4 i{ H t N Narodni m MATICE SLOVENSKE za leto Izdala in založila Matica Slovenska v Ljubljani. V LJUBLJANI. Natisnil Jožef Blazni k. 1867. Narodni koledar 1808. Časovna štetev 1868. leta. Leto 1868. je prestopno leto, ima 366 dni ali 52 tednov in 2 dneva, začenja se v sredo. in končava se v četrtek, ter je 5868. loto po stvarjenji sveta po navadni štetvi, 7376. „ „ „ „ po grški štetvi, 6581. po julijanski dobi. Letni časi 1868. leta. Pomlad se začenja 20. marca. Poletje „ „ 21. junija. Zima Godovna štetev 1868. leta. Zlato število ali lunski krog Epakta ali lansko kazalo . . Solnčni krog ali nedeljska doba Nedeljska črka...... Rimsko davkno število . . . Jesen se začenja 22. septembra. „ 21. decembra. 7 IV 1 E, D 11 Začetek 1868. leta. Občno in vladno leto se začenja v novega leta dan, 1. januarja 1868. Cerkveno leto se začenja s 1. adventno nedeljo, 29. novembra 1867. Premakljivi in dragi godovi 1868. leta. 1. predpepelnična nedelja . 9. febr. Pepelnica.......26. febr. Cvetna nedelja .... 5. apr. Velikanoč ali vuzem (vskrs) 12. apr. Vnebobod Gospodov . . 21. maj. Binkošti ali duhovo . . . Sveto rešnje Telo (Telovo) Nedelj po binkoštih je . . 1. adventna nedelja . . Božič v petek .... 31. maj. 11. jun. XXV. 29. nov. 25. dec. Deželnih priporoenikov godovi. S. Ciril in Metodi, v slovenska aposteljna na Moravskem, Štajerskem, Ogerskem in Hrvaškem, 9. marca in 5. julija. S. Jožef na Kranjskem, Štajerskem. Koroškem, Primorskem in Tiroljskem 19. marca. S. Rupert na Solnograškem, 27. marca. S. Stanislav na Gališkem, 7. maja. S. Janez Nep. na Češkem, 16. maja. S. Janez K. na Slavonskem, 24. junija. S. Ladislav na Erdeljskem, 27. junija. S. JMokor in Fortunat na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem, 12. julija. S. Elija na Hrvaškem, 20. julija. S. Štefan kralj na Ogerskem, 20. avg. S. Egidi na Koroškem, 1. septembra. S. Venceslav na češkem, 28. sept. S. Mihael na Gališkem, 29. sept. S. Jadviga na Šleskem, 15. oktobra. S. Just na Tržaškem, 2. novembra. S. Leopold na Avstrijanskem, 15. nov. S. Špiridion na Dalmaškem, 14. dec. Kvatrni in drugi posti. Štirdesetdanski post je od pepelnice do velike sobote, od 26. februarja do 11. aprila. Kvatrni posti so 4. marca, 3. junija, 16. septembra, 16. decembra. Adventni in drugi posti so zaznamovani s križcem Prosinec, slovensko. Siečanj. lirvaško-srbsko. Leden, češko. ima 31 dni. Sfyezen, poljsko. Januar, rusko. C/I; <1C PI I., malorusko. Dnevi 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Sred."» Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljsko evangelje Novo leio. Obrezovanje Gosp Makari (Blagoje), opat. Genovefa dev., Evgenija m. Tit škof, Dafroza dev. Dete Jezus se vrne iz Egipta. Mat. 2. Nedelja E Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ncd. pred razgl. Telesfor p. m. BftsglaSeme Gosp III. kralji. Lueijan (Švetožar), Krišpin šk. Erhard šk., Severin opat. Julij an m., Marcelin šk. Agaton pap., Vilelm šk. Higin p., Pavlin šk. Jezus 12 let star gre v tempelj. Luk. 2. Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota J. Med. po nad Cesarija dev. Osm. razglašenja, Leonci šk. Hilari šk. uč., Feliks (Srečko). Pavel pušč., Maver op. Marcel p. m., Ticijan šk. Anton pušč., Sulpiei škof. Stol Petra ap. v Kimu, Priska. Jezus na ženitnini v Kani. Jan. 2. Nedelja E Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota J ncd. po razgl., Ime Jezus. Fabijan in Sebastijan muc. Neža dev. m., Majnard op. Vincenci (Vinko) in Anastazi m. Poroka Marije D., Eajmund op. Timotej šk. m., Babila šk. m. Spreob. Pavla ap., Ananija m. Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. 26 27 28 29 30 31 Nedelji! K j. ned, po razgl. Polikarp šk. Ponedeljek Janez Zlatoust šk. uč. Torek Julijan šk., Marjeta kr. dev. Sreda Franc. Sal. šk., Julijan sp. Četrtek Martina (Davorka) d. m., Feliks. Petek Peter Nol. sp., Prenes. Marka ev. Posebni spomini. 1. je cesar Jožef II. razglasil nov državljansk zakonik 1786. 1. 2. potrdi cesar Franc Jožefi, ustrojna pravila jugosla-venske akademije v Zagrebu 1866. 1. 4. je Valentin Vodnik začel izdajati „Novice ljubljanske" 1797. 1., ki so nehale 1. 1800. 5. je bil sv. Metodi v Rimu posvečen za škofa inorav-skega in panonskega 8691. 6. umrje Jožef Dobrovsky, prvak slovanskega jezi-koslovstva vPrazil829.1. 8. je umrl Valentin Vodnik, buditelj slovenskega slovstva v Ljubljani 1819. 1. 13. Poljsko se prvikrat raz-deluje med Avstrijo, Rusijo in Prusijo 1773. 1. 14. se je moral vsak Ljubljančan oborožiti, ker se bilo bati prihoda Francozov 1704. 1. 15. Ivan veliki, ruski vojvoda , si prisvoji Novgorod, in utrdi svoje gospostvo 1478. 1. 17. umrje rimski cesar Teo-dozi I., razdeli se rimsko cesarstvo 395. 1. 19. so Kranjci Štajercem na pomoč hiteli zoper oger-ske ustajnike 1704. 1. 24. Češki vojvoda Borivoj je krščen v Velehradu 874.1. 25. je velik potres na Slovenskem , udere se del Do-brača, razruši se mnogo gradov 1348. 1. 26. Pomirje v Karlovici reši del Hrvatov in Srbov iz turške oblasti 1699. 1. Svečan, slovensko. Veljača, hrvaško-srbsko. Unor, češko. Fehruari Lu(y, poljsko. Februar, rusko. .Tio ri.nl, malorusko. ima 29 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 Sobota | Ignaci šk. m., Efrem. Jezus pomiri vihar na morji. Mat. 8. Nedelja li Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. ii. poražgl. Svečnic«. Dar. t!. Blaž šk. m., Ansgar (Oskar) šk. Andrej Kors. »k., Evtilii m. Agata d. m., Japonski muc. Rotija (Dora) d. m., Amand šk. Romuald op., Rihard kr. Janez Mat. sp., Juvenci šk. Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20. 