a) din 134.426'—, ad b) din 1.000'—.
Vrednost pritekline: din 2.548'—.
Najmanjši ponudek: ad a) 76.830'— dinarjev, ad b) din 667'—.
Varščina: ad a) din 13.500'—, ad b) din 100'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 28. januarja 1938.
•Š
I 63/36-53.	<	376
Dražbeni oklic.
Dne 17. marca 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:
1. Zemljiška knjiga Središče. Vložna štev. 294. Pare. št. 226, 227, njiva, travnik. Cenilna vrednost: din 13.687 —. Najmanjši ponudek: din 9.124'66.
2. Zemljiška knjiga Središče. Vložna štev. 294. Pare. štev. 378/3, gozd. Cenilna vrednost: din 7.804'—. Najmanjši ponudek: din 5.203'—.
3. Zemljiška knjiga Središče. Vložna štev. 294, Pare. št. 392/2, 2101/3, gozd, kraj — prostor. Cenilna vrednost: din 64'—. Najmanjši ponudek: din 42'66.
4. Zemljiška knjiga Središče. Vložna štev. 537. Pare. štev. 228/4, travnik. Ce-
nilna vrednost: din 168'—. Najmanjši ponudek: din 112'—.
5.	Zemljiška knjiga Središče. Vložna št. 795, stavbena parcela z zidano hišo in pralno kuhinjo, — vrt. Cenilna vrednost: din 78.312'—. Najmanjši ponudek: din 52.208'—.
A ko se javijo interesenti za vse skupine 1.—3., se prodajo vse pod 1.—3. navedene skupine kot enota po cenilni vrednosti: din 21.555'—. Najmanjši ponudek: din 14.370'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 3. februarja 1938.
I 553/37-12.	392
Ustavitev dražbenega postopanja in izbris knjižnih zaznamb.
Zahtevajoča stranka: dr. Krivic Rudolf, odvetnik v Ljubljani, zavezana stranka: Prezelj Marija, posestnica v Savici št. 4, zaradi din 10.400'— s pri-padki.
Izvršba z dražbo zavezankinih nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Savica vi. št. 5, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom, opr. štev. I 553/37—1, se po § 200., št. 3., izvrš. r. ustavlja. Pred pretekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. Zavezana stranka mora povrniti zahtevajoči stranki na din 303'50 določene stroške v 14 dneh, da ne bo izvršbe.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj izbriše vse na to dražneno postopanje se nanašajoče zaznambe, in sicer zaznambo:
uvedbe dražbenega postopanja in
določitve dražbenega naroka pri gornjem vložku in obvesti udeležence.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 8. februarja 1938.
•j*
1 1151/37—10.	377
Dražbeni oklic.
Dne 17. marca 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Poljčane vi. št. 170, sestoječih iz hiše, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 17.424'—.
Najmanjši ponudek: din 11.616'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 28. januarja 1938.
I 970/37-10.	351
Dražbeni oklic.
D n e 17. marca 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Poljčane vi. št. 291, sestoječih iz gospodarskega poslopja in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 83.315'—.
Najmanjši ponudek: din 55.544'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. 1!..
dne 28. januarja 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
70.
Dan vpisa: 20. januarja 1938.
Sedež: Jesenice.
Besedilo: Joži Paar in drug.
Obratni predmet: Izvrševanje mesarske in prekajevalske obrti ter delikatesna trgovina.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 11. januarja 1938.
Družbeniki: Paar Franc, hotelir na Jesenicah,
Paar Joži, zasebnica na Jesenicah
Paar Oto, zasebnik na Jesenicah, in
Švajger Jakob, mesarski mojster na Jesenicah.
Družbo zastopa samostojno družbenik Paar Franc, ki tudi podpisuje samostojno za družbo na ta način, da pristavi pisanemu besedilu firme svoj svojeročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. januarja 1938.
Fi 1/38 - Rg A VII 218/1
*
71.
Dan vpisa: 28. januarja 1938.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Centropapir družba z o. z.
Obratni predmet:
1. Centralno posredovanje razpečavanja vseh vrst papirja, lepenke in papirnate robe domačega proizvoda s pridobivanjem naročil za domače tvor-nice, njih razdelitev med domače tvor-nice in centralna kontrola domače proizvodnje in potrošnje predmetov teh vrst;
2. družba sme tudi v lastnem imenu trgovati s temi predmeti, vendar pa je namen družbe v prvi vrsti agenturnega značaja.