9 10 11 12 13 14 Nedelji« Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 15 | Sobota lv. predpup u Apolonija d. m. Skolastika d., Silvan šk. Dezideri (Želko) šk., Adolf šk. Valentiu (Zdravko) šk., Evlalija. Katarina Rič. d., Evstohija d. Valentin (Zdravko) m., Zoil sp. Favstin in Jovita muč. Prilika o sejaveu in semenu. Luk. 8. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja K Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota J predpop, Julijana d. m. Iirizancijan in tov. muc. Simeon šk., Flavijan (Plavko) šk. Konrad šk., Viktor m. Elevteri šk., Evheri šk. Maksimilijan šk., Eleonora kr. Stol Petra ap. v Ant., Papija šk. Jezus ozdravi slepega poleg pota. Luka. 18. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja E Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota šk. ■i. predpep. u Peter Dam. Margarita Korton. spok. Matija ap,, Sergi m. (Puat,) Pepelnica, Sigefrid (Zmagomir). Aleksander šk. m., Polikarp »k. Ternj. krona Gosp., Leander šk. Makari m., Roman op. Posebni spomini. 1. je umrl Jak. pl. Scliellen-burg, veliki dobrotnik Kranjski 1715. 1. 2. Cesar Friderik IV. popravi grb kranjske dežele 1440. 1. 3. se rodi Val. Vodnik v Šiški nad Ljubljano 1758. 1. 4. je cesar Franc Jožef 1. potrdil Matico slovensko s sedežem v Ljubljani 1864. 1. 4. se začne liusitska vojska na Češkem 1419. 1. 8. umrje Peter Veliki, slavni ruski car 1725. 1. 8. umrje France Prešeren, slovenski pesnik v Kranji, 1849. 1. 9. pomenek deželnih odbornikov v Ljubnem d: : ; Maj, rusko. Kwcteii, češko. ^-----^ Tpanem», malorusko. ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 [ Petek 2 i Sobota Kili [i in Jakob apost, Atanazi šk,, Zigismund (Žiga). Jezus napoveduje svoj odhod. Jan. 16. Nedelja D >) Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. ned, po vel. Najdba sv. Krifc* Prip. sv. Jožefa žen. M. D. Florijan (Cvetko) m., Monika. Pij V. pap., Godhard šk. Janez ap. pred lat. vrati. Stanislav šk. m., Avgust (Gustav). Prikazen Mihaela arh. Gregor Naz. šk. uč., Beat sp. Jezus učencem obeta sv. Duha. Jan. 16. 10 Nedelja D 4. ned. po vel. Antonin šk. 11 Ponedeljek Mamert šk., Gandolf op. 12 Torek Nerej , Aliilej in Pankraci. 13 Sreda Servaci šk., Glicerija m. 14 Četrtek Bonifaci m.. Viktor m. 15 Petek Torkvat šk. m., Dimpna d. m. 16 Sobota Janez Nep. m., Ubald šk. Jezus uči, kako moč ima molitev. Jan. 16. 17 Nedelj» D 5. ned. po vel, Paškal sp. 18 Ponedeljek Križevo. Venanci m. 19 Torek Peter Cel. p., Pudencijana d. 20 Sreda Bernardin sp., Bazila d. m. Vnebohod Gospodov. 21 Četrtek 22 Petek Helena d.. Julija d. m. 23 Sobota Jeremija pr., Evzebi šk. Jezus govori o pričevanji sv. Duha. Jan. 15. 24 25 26 27 28 29 30 N'pdeljs D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ti. ned. po vel, Joana v. Gregor VII. p., Urban p. m. Filip Ner. sp., Elevteri p. m. Magdalena Pae. d., Janez p. m. Emili m., German šk. Maksim šk. m., Teodozija m. Binkoštna s., Feliks (Srečko). Jezus govori o sv. Duhu in o ljubezni. Jan. 11. 31 | Nedelja 1»| Binkošti, Prihod sv. Duh» Posebni spomini. 3. se razdeli poljska zemlja na dunajskem shodu med Avstrijo, Rusijo in Pru-sijo 1815. 1. 7. umrje ees. Oton I., ki je bil polabske Slovane z Nemčijo združil in po-kristijanil 973. 1. 9. Juri Dolgoruki vzame mesto Kijev, zvekša rusko vojvodstvo 1169. 1. 12. Cesar Henrik IV. da Fur-lanijo, Istrijo in Kranjsko akvilejskim patriarhom v last 1093. 1. 14. Cesar Karol vel. Dravo postavi za mejnik med akvilejsko in solnograško cerkvijo na Slovenskem 811. 1. 17. umrje s. Andronik, učenec s. Petra, prvi panonski škof v Sremu 65.1. 20. umrje bar. Josip Jelačič, ban hrvaški 1859. 1. 20. prestavi papež Pij IX. labodsko škofijo v Maribor 1857. 1. 21. sta prva goriška kneza Majnard in Engelbert 1122. 1. 24. umrje Stanko Vraz, jugoslovanski pesnik 1848. 1. 28. se rodi Vajkard Valvazor, slavni kranjski zgodovinar 1641. 1. 30. se sklene mir v Parizu, po kterem del slovenske in hrvaške zemlje pride zopet k Avstrii 1814. 1. Rožnik , slovensko. Lipanj, hrvaško-srbsko. Červen, češko. X- -X Jlllll ima 30 dni. Czerwiec, poljsko. Juilij, rusko. Hcpseiib, malorusko. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 2 3 4 5 6 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ßmkoätni poi. Nikomed. Binkoštni tor. Emilija m. Kvatri. Klotilda kr.' Kvirin »k. m., Frančišek Kar. Bonifaci (Dobromil) šk. m. Norbert šk., Bertrand šk. Jezus uči usmiljenje in dobrotljivost. Luk. 6. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. kvat. n. po bink., Sv. Trojici» Medard šk., Vilelm šk. Primaž in Felicijan m. Marjeta kr., Asteri šk. Sv. rešuje Telo (Telovo). Janez Fak. sp., Bazilid m. Anton Pad. sp., Akvilina d. m. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. ned. po ljinU. Bazili šk. uč* Vid, Modest in tov. muč. Frančišek Eeg. sp., Benon šk. Cirijaka in Muska, Adolf šk. Marka in Marcelijan m. Julijana F. d., Gervazi m. Silveri p. m., Florentina d. Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. n. po b. Alojzi (Vekoslav) sp. Ahaci in tov. m., Niceta šk. Agripina d. m., Ediltruda kr. Rojstvo Janeza Kr. Vilelm op., Prosper sp. Janez in Pavel, Rudolf šk. Vladislav kr., Hema v. Jezus da učencem velik ribji vlak. Luk. 15. 28 29 30 Nedelja D Ponedeljek Torek 4. ned. po bink, Leon III. Peter in Pavel apost, Spomin Pavla ap. Posebni spomini. 3. Otokar II., Seski kralj, prisili ogerskega kralja Štefana, da mu d& Štajersko , Kranjsko in Koroško 1272. 1. 5. nadvojvoda Rudolf IV. se pogodi s knezom Albertom II. za Metliko in Istro 1364. 1. 7. Janez VIII. papež sprejme z listom Branimira, hrvaškega kralja v družbo rimske cerkve 879. 1. 8. grozoviti hunski knez Atila razdene Akvilejo 451. 1. 9. umrje Godešalk, krščanski knez polabskih Slovanov 1066. 1. 14. se rodi France Palacky, slavni češki zgodovinar 1798. 1. 22. V Idrii je bogata ruda živega srebra najdena 1508. 1. 