Družbena pogodba z dne 19. januarja 1938. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost oshovne glavnice: dinarjev 240.000'—.
Na to vplačani zneski v gotovini: diu 240.000'
Poslovodje: Srebre Egon, industrijski ravnatelj v Zagrebu, Trg kralja Petra štev. 4,
ing. Franki Hans, ravnatelj Zagre-baeke dioničke tvornice papira v Zagrebu, Zavrtnica.
Prokurist: Bojan Mirko v Zagrebu, Trg kralja Petra št. 4.
Zastopstvo družbe in podpis firme: Družbo zastopata in podpisujeta druž-bino firmo skupno po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist tako, da postavita lastnoročno svoja tvrdkina podpisa pod besedilom firme, ki je lahko natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogar koli, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1938.
Fi 4/38 — Pg, ČV 200/1
*
72.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jerše Leo.
Obratni predmet: Trgovina s kolesi. Šivalnimi stroji, motorji ter v to stroko spadajočimi deli na drobno.
Imetnik: Jerše Leo, trgovec v Ljubljani, Rožna dolina cesta XV št. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. januarja 1938.
Fi 2/38 — Rg A VII 219/1.
*
73
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. januarja 1938.
Besedilo: »Radio« družba z o. z.
Obratni predmet:
1. Trgovina z radijskimi aparati in ra 'ijskimi potrebščinami, ojačevalnimi in televizijskimi napravami, napravami za projekcijo slik ter izvrševanje vseh v radijsko, zvočno, televizijsko in projekcijsko stroko spadajočih del in dobav,
2. propaganda za širjenje radiofonije tor zalaganje in izdajanje v ta namen knjig, brošur in časopisov, zadevajočih razvoj radija.
Družba je nastala zbog spremembe tvrdke »Radio«, registrovane zadruge z omejeno zavezo, v smislu 2. odstavka § 118. zakona o gospodarskih zadrugah r. dne 11. 9. 1937 ter je obdržala vsa njena aktiva in pasiva. Ta sprememba je posvedočena v notarskem zapisu z dne 4. 1. 1938. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: dinarjev 290.000'— ter sestoji iz prevzetih deležev navedene prejšnje zadruge v skupnem znesku din 101.000'—, medtem ko je v ostalem znesku din 99.000'— polno vplačana v gotovini.
Poslovodja:	Bizjak	Fran,	trgovski
ravnatelj v Ljubljani, Trstenjakova ulica 2.
Zastopstvo in podpis tvrdke: Družbo zastopa in za družbo podpisuje poslovodja, kakor tudi prokurist, če se imenuje, vsak samostojno, in sicer na ta način, da pristavi svoj podpis pod od kogar koli napisanim, natisnjenim ali s pečatom odtisnjenim besedilom tvrd-
ke, in sicer prokurist vselej s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1938.
Fi 5/38 - Rg C V 211/1 ¥
74.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. januarja 1938.
Besedilo slovensko: TRIAR tehnično-prodajna družba z o. z.
srbskohrvatsko: TRIAR tehnično-pro-dajno društvo s o. j.
Ooratni predmet: Trgovina s stroji, strojnimi deli, kovinskimi in pločevinastimi izdelki ter z raznim tehničnim materialom, nadalje montaža in popravila strojev z zamenjavo pokvarjenih delov z novimi.
Družbena pogodba z dne 27. decem-tra 1937.
Družba je sklenjena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 200.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 100.000 dinarjev.
Poslovodje: Kregar Stanko, monter-elektrotehnik v Poljanah pri Št./Vidu nad Ljubljano.
Logar Viktor, monter-strojpik v Ljubljani, Rožna dolina cesta XI/12.
Remškar Filip, monter-strojni ključavničar v Ljubljani, Vič št. 96.
Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje samostojno druž-bino firmo na ta način, da lastnoročno pristavi svoj podpis tvrdke pod besedilom firme, ki je lahko natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali napisano od kogar koli.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. januarja 1938.
Fi 73/37 - Rg Č V 207/1.
*
75.
Sedež: Videni pri Krškem, dravska banovina.
Dan vpisa: 21. decembra 1937.
Besedilo: Fran Bonač.
Obratni predmet: Industrijska radnja za proizvodnjo nebeljene in beljene sul-fitne celuloze v Vidmu pri Krškem, dravska banovina.
Imetnik: Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani. Zastopanje firme: Lastnik firme Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani, zastopa firmo samostojno ter jo podpisuje s polnim imenom Fran Bonač. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. decembra 1937.
Firma 22/37 - Rg. A II 212/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
76.
Sedež: Dol pri Ljubljani.
Dan vpisa: 29. decembra 1937.
Besedilo: »J ub« tovarna barv, družba z o. z.
Briše se ing. Miciču Petru podeljena p roku ra.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. decembra 1937.
Rg C III 224/18.
77.
Sedež: Gaberje pri Celju.
Dan vpisa: 4. januarja 1938.
Besedilo: Cinkarna d. d., Gaberje pr! Celju.
Vpiše se novoizvoljeni Član upravnega sveta dr. Vlado Nikolič, višji sekretar ministrstva za gozdove in rudnike v Beogradu.
Izbriše se izstopivši član upravnega sveta g. ing. Milo Gojkovič.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. januarja 1938.
Rg B II 29/39.
*
78.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 20. januarja 1938. Besedilo: I. Šinkovec.
Izbriše se dosedanja lastnica firme Šinkovec Antonija ter Krhin Tereziji podeljena prokura.
Vpiše se nova lastnica Vizovišek Terezija, roj. Krhin, trgovka v Kamniku.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 19. januarja 1938.
Rg A V 96/4.
*
79.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 11. januarja 1938.
Besedilo: »Ika«, mehanična tovarna pletenin, družba z o. z.
Na izrednem obč. zboru dne 21. decembra 1937. se je spremenila družbena pogodba v §§ 1., 5., 8. in 13.
Izbriše se poslovodja Adamič Anton star., vpiše pa se poslovodja Adamič Anton ml., industrialec v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljuhliani, odd. III.,
dne 10. januarja 1938.
Rg C II 135/17.
*
80.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. januarja 1938. Besedilo: »Automontaža« delavnica d. d.
Obratni predmet: Montiranje avtomobilov in prodaja avtomobilov na veliko in na malo.
Na izrednem občnem zboru dne 20. decembra 1937. so se spremenila družbena pravila v čl. 1. in 4.
Tvrdka družbe se glasi odslej: slovensko: »Jadran« avtobusno podjetje d. d.
srbskohrvatsko: »Jadran« autobusno poduzeče d. d.
Namen družbe odslej:	Prevažanje
potnikov in blaga z motornimi vozili (avtobusi, kamijoni).
Ta sprememba je bila odobrena z odločbo kr. banske uprave dravske banovine z dne 18. januarja 1938., VIII. No. 167/1.
Okrožno kot trg. sodišče v LjubljanL odd. III.,
dne 27. januarja 1938.
Rg B III 103/6.
81.
Sede/: Ljubljana,
Dan vpisa: 28. januarja 1938.
Besedilo: Boh & Ko. jugoslovanska-ameriška tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa v Ljubljani.
Obratni predmet: Brezalkoholna izdelava kvasa.
Izbriše se zaradi izstopa iz družbe javni družbenik Bob Slavko; zategadelj preneha javna trgovska družba.
Lastnik firme je inž. Domladiš Fran, ki bo vodil firmo kot trgovec-poedinec.
Okrožno kot trar. sodiš?« v Ljubljani, odd. III., dne 27. januarja 1938.
H g A VI 185/4.
82
*
Sedež: Ljubliana. Miklošičeva e. 30.
Dan vpisa: 28. januarja 1938.
Besedilo: »Bon-Bonc, Florjane & Glo-belnik.
Iz družbe je izstopil družbenik Glo-belnik Ivan. Zaradi tega preneha javna trgovska družba. Lastnik firme je ods’ej Florjane Josip.
Besedilo odslej: Bon-Bon Florjane Josip.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. januarja 1938.
Rg A VI1/58/2.
Konkurzni razglasi
83.	397
Odprava konkurza.
Prezadolž:nec Menart Jakob, trgovec v Domžalah.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezaddlženca s tus. sklepom St 9/37—2. se odpravlja po § 169, k. z., ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5 febrnaria 1938.
St 9/37-81.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 1472/1.
382
Razglas.