22. Andrej Turjaški zmaga Turke pri Sisku 1593. 1. 24. je Türk v Gradec pridrl 1532. 1. 24. Avstrijani zmagajo Italijane pri Kustoci 1866.1. 26. umrje Pavel Šafarik, slavni slovansk zgodovinar v Praži 1861. 1. 27. umrje kralj Vladislav, ki je Hrvatijo in Dalmacijo združil z Ogerskim, 1093. 1. 28. umrje Primaž Trubar, prvi pisatelj slovenskega jezika 1586. 1. 30. obsede češki kralj Otokar Ljubljano, pa kmalu odlazi 1270. 1. Mali srpan, slovensko. Srpanj, hrvaško-srbsko. Cervenec, češko. Lipiee, poljsko. Julij, rusko. .1 iiih iii-. malorusko. ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 Sreda Aron duh., Teobald sp. 2 Četrtek Obiskanje M. D., Oton ak. 3 Petek Triton muč., Heliodor šk. 4 Sobota Ulrik »k., Teodor »k. m. Jezus svari o farizejski pravičnosti. Mat. 5. 5 Nedelja J> ö. M, po b. Ciril in Metodi šk. 6 Ponedeljek Izaija pr., Goar sp. 7 Torek Vilibald šk., Benedikt p. 8 Sreda Elizabeta kr., Kilijan šk. 9 Četrtek Zenon m., Veronika Jul. d. 10 Petek VII bratov m., Amalija d. 11 Sobota Pij p. m., Marcijan m. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. n. p. b. Mohor in Fortunat šk. Anaklet p. m., Ernest m. Bonaventura šk. uč., Kamil L. sp. Henrik ces., Vladimir v. kr. Marija D. Karm., Ceslav sp. Aleš sp., Marina dev. Arnulf ak., Friderik (Miroslav). Jezus svari o lažnjivih prerokih. Mat. 7. 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. n. po bink. Sinah p. Elija pr., Marjeta d. m. Daniel pr., Olga v. vojv. M. Magdalena, Sin tiha v. Apolinar šk., Libori šk. Kristina d. m., Ursicin m. Jakob apost., Krištof m. Prilika o krivičnem hišniku. Luk. 16. Nedelja D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 8. tied. p. b., Ana mati M, D, Pantaleon m., Bertold sp. Inoeenci p., Viktor p. m. Marta d., Olav kr. Abdon m., Olav kr. Ignaci (Ognjeslav), Helena v. Posebni spomini. 3. je bila nesrečna bitva Avstrijanov zoperv Pruse pri Sadovi na češkem 1866. 1. 4. Krajina, Slovenska stran, Metlika, Pivka in Kras se na ljubljanskem zboru soedinijo v eno deželo 1374. 1. 5. so začele „Novice" pod vrednikom dr. J. Blei-weisom izhajati 1843. 1. 6. Akvilejski patriarliat se razdeli' v goriško in vi-demskonadškofijo 1751.1. 8. črni Juri oznani slobodo srbske zemlje 1808. 1. 9. seje rodila Josipina Tur-nogradska - Tomanova, prva pisateljica slovenska 1833. 1. 12. smrt prestane sv. Mohor, prvi škof akvilejski 67. I. 14. umrje A. Linhart, kranjski zgodovinar 1795. 1. 14. se rodi Fr. Metelko, slovenski slovničar 1789. 1. 16. Grška cerkev se loči od rimske; ta ločitev zadene tudi del slovanskih narodov 1054. 1. 21. se mir sklene med Avstrijo in Turčijo v Pa-sarovici; Srbsko in Banat pride k Avstrii 1718. 1. 25. Umrje ces. Ferdinand I. Notranjo-avstrijske dežele dobijo skupno vlado pod nadvojvodom Karo-lom 1564. 1. 31. je bil bavarski vojvoda Tato v krvavi bitki po Slovencih zmagan in iz Kranjskega in Koroškega zapojen 595. 1. Veliki srpan, slovensko. Kolovoz, lirvaško-srbsko. Srpen, češko. Sierpien. poljsko. | Avgust, rusko. - ^ CepnCHl», malorusko. ima 31 dni. Dnevi 16 17 18 19 20 21 22 Godovi in nedeljsko evangelje 11 Sobota j Verige Petra ap., Mak. bratje Jezus se joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota !>, u. p. b. Alfons šk., (Porcijunk.) Najdba Štefana m., Lidija v. Dominik sp., Aristarh sp. Marija D. Snežn., Ozvald sp. Spreinenitev Gosp., Ksist p. m. Kajetan sp., Donat šk. m. Cirijak, Larg in Smaragd m. Prilika o farizeji in čolnarji. Luk. 18. 9 Nedelja 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota D 10. ued. po b, Domicijan šk. Lavrenc (Lovro) m., Hugon šk. Filomena d. m., Suzana d. m. Klara d., Hilarija m. Kasijan šk. m., Radegunda kr. Evzebi m., Atanazija op. V. Smareu. Vnebovzetje M. I), Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. Nedelju D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. n. po b. Joahim oč., Rok sp. Anastazi šk., Liberat m. Agapit m., Helena ces. Ludovik (Ljudevit)všk., Juli m. Bernard op. uč., Štefan kr. Joana franc. v., Donat m. Timotej m., Hipolit šk. m. Prilika o usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota D 12. n. po b. Filip Ben. sp. Jernej ap. Ptolomej šk. m. Ludovik (Ljudevit) kr., Mena šk. Zefirin p. m., Egbert op. Jožef (Josip) Kal., Cezari šk. Avguštin šk. uč., Pelagi m. Obgl. Janeza K., Sabina m. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 30 | Nedelja 1)! 31 j Ponedeljek | 13. n. po b. Angeli v,, Roza d. Rajmund N. sp., Amat šk. Posebni spomini. 1. Vasilej ruski vel. vojvoda vzame Poljakom Smolensk 1514. 1. 3. Kranjsko, Koroško in Primorsko se imenuje ilirsko kraljestvo 1816. 1. 8. kralj Lotar II. podari Trst škofu Janezu v last 948. 1. 11. Franc I. vstavi avstrijsko cesarstvo 1804. 1. 12. umrje Jernej Kopitar, slavni slovanski jezikoslovec 1844. 1. 15. so Magjari strašno vpo-žigali in morili na Štajerskem 1480. 1. 17. Štajersko pride avstrijskemu vojvodu Leopoldu V. v last 1186. 1. 19. so vse zidove (jude) zapodili iz Štajerskega 1436.1. 20. Zmagala je avstrijska morska vojna italijansko pri Visu 1866. 1. 23. Mir v Praži sklenjen konča vojsko med Avstrijani in Prusi 1866. 1. 23. kraljevič Pipin zmaga Avare, reši slovensko zemljo njihove grozovi-tosti 791. 1. 24. inženir Nagel prvi pride vrh Triglava 1778. 1. 26. je bil češki kralj Otokar, gospodar slovenskih dežel , na Marskem polji v bitvi umorjen 1278. 1. 29. Turki zmagajo pri Mo-hafu, Ogersko in del južnih Slovanov jim pride v oblast 1526. 1. 30. umrje Juri Dalmatin slovenski pisatelj 1589. I. Kiniovec, slovensko, lilij mi, lirvaško-srbsko. Žari, češko. 3«-% | Ncpiwnlwr ima 30 dni. Wrezlen, poljsko. Septeilibr, rusko. Bepecem», malorusko. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 Torek Egidi op., Avgust (Gustav). 2 Sreda Štefan kr., Maksima d. 3 Četrtek Evfemija in tov. dev. m. 4 Petek Rozalija d., Mojzes pr. 5 Sobota Lavrenei J. šk., Viktorin. Jezus razlaga Božjo previdnost. Mat. 6. 6 Nedolja 7 Ponedeljek 8 Torek i) Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota 14. ued. po b. Hermogen m. Anastazi m., Regina d. m. M. 8innren. Rojstvo M. !) Gorgoni m., Korbinijan šk. Nikolaj T. sp., Pulherija ces. Prot in Hiacint muč. Pelagi m., Erentruda d. Jezus obudi mladenča v Najmu. Luk. 7. 13 Nedelja 14 Ponedeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18 Petek 19 Sobota 15. ued. po b. I m 6 Marije D. Povikš. s. Križa, Notburga d. Nikomed m., Porfiri m. Kvatri Korneli in Ciprijan. Vtis ran s. Frančiška (Franjo). Jožef Kup. sp., Metodi m. Januari šk. m., Marija C. d. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 20 Nedelja 21 Ponedeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota D Iti. kv. n. po b, VII. žalost M. D. Matevž (Matej) «p., Jona pr. Tomaž Vil. šk., Mavrici m. Lin pap. m., Tekla d. m. Marija D. rešenja jetn. Kleofa sp., Avrelija m. Evzebi (Radoslav), Justina d. Jezus uči največe zapovedi. Mat. 22. 27 Nedelja l"1 17. n. pob. Kozma in Damijan. 28 Ponedeljek Venceslav v. m., Evstohija d. 29 Torek Mihael ari. . Tiemon šk. 30 Sreda Jeronim uč., Sofija d. m. Posebni spomini. 2. umije Matija Vrtovec, slovenski pisatelj 1851. 1. 3. po zmagi pri Akcii je Avgust, cesar rimski; ki si po tem prisvoji sta-roslovenske Panonce in Noričane 31. 1. 6. Cesar Teodozi zmaga v-stajnika Evgenija na Vipavskem 394. 1. 6. Papež Pij potrdi vstavo ljubljanske škofije 1462.1. 12. Janez Sobieski poljski kralj zmaga Turke pred Dunajem 1683. 1. 13. so Kranjski stanovi cesarju Leopoldu v Ljubljani zvestobo prisegli 1660. 1. krogi 5.umrjeValvazor,kranjski zgodovinar 1693. 1. 15. Rusi zažgejo Moskovo, Francozom se pokaže pot iz Ruskega nazaj 1812.1. 22. Herbart Turjaški pade pred Turki pri Bihači 1575. 1. 24. umrje škof Anton Slomšek v Mariboru 1862. 1. 26. Juri Vega, slavni raču-noslovec je mrtev najden 1802. 1. 26. so Benečanje cesarju Ferdinandu II. o pomirji velik del Goriškega nazaj dali 1617. 1. 29. je kralj Arnulf karan-tanskemu vojvodu Val-hunu Krško na Kranjskem podaril 895. 1. 30. Trst se vdä avstrijskim vojvodam v last 1382. 1. 30. umrje s. Jeronim, Slovanom drag cerkven uče-nik 420. 1. Kozoprsk, slovensko. --------| Pazdicrnik, poljsko. Listopad, hrvaško-srbsko OMoIMT Okfobr, rusko. Rijen, češko. ^---^ VKo.utnr., malorusko. ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 četrtek Remigi šk., Areta m. 2 Petek Angeli v. (sploh), Teofil (Bogoljub). 3 Sobota Kandid m., Evald m. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. 4 Nedelja 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 18. n. pu b. Marija 1>. s. r. Franc. Placid in tov. m., Gala v. Brunon op., Fida mu?. Marko p., Sergi in Bali m. Birgita v., Simeon op. Dionizi šk. m., Abraham oŠ. Franc. Borg. sp., Gereon m. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 11 Nedelja 1-2 Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 19, ned. po biiik Justina d. Maksimilijan šk. m., Domina. Edvard kr., Koloman m. Kalist p. m., Fortunata d. m. Terezija d., Avrelija m. Gal op., Martinijan m. Hedviga kr., Viktor šk. Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. Nedelja# D Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. n. pob. Posv. vseli cerk. Luka. Peter Alk. sp., Etbin op. Janez Kanci sp., Vital šk. Ursula d. m., Hilarion op. Kordula d. m. , M. Šaloma v. Janez Kap. sp., Severin šk. Rafael arh., Evergist šk. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 25 Nedelja D 26 Ponedeljek 27 Torek •28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek 31 Sobota t 21. ned. po b. Krišpin m. Evarist p! m., Demetri m. Frumenci šk., Flori šk. Simon in Juda Tadej ap, Hiacint m., Narcis šk. Marcel m., Teonest šk. m. Volfgang (Volkovoj) šk. Posebni spomini. 3. se pomirje sklene na Du-naji, furlanski Slovenci pridejo pod italijansko oblast 1866. 1. 5. Ljubljanski grad se vdž Avstrijanom, Francozi gredo iz Ljubljane 1813.1. 9. Turki so prvikrat na Slovenskem pred Metliko, 1408. 1. 11. umrje Juri Japel, slovenski slovničar 1807. 1. 12. je car Leopold I. postavo dal zoper potratno obleko. 14. se pomirje sklene na Du-naji, velik del Slovenskega in Hrvaškega doj-de Francozom v posest 1809. 1. 15. umrje Ludovik Schönleben , kranjski zgodovinar 1661. 1. 18. cesar Oton zmaga in nemški oblasti podvrže polabske Slovane 955. 1. 18. Bitva na Kosovem polji, Bosna pride v turško oblast 1448. 1. 20. da cesar Franc Jožef I. Avstrii vstavno diplomo 1860. I. 24. Tretja delitev poljske dežele, konec poljskega kraljestva 1795. 1. 27. umrje koroški vojvoda Ulrik III., postavi Oto-karja II. češkega za dediča svojih dežel 1269. 1. 31. Tržaški grad se vdi Avstrijanom, Francozi gredo iz slovenske zemlje 1813. I. Lisfopad, slovensko. Sflldeili, hrvaško-srbsko. | \0VCIIIIMT Listopad, češko. ^-----. ima 30 dni. Listopad. poljsko. Novembr, rusko. - £ .IiiCTdiia^f,, malorusko. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje Nauk, dati cesarju in Bogu svoje. Mat. 20. Nedelja O Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22, n. po b. God vseh svetnikov. Spomin vera. duš, Just m. Malaliija šk., Hubert šk. Karol (Dragotin) Bor. šk. Caharija duh., Emerik (Mirko). Leonard sp., Sever šk. m. Prosdoeim šk., Engelbert šk. Jezus obudi Jajirovo hčer. Mat. 9. 8 Nedelja 9 Ponedeljek 10 Torek 11 Sreda 12 Četrtek 13 Petek 14 Sobota D 23.11, po I,. Zahralllica. Bogomir. Teodor (Božidar) m., Uršin šk. Andrej A vel. sp., Trifon m. Martin (Davorin) šk., Mena m. Martin p. m., Avreli šk. Didak sp., Brici šk. Serapion m., Klementin m. Prilika o ženofovem zrnu in kvasu. Mat. 13. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja _ O Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. u. p' b. Leopold (Lavoslav). Rufin m., Otmar op. Gregor čud. šk., Hugon šk. Roman m., Teofred op. Elizabeta kr., Poncijan p. m. Feliks Val. sp., Simplici m. Darovanje Marije D. Govor o razdjanji Jeruzalema in o sodbi. Mat. 24. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja D Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 25, ned. po bink, Cecilija d. m. Klemen (Milivoj) p. m. Felicita. Janez od Kr. sp., Krizogon m. Katarina d. m., Jukunda d. Peter šk. m., Teodor šk. Valerijan šk., Virgili šk. Sosten m., Eberard šk. Prerokovanje o poslednji sodbi. Luk. 21. 29 I Ntdalja D 11. ned. v adv Saturuin m. 30 | Ponedeljek | Andrej apoat., Kastul m. Posebni spomini. 2. se začne odprava nove vere na Kranjskem po povelji Ferdinanda II. 1598. 1. 2. se začne ljubljanska gimnazija 1595. 1. 4. Ferdinand I. je za oger-skega kralja kronan, s tem mu dojde tudi hrvaško kraljestvo 1526. 1. 9. Ulrik, poslednji celjski grof je umorjen v Belem-gradu 1456. 1. 10. je nesrečna bitva kralja Viadislava III. pri Varni, Bulgarsko ostane v turški oblasti 1444. 1. 11. Kočevje dobi imž voj-vodstva 1791. 1. 22. kralj Otokar II. se proti ces. Rudolfu I. odpovž posesti Avstrijskega s Slovenskim vred 1276. 1. 23. je rojen bar. Žiga Cojz, blagi podpiratelj slovenskega slovstva 1747. 1. 25. umrje France Hladnik, rastlinoslovec v Ljubljani 1844. 1. 25. se odpre Gruberjev kanal v Ljubljani 1780. 1. 26. so škofije na Koroškem in Štajerskem v novič omejene 1857. 1. 28. dobi grof Friderik Or-tenburški od cesarja Ka-rola IV. dovolitev, da 300 nemških rodovin naseli na Kranjskem; njih nasledniki so današnji Kočevarji 1350. 1. 30. Konec husitske vojske na Češkem 1433. 1. (»ruden, slovensko. 9«- Prosinac, hrvaško-srbsko. j HcfClHIM'!' Prosinec, češko. (■riidzien, poljsko. Dcceinbr, rusko, rpy^em,, malorusko. ima 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljsko evangelje 1 Torek 2 Sreda t 3 Četrtek 4 Petek t 5 Sobota Eligi šk,, Nahum pr. Kromaci šk., Pavlina m. Franc (Franjo) Ks., Luci kr. Peter Križ. šk., Barbara d. m. Saba (Savo) op., Krišpina d. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 6 Nedelja D 7 Ponedeljek + 8 Torek 9 Sreda t 10 četrtek 11 Petek 12 Sobota 2. ned. v adv. Nikolaj šk. Ambrož šk. uč., Agaton m. Preč, spočetje Marije D Sin šk. m., Valerija d. m. Melhijad p. m., Evlalija d. m. Damaz p., Trazon m. Sinezi m., Kolumb op. Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja U Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 3. ned v adv, Lucija d. m. Spiridijon šk., Heron m. Kristijana d., Favstin m. Kvatri Adelaida ces. Lazar šk., Frank op. Gracijan šk., Avksenci. Nemezi m., Favsta (Dobroslava). Janez K. je poklican v prerokovanje. Luk. 3. 20 Nedelja D 21 Ponedeljek 82 Torek 23 Sreda 24 Četrtek t 25 Petek 26 Sobota 4. ned. v adv. Liberat m. TomaŽ ap.. Anastazi šk. Flavijan m., Demetri m. Viktorija (Vlasta), Servul sp. Adam in Eva, Adela d. Božič. Rojstvo Gospodovo. 5. Štefan prvi mnč._ Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. Luk. 2. 27 28 29 30 31 Nedelja D Ponedeljek Torek Sreda četrtek Ned. pred n. 1. Janez ap Nedolžni otroci, Herman pušč. Tomaž šk. m., David kr. Nicefor m., Evgeni šk. Silvester p., Pavlina muč. Posebni spomini. 2. se rodi ruski jezikoslovec Mihael Karamsin 1763. 1. 2. je bil na korist slovenskim deželam mir na 20 let s Turki sklenjen 1608. 1. 6. cesar Friderik IV. vstavi ljubljansko škofijo 1461. 1. 7. je cesar Napoleon naložil ilirskim deželam 100 milijonov frankov silnega davka 1805. 1. 12. se rodi Tomaž Dolinar, pravoslovec 1760. 1. 15. Srbsko se oslobodi pod knezom Milošem Obre-novičem 1815. 1. 16. so bile v Ljubljani prve bukve natisnjene 1575 1. 17. je Štajersko po dedšini k Avstrii prišlo 1168. 1. 22. se je grozna živinska kuga na Kranjskem pričela 1529. 1. 25. Cesar Karol IV. razglasi v Praži zlato bulo 1356. 1. 27. Slovenska zemlja z Avstrijo je po ces. Rudolfu I. dana v last habsburški rodovini 1282. 1, 27. umrja France Metelko, slovenski jezikoslovec 1861. 1. 28. so bili Turki na Koroškem hudo tepeni 1478. 1. Cerkveni prepovedani časi. Obhajanje ženitve je prepovedano, od prve adventne nedelje do razglašenjs Gospodovega, od 29. novembra do 6. januarja, in od pepelnice do bele nedelje, od 26. februarja do 19. aprila. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih so prepovedane: v pepelnico, postni šmaren, veliki teden, velikonočno in binkoštno nedeljo, v s. Telesa god, mali šmaren, vseh svetnikov god, vse tri dni pred božičem, in v božični dan. Plesi in bali so prepovedani: adventni in božični čas do sv. treh kraljev, postni čas, velikonočni teden, kvatrne in druge zapovedane poste, o petkih in sobotah, in o godovih deželnih priporoenikov. Sodna opravila praznujejo: od božiča do sv. treh kraljev godu, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, v osmini s. Telesa, vsako nedeljo in zapovedan praznik. Solnce s planeti. • Solnce ima premernik za 192.600 milj, njegova pot kaže v nezmerne nebesne daljave. Krog solnca se premikajo planeti in tudi kometi. Merkur (Dobrobog) ima premernik za 670 milj, obhod za 87 dni 23 ur. V Venera (Živa) „ „ „ 1666 „ „ „ 222 „ 16 „ 5 Zemlj a naše stanov. „ „ „ 1719 „ „ „ 365d. 5u. 48m. d Mart (Davor) „ „ „ 938 „ „ „ 1 leto 321 dni. 31 Jupiter (Perun) „ „ „ 20004 „ „ „ 11 let 314 „ S> Saturn (Sitivrat) „ „ „ 17214 „ „ „ 29 „ 166 „ ž Uran (Nebeščan) „ „ „ 8226 „ „ „ 84 „ 5 „ Neptun (Vodan) „ „ „ 7653 „ „ „ 164 „ 225 „ Malih planetov je doslej znanih 91, in sicer med Martom in Jupitrom; prvi med njimi so: Cerera, Palada, Junona, Vesta. Stranskih