S kazensko razsodbo okrajnega sodišča v Šoštanju, K. p. s. 266/37 z dne
14.	decembra 1937., je to sodišče izreklo prepoved zahajati v krčmo za dobo 2 let Usarju Josipu, roj. 7. marca 1891. v Mozirju, po poklicu žagarju iz Št Janža na V. g. Prepoved velja od 30. decembra 1937; do 30. decembra 1939.
To se objavlja v smislu določb čl. 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Sl. nov. št. 17/VI. z dne 23. januarja 1930.). Kdor imenovanemu v prepovedanem času postreže z alkoholnimi pija-
čami, se kaznuje po § 68. kaz. zakonika z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 din.
Sresko načelstvo v Slovenjem Gradcu,
dne 27. januarja 1938.
*
Štev. 336.	335—3—2
Razpis dobav
za bolnico za duševne bolezni Ljubljana—Studenec.
Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu razpisuje uprava bolnice I. (prvo) pismeno dražbo za dobave:
I.	mleka na dan 10. marca 1938.,
II.	špecerije in drugih potrebščin na dan 11. marca 1938.,
III.	premoga na dan 12. marca 1938.. vsakokrat ob 11. uri v pisarni bolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Splošni in podrobni dražbeni in dobavni pogoji se dobe v pisarni bolnice med uradnimi urami.
Iz uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec v Ljubljani,
dne 4. februarja 1938.
Štev. 955/38.
*
Št. 96/38.
313-3-3
Razpis dobave.
Razpis.
370
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 2. marca 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo RGCT kablov, in sicer
300 m=3Xl‘5 mm', 300 m = 4X6 inm’ in 300 m =4X10 mm*. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 4. februarja 1938.
Vr./št. 441.
*
Razpis.
886
Za nabavo živilskih in hišnih potrebščin ter zdravil, obvezil in drugih lekarniških potrebščin drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od 1. aprila
1938.	do 30. septembra 1938. oziroma za nabavo kuriva v času od 1. aprila 1938. do 31. marca 1939. se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s členom 82. ter ostalih predpisov zakona o drž. računovodstvu, pravilnika za njega izvrševanje in ostalih zakonskih predpisov ter pooblastil, in sicer:
1, dne 9. marca 1938. za premog-kockovec, za špecerijo in hišne potrebščine;
2. dne 10. marca 1938. za zdravila, obvozila in druge lekarniške potrebščine, za mleko in mlečne izdelke.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni tukajšnje bolnice.
Ako prva licitacija ne bi uspela iz kakršnega koli razloga, se bo vršila v smislu čl. 94. zakona o državnem računovodstvu na istem kraju in ob istem času druga ofertna licitacija, in sicer za potrebščine, navedene pod točko 1. dne 30. marca 1938. in za one pod točko 2. dne 31. marca 1938.
Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji se dot e pri upravi bolnice.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani,
dne 31. januarja 1938.
Mestna plinarna ljubljanska razpisuje
ža proračunsko leto 1938./1939. dobavo sledečega materiala:
1. 315 kom. različnih suhih plinomc-rov,
2. 1150 kom. različnih pip in zasun-kov,
3. 8050 kom. žaril za cestno razsvetljavo.
4. 1500 kg olja za plinov motor,
5. 5000 kom. različnih spojnic in
6. 1500 litrov denaturiranega 90°/one* ga špirita.
Ponudbo je staviti najkasneje do 28. t. m. v dvojniku in dvojni kuverti ter z označbo na notranji kuverti: »Ponudba
za « Pogoji in informacije se dobe
med uradnimi urami v tehničnem oddelku mestne plinarne, Resljeva cesta št. 28.
Mestna plinarna v Ljubljani,
dne 10. februarja 1938.
Razne objave
Objava.
399
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evjd. št. tablice 114.446) in jo proglašam za. neveljavno.
Uajhen Franc s. r.,
vas Ježa, p. Ježica.
*
Objava.
394
Izgubil sem orožni list iz leta 1937., izdan od sreskega načelstva Maribor-levi breg. Proglašam ga za neveljavnega.
Fluchcr Karl s. r.,
Št. Ilj v Slov. gor.
Objava.
369
Ukradena mi je bila delavska knjižica štev. 73, izdana dne 2. septembra 1932. od občine Sv. Anton v Slov. gor. in j° ' proglašam za neveljavno.
Novak Franc s. r.
Sv Anton v Slov. gol'*
Utaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljubliani. Tiska in zalaga liskama Merkui v Ljubljani, ojen predstavnik; O Mihalek v Ljubljani.