planetov ali lun je 18; zemlja ima 1 luno, Jupiter 4, Saturn razun svetlega kroga 8 lun, Uran 4, in Neptun 1 luno. ® Luna ima premernik za 469 milj,vobhod za 27 dni 7 ur 43 m. © Mlaj | J Prvi krajec | © Ščip | <£. Zadnji krajec. Dvanajstera nebeška znamenja. V krogu dvanajsterih nebeških znamenj ali zvezdišč se vidi solnce s planeti vred premikati. So pa sledeča: Oven Rak | Tehtnica Junec Dvojčki Lev Škorpijon Devica I Strelec Divji kozel Vodnar Ribe Pomraki leta 1868. Solnce mrkne dvakrat: 23. februarja nekoliko vidoma, in 18. avgusta ne-vidoma pri nas. Luna ne mrkne nobenkrat. Merkur gre mimo solnca 5. novemb. -oOOg^OOo Januari. r=> 0) O O ^ a a i—I •'Ti O CH rÖ u. J m. rO © O a s 03 <33 t» C S >u u. m. u. m. Druge prikazni na nebu 7 44 7 j 44 7,44 7144 7,44 7j44 7 43 7 43 42 41 41 40 40 39 39 38 38 37 37 36 35 35 34 33 32 31 30 29 28 27 25 23 24 25 26 27 28 29 31 32 33 34 35 37 38 39 40 42 43 45 46 47 49 50 52 53 4|55 4|o6 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 4 4 5 5 5 6 6 7 7 8 8 8 9 9 9 10 10 10 11 11 11 12 12 12 12 13 13 13 13 13 13 Solnčen stan. Dan raste med 1. in 31. jan. od 8 u. 39 m. do 9 u. 36 m. Solnce je 3 jan. zemlji najbliže ob 5 u. zjut. Solnce stopi iz znamenja div. kozla v znamenje vodnarja 20. jan. ob 7 u. zvečer. Lunin stan. Luna je 1. jan. v zn. rib, stopi 2. v zn. ovna, 8. v zn. raka, 15. v zn. tehtnice, 22. v zn. kozla, 29. v zn. ovna. Luna je 9. jan. najbliže zemlji, 23. najdalje od njč. 3 prvi krajec je 3. jan. ob 5 u. 0 m. zjutraj. (5) ščip je 9. jan. ob 11 u. 50 m. zvečer, zadnji krajec je 16. jan. ob 6 u. 1 m. zvečer. @ mlaj je 24. jan. ob 7 u. 15 m. zvečer. Planeten stan. Merkur je 1. jan. v zn. strelca, stopi 3. v zn. kozla, 20. v zn. vodnarja; se vidi zjutraj, nekoliko pred zorom, je 7. najdalje od solnca, 24. pri solncu zgoraj. Venera je 1. jan. v zn. vodnarja, stopi 20. v zn. rib, sveti kot večernica, je 30. tik jupitra, Mart je 1. jan. v zn. kozla, stopi 23. v zn. vodnarja, je 2. pri solncu, in se ne vidi. Jupiter je v zn. rib, zahaja proti 8 u. zvečer, je 27. zvečer tik lune in pokrit. Saturn je v zn. strelca, izhaja ob 3 u. zjutraj. Uran je v zn. raka, vidi se celo noč na nebu, 1. jan. je nasproti od solnca. Neptun je v zn. ovna, zahaja o polnoči, je 3, na četrtini od solnca. NArodni koledar 1868. Februari. O I o o 1 o a '> Dan a ,o9 O "if J-I O J 1 N 1 a> ' C« pravei poldne Druge prikazni na nebu U. |m. ! u. |m. U. ] m. 1 7 24 5 3 12 13 Solnčen stan. 2 7 23 5 5 12 14 Dan raste med 1. in 29. febr. od 9 u. 39 m. 22 3 7 5 6 12 14 do 11 u. 3. m. 4 7 21 5 8 12 14 Solnee stopi v znamenje rib 19. febr. ob 8 u. 5 7 19 5 9 12 14 zjutraj. 6 7 18 5 11 12 14 Soluce mrkne 23. febr. med 12 u. 14 m. opoldne 7 7 16 K 12 12 14 in 6 u. 23 m. zvečer sploh na zemlji; vidoma I l 0 v veeem delu Evrope, v zahodnem delu Azije, 8 7 15 5 14 12 14 v Afi-iki, v srednji in južni Ameriki, pri nas 9 7 13 5 15 12 14 le deloma (2 palca), med 4 u. 35 m. in 4 10 7 12 5 17 12 14 u. 56 m. popoldne. 11 7 10 5 18 12 14 Lunin stan. 12 7 9 5 20 12 14 13 7 7 5 21 12 14 Luna stopi 5. febr. v zn. raka, 11. v zn. teht- nice, 18. v zn. kozla, 25. v zn. ovna. 14 7 6 5 23 12 14 Luna je 7. febr. najbliže zemlji, 20. najdalje 15 7 4 5 24 12 14 od njd. 16 7 3 5 26 12 14 3 P^i krajec je 1. febr. ob 7 u. 13. m. zveč. 17 7 1 5 27 12 14 @ ščip je 8. febr. ob 10 u. 32 m. zjutraj, zadnji krajec je 15. febr. ob 10 u. 14 m. 18 7 0 5 29 12 14 zjutraj. 19 6 58 5 30 12 14 © mlaj je 23, febr. ob 3 u. 18 m. zvečer. 20 6 56 5 31 12 13 21 6 54 5 32 12 13 Planeten stan. 22 6 53 5 34 12 13 Merkur je 1. febr. v zn. vodnarja, stopi 6. v 23 6 51 5 35 12 13 zn. rib; se vidi zvečer nekoliko po mraku , je 20. najbliže solncu. 24 6 50 5 37 12 13 Venera je 1. febr. v zn. rib, stopi 15. v zn. 25 6 48 5 38 12 13 ovna, sveti kot večernica. 26 6 46 5 40 12 13 Mart je v zn. vodnarja, se kaže zjutraj pred 27 6 44 5 41 12 12 zorom na izhodnem nebu. Jupiter je v zn. rib, zahaja ob 7 u. zvečer. Saturn je v zn. strelca, izhaja ob 2 u. zjutraj, 28 6 43 5 42 12 12 29 7 42 5 42 12 12 je 24. febr. na četrtini od solnca. Uran je v zn. raka, zahaja ob 6 u. zjutraj. Neptun je v zn. ovna, zahaja ob 10 u. zveč. Marci. rO O O O _ a rt ™ -s» o rt co rO (d o S " 4 's* CO rt u. | m. a > g o ' t> a 5 S Druge prikazni na nebu 41 39 37 35 33 31 30 28 26 24 23 21 19 17 15 13 11 8 7 5 3 1 59 57 55 53 51 49 47 45 43 44 45 47 48 49 51 53 54 55 56 58 0 1 2 3 4 6 7 8 10 12 13 14 16 17 18 19 21 22 23 24 12 11 12 11 12 11 Solnčen stan. Dan raste med 1. in 31. marcem od 11 u. 3 m. do 12 u. 41 m. Noe in dan sta 19. marca enako dolga, 12 ur. Solnce stopi v znamenje ovna 20. marca ob 8 u. zjutraj. Pomlad se začne. Lunin stan. Luna stopi 3. marca v zn. raka, 9. v zn. tehtnice, 16. v zn. kozla, 23. v zn. ovna, 30. v zn. raka. Luna je 6. marca najbliže zemlji, 18. najdalje od njč. ^ prvi krajec je 2. marca ob 5 u. 46 m. zjutraj. @ ščip je 8. marca ob 9 u. 19 in. zvečer. (P zadnji krajec je 16. marca ob 4 u. 22 m. zjutraj. @ mlaj je 24. marca ob 7 u. 57 m. zjutraj. 3 prvi krajec je 31. marca ob 1 u. 23 m. popoldne. Planeten stan. Merkur je v zn. rib, se ne da videti; je 8. marca pri solncu zdolaj, 22. tik lune. Venera je 1. marca v zn. ovna, stopi 13. v zn. junca, sveti kot večernica. Mart je v zn. rib, se vidi pred zorom v izhodu, je 22. zvečer tik lune in pokrit, 26. najbliže solncu. Jupiter je v zn. rib, zahaja zvečer po mraku. Saturn je v zn. strelca, izhaja o polnoči. Uran je v zn. raka, zahaja ob 4 u. zjutraj, je 28. marca zvečer na četrtini od solnca. Neptun je v zn. ovna, zahaja ob 8 u. zvečer. April. a C3 Q Solnce I izhaja ob 1 Solnce zahaja ob Ura je o pravem poldnevi Druge prikazni na nebu u. [m. u. |m. u. j m. 42 40 38 3G 34 33 31 29 28 26 24 22 20 19 17 16 14 12 10 9 7 6 4 2 0 59 57 56 54 52 49 11 50 11 51 11 5311 5411 55 11 56 lljö8 58 11:58 Solnčen stan. Dan raste med 1. in 30. aprilom od 12 u. 41 m. do 14 u. 12 m. Solnce stopi v znamenje junca 22. apr. ob 5 u. zjutraj. Lunin stan. Luna stopi 6. apr. v zn. tehtnice, 12. v zn. kozla, 20. v zn. ovna, 26. v zn. raka. Luna je 3. apr. najbliže zemlji, 15. najdalje od nje, 29. najbliže njej. (g) ščip je 7. apr. ob 8 u. 14 m. zjntraj. (P zadnji krajec je 14. apr. ob 11 u. 31 m. zveč. @ mlaj je 22. apr. ob 9 u. 17 m. zvečer. 3 prvi krajec je 29. apr. ob 7 u. 15 m. zvečer. Planeten stan. Merkur je 1. apr. v zn. rib, stopi 14. v zn. ovna, se vidi zjutraj pred zorom; je 4. najdalje od solnca, 13. tik jupitra, 20. o polnoči tik lune in pokrit. Venera je 1. apr. v zn. junca, stopi 8. v zn. dvojčkov, sveti kot večemica; je 5. najbliže solncu. Mart je 1. apr. v zn. rib, stopi 12. v zn. ovna, izhaja zjutraj pred zorom, je 8. tik jupitra. Jupiter je 1. apr. v zn. rib, stopi 18. v zn. ovna, se vidi zjutraj pred zorom v izhodu. Saturn je v zn. strelca, izh. ob 10 u. zvečer. Uran je v zn. raka, zahaja o 2 u. zjutraj. Neptun je v zn. ovna, 4. apr. pri solncu, in se ne vidi zastran solnčnega svita. Maj. -e a) o Q ° s T S os 'S5 -a •S a ® IE 01 "~> fc» fl Dan H O CO ö ■o m V -i « g2 p & o. Druge prikazni na nebu u.| m. u. | m. u. ] m. 1 4 50 7 4 11 57 Solnčen stan. 2 4 49 7 6 11 57 3 4 47 7 7 11 57 Dan raste med 1. in 31. majem od 14 u. 12 4 4. 46 7 9 11 57 m. do 15 u. 24 m. Solnce stopi v znamenje dvojčkov 22. maja ob 5 4 44 7 10 11 57 1 u. zjutraj. 6 4 43 7 12 11 57 7 41 7 13 11 57 8 40 7 14 11 57 Lunin stan. 9 4 39 7 15 11 57 10 4 38 7 17 11 57 Luna stopi 3. maja v zn. tehtnice, 10. v zn. 11 57 kozla, 17. v zn. ovna, 24. v zn. raka, 30. v 4 37 7 18 11 zn. tehtnice. 12 4 36 7 19 11 57 Luna je 13. maja najdalje od zemlje, 25. naj- 13 4 34 7 20 11 57 bliže njt!. 14 4 33 7 21 11 57 @ ščip je 6. maja ob 5 u. 47 m. zvečer. 15 4 32 7 22 11 57 zadnji krajec je 14. maja ob 4 u. 55 m. zveč. @ mlaj je 22. maja ob 5 u. 46 m. zjutraj. 16 4 31 7 24 11 57 3 prvi krajec je 28. maja ob 10 u. 52 m. zvečer. 17 4 30 7 25 11 57 18 4 29 7 26 11 57 19 4 27 7 27 11 57 Planeten stan. 20 4 26 7 28 11 57 21 4 25 7 29 11 57 Merkur je 1. maja v zn. ovna, stopi 4. v zn. •22 4 24 7 30 11 57 junca, 18. v zn. dvojčkov; je 14. pri solncu zgoraj, se ne da videti. 23 4 23 7 31 11 57 Venera je 1. majav zn. dvojčkov, stopi 4. v 24 4 22 7 32 11 57 zn. raka; sveti dolgo zvečer na nebu. 25 4 21 7 33 11 57 Mart je 1. maja v zn. ovna, stopi 24. v zn. 26 4 20 7 34 11 57 junca, izhaja ob 4 u. zjutraj. Jupiter je v zn. ovna, izhaja zjutraj ob 3 u. 27 4 19 7 35 11 57 Saturn je v zn. strelca, izhaja ob 8 u. zvečer, 28 4 18 7 36 11 57 je 23. maja solncu nasproti. 29 4 17 7 37 11 57 Uran je v zn. raka, zahaja o polnoči. 30 4 17 7 39 11 58 Neptun je v zn. ovna, izhaja ob 4 u. zjutraj. 31 4 16 7 40 11 58 Juni. o a O a. O s| Dan J "o r/3 oŠ 'S5 N j: "o m 03 V ■S N Ura je S 2 £ ° O. o. Druge prikazni na nebu u. m. u. m. u. m. 1 4 15 7 40 11 58 Solnčen stan. 2 4 15 7 41 11 CO lO 3 4 14 7 42 11 58 Dan raste med 1. in 21. junijem od 15. u. 24 4 4 14 7 43 11 58 m. do 15 u. 42 m., potem se do 30. krajša 11 do 15 u. 37 m. 5 4 14 7 44 59 Dan je 21. jun. najdaljši, 15 u. 42 m. 6 4 14 7 45 11 59 Solnce stopi v znamenje raka 21. jun. ob 5 u. 7 4 13 7 45 11 59 zjutraj. 8 4 13 7 46 11 59 Pole tj e se začne. 9 4 12 7 46 11 59 10 4 12 7 47 11 59 Lunin stan. 11 4 11 7 47 12 0 Luna stopi 6. jun. v zn. kozla, 13. v zn. ovna, 20. v zn. raka, 26. v zn. tehtnice. 12 4 11 7 48 12 0 13 4 11 7 49 12 0 Luna je 10. jun. najdalje od zemlje, 22. naj- 14 4 10 7 49 12 0 bliže nje. 15 4 10 7 49 12 0 @ ščip je 5. jun. ob 7 u. 52 m. zjutraj. 16 4 10 7 50 12 0 zadnji krajec je 13. jun. ob 11 u. 11 m. zjutraj. 17 4 10 7 50 12 0 © mlaj je 20. jun. ob 3 u. 42 m. zvečer. 18 4 10 7 51 12 0 3 prvi krajec je 27. jun. ob 6 u. 48 m. zjutraj. 19 4 10 7 51 12 1 20 4 10 7 51 12 1 Planeten stan. 21 4 10 7 52 12 1 22 4 11 7 52 12 1 Merkur je v zn. raka, izhaja za solncem in 23 4 11 7 52 12 1 se ne da videti, je 9. tik Urana. 24 4 12 7 52 12 2 Venera je 1. jun. v zn. raka, stopi 8. v zn. leva, se kaže kot večernica, ima 8. največo 25 4 12 7 52 12 2 svetlobo. 26 4 13 7 52 12 2 Mart je v zn. junca, izhaja ob 3 u. zjutraj. 27 4 13 7 52 12 2 Jupiter je v zn. ovna, izhaja ob 2 u. zjutraj. 28 4 14 7 52 12 2 Saturn je v zn. škorpijona, sveti celo noč na nebu. 29 4 14 7 52 12 3 Uran je v zn. raka, zahaja ob 10 u. zvečer. 30 4 15 7 52 12 3 Neptun je v zn. ovna, izhaja ob 2 u. zjutraj. — xxm — Juli. m -O O -C o o o a Ö Dan J "o OJ t« 'S5 .9 J o m C« 'S» — rt M •— 2 t= ° 2 o! ja h 10 a« N Druge prikazni na nebu u. u. m. u. m. 1 4 15 7 51 12 3 Solnčen stan. 2 4 16 7 51 12 3 Dan se krajša med 1. in 31. jnlijem od 15 u. 37 m. do 14 u. 44 m. 3 4 17 7 51 12 4 4 4 18 7 51 12 4 Solnce je najdalje od zemlje 1. jul. ob 12 u. 5 4 18 7 50 12 4 opoldne. 6 4 19 7 49 12 4 Solnce stopi v znamenje leva 20. jul. ob 11 u. 7 4 19 7 48 12 4 zjutraj. Solnce 24. jul. izhaja s Sirijem vred v zn. vel. 8 4 20 7 48 12 4 psa, začnejo se pasji dnevi. 9 4 21 7 48 12 5 Lunin slan. 10 4 22 7 48 12 5 11 4 23 7 47 12 5 Luna stopi 3. jul. v zn. kozla, 11. v zn. ovna, 12 4 24 7 47 12 5 18. v zn. raka, 24. v zn. tehtnice, 31. v zn. 46 kozla. 13 4 24 7 12 5 Luna je 7. jul. najdalje od zemlje, 20. najbliže 14 4 25 7 45 12 5 nj<5. 15 4 26 7 44 12 5 @ ščip je 4. jul. ob 9 u. 36 m. zvečer. 16 4 27 7 43 12 5 zadnji krajec je 13. jul. ob 1 u. 38 m. zjutraj. @ mlaj je 19. jul. ob 10 u. 53 m. zvečer. 17 4 28 7 42 12 5 ^ prvi krajec je 26. jul. ob 2 u. 49 m. zvečer. 18 4 29 7 41 12 5 19 4 30 7 40 12 6 Planeten stan. 20 4 31 7 39 12 6 Merkurje v zn. raka, 1. jul. najdalje od solnca, 21 4 32 7 38 12 6 14. pri solncu zdolaj, in se ne da videti. Venera je 1. jul. v zn. leva, stopi 9. nazaj 22 4 33 7 37 12 6 v zn. raka; je 14. pri solncu zdolaj, 26. naj- 23 4 34 7 36 12 6 dalje od solnca, se gubi v solnčnem svitu. 24 4 35 7 35 12 6 Mart je 1. jul. v zn. junca, stopi 4. v zn. 25 4 36 7 34 12 6 dvojčkov; izhaja ob 1 u. zjutraj. 26 4 38 7 33 12 6 Jupiter je v zn. ovna, izhaja o polnoči, je 4. jul. na četrtini od solnca. 27 4 39 7 32 12 6 Saturn je v zn. škorpijona, zahaja ob 3 u. 28 4 40 7 31 12 6 zjutraj. 29 4 42 7 30 12 6 Uran je v zn. raka, je 4. pri solncu, in se ne 30 4 43 7 29 12 6 vidi zastran solnčnega svita. Neptun je v zn. ovna, izhaja o polnoči, je 31 4 44 7 28 12 6 9. na četrtini od solnca. Avgrist. rO rO o o O o O a '> Dan "o m :3 V J "o m cS v rd c3 ES] m > J •a -a Druge prikazni na nebu m. u. m. 11. m. 1 4 46 7 27 12 6 Solnčen stan. 2 4 47 7 26 12 6 3 4 48 7 25 12 6 Dan se krajša med 1. in 31. avg. od 14 u. 44 4 4 49 7 23 12 5 m. do 13 u. 16 m. 5 4 50 7 22 12 5 Solnce stopi v znamenje device 20. avg. ob 5 u. zvečer. 6 4 51 7 21 12 5 Solnce mrkne 18. avg. med 3 u. 31 m. in 8 7 4 52 7 19 12 5 u. 46 m. zjutraj sploh na zemlji; vidoma v 8 4 53 7 17 12 5 južni Azii, izhodni Afriki in v Avstralii, pri nas nevidoma. 9 4 54 7 16 12 5 10 4 56 7 15 12 5 11 4 57 7 13 12 5 Lunin stan. 12 4 58 7 11 12 4 Luna stopi 7. avg. v zn. ovna, 14. v zn. raka, 13 4 59 7 10 12 4 20. v zn. tehtnice, 27. v zn. kozla. 14 5 0 7 8 12 4 Luna je 3. avg. najdalje od zemlje, 17. naj- 15 5 2 7 7 12 4 bliže nje, 31. najdalje od njö. 16 5 3 7 5 12 4 @ ščip je 3. avg. ob 12 u. 49 m. opoldne. zadnji krajec je 11. avg. ob 1 u. 45 m. zvečer. 17 5 4 7 ■ 3 12 3 © mlaj je 18. avg. ob 6 u. 9 m. zjutraj. 18 5 5 7 1 12 3 3 prvi krajec je 25. avg. ob 1 u. 44 m. zjutr. 19 5 7 7 0 12 3 20 5 8 6 58 12 3 Planeten stan. 21 5 10 6 57 12 3 22 5 11 6 55 12 2 Merkur je 1. avg. v zn. raka, stopi 8. v zn. 23 5 12 6 53 12 2 leva, 24. v zn. device; se iz prva vidi pred 13 51 zorom, je 28. pri solncu zgoraj. 24 5 6 12 2 Venera je v zn. raka, sveti kot danica, ima 25 5 15 6 49 12 2 25. avg. največo svetlobo. 26 5 16 6 47 12 1 Mart je 1. avg. v zn. dvojčkov, stopi 14. v 27 5 17 6 45 12 1 zn. raka, izhaja pred polnočjo. Jupiter je v zn. rib, izh. ob 10 u. zvečer. 28 5 19 6 44 12 1 Saturn je v zn. škorpijona, zahaja o polnoči, 29 5 20 6 42 12 0 je 22. avg. na četrtini od solnca. 30 5 21 6 40 12 0 Uran je v zn. raka, izhaja ob 2 u. zjutraj. 31 5 22 6 38 12 0 Ne p tun je v zn. ovna, izhaja ob 10 u. zveč. September. rQ O ® -o o ° S > Ö pj o 03 © S g Dan O m •S? — JSJ s "o m •«? rO CS N Druge prikazni na nebu u. m. u. m. u. m. 1 5 23 6 36 12 0 Solnčen stan. 2 5 24 6 34 12 0 Dan se krajša med 1. in 30. sept. od 13 u. 16 3 5 26 6 33 12 0 m. do 11 u. 41 m. Noč in dan sta 24. sept. enako dolga, 12 u. 4 5 27 6 31 11 59 Solnce stopi v znamenje tehtnice 22. sept. ob 5 5 28 6 29 11 59 7 u. zvečer. 6 5 29 6 27 11 59 Jesen se začne. 7 5 31 6 25 11 58 Lunin stan. 8 5 32 6 23 11 58 Luna stopi 3. sept. v zn. ovna, 10. v zn. raka, 9 5 34 6 22 11 58 16. v zn. tehtnice, 23. v zn. kozla. 10 5 35 6 20 11 57 Luna je 15. sept. najbliže zemlji, 27. najdalje 11 5 36 6 18 11 57 od nje. 12 5 37 6 16 11 56 šČip je 2. sept. ob 4 u. 54 m. zjutraj, (p zadnji krajec je 9. sept. ob 11 u. 1 m. 13 5 38 6 14 11 56 zvečer. 14 5 40 6 13 11 56 @ mlaj je 16. sept. ob 2 u. 17 m. zvečer. 15 5 41 6 11 11 56 ^ prvi krajec je 23. sept. ob 4 u. 19 m. zvečer. 16 5 42 6 9 11 55 Planeten stan. 17 5 43 6 7 11 55 Merkur je 1. sept. v zn. device, stopi 11. v 18 5 44 6 5 11 55 zn. tehtnice, se vidi zvečer malo po mraku, 19 5 45 6 3 11 54 je 27. najdalje od solnca. 20 5 47 6 1 11 54 Venera je 1. sept. v zn. raka, stopi 5. v zn. leva; sveti kot danica, je 13. tik lune in 21 5 48 5 59 11 53 pokrita. 22 5 49 5 57 11 53 Mart je 1. sept. v zn. raka, stopi 28. v zn. 23 5 51 5 55 11 53 leva, izhaja ob 10 u. zvečer, je 8. zvečer 24 52 53 tik jupitra. 5 5 11 52 Jupiter je v zn. ovna, izhaja ob 8 u. zvečer, 25 5 53 5 51 11 52 je 8. zvečer tik jupitra. 26 5 54 5 49 11 52 Jupiter je v zn. ovna, izhaja ob 8 u. zvečer 27 5 55 5 47 11 51 in sveti celo noč. 28 5 57 5 45 11 51 Saturn je v zn. škorpijona, zahaja ob 10 u. zvečer. 29 5 59 5 43 11 51 Uran je v zn. raka, izhaja o polnoči. 30 6 0 5 41 11 50 Neptun je v zn. ovna, izhaja ob 8 u. zvečer, in se vidi celo noč. - XXVI — Oktober. § Q i Soince [izhaja ob I Soince 1 zahaja ob 1 Ura je o pravem poldnevi u. m. u. m. u. m. 1 6 1 5 39 11 50 2 6 2 5 37 11 50 3 6 3 5 35 11 49 4 6 5 5 34 11 49 5 6 6 5 32 11 49 6 6 7 5 30 11 49 7 6 8 5 28 11 48 8 6 10 5 26 11 48 9 6 11 5 24 11 48 10 6 12 5 22 11 47 11 6 13 5 20 11 47 12 6 15 5 18 11 47 13 6 16 5 16 11 47 14 6 17 5 14 11 46 15 6 17 5 12 11 46 16 6 20 5 10 11 46 17 6 21 5 9 11 46 18 6 23 5 8 11 46 19 6 24 5 6 11 45 20 6 26 5 4 11 45 21 6 27 5 2 11 45 22 6 28 5 0 11 45 23 6 29 4 58 11 45 24 6 30 4 56 11 45 25 6 31 4 55 11 45 26 6 33 4 53 11 44 27 6 35 4 52 11 44 28 6 37 4 51 11 44 29 6 39 4 50 11 44 30 6 40 4 48 11 44 31 6 42 4 47 11 44 Druge prikazni na nebu Solnčen stan. Dan se krajša med 1. in 31. oktobrom od 11 u. 41 m. do 10 u. 5 m. Soince stopi v znamenje škorpijona 25. okt. ob 8 u. zjutraj. Lunin stan. Luna stopi 1. okt. v zn. ovna, 8. v zn. raka, 14. v zn. tehtnice, 20. v zn. kozla, 28. v zn. ovna. Luna je 13. okt. najbliže zemlji, 25. najdalje od njč. @ ščip je 1. okt. ob 8 u. 55 m. zvečer. zadnji krajec je 9. okt. ob 7 u. 10 m. zjutraj. @ mlaj je 15. okt. ob 11 u. 58 m. zvečer. 3 prvi krajec je 23. okt. ob 10 u. 39 m. zjutr. @ ščip je 21. okt. ob 12 u. 2 m. opoldne. Planeten stan. Merkur je 1. okt. v zn. tehtnice, stopi 3. v zn. škorpijona, se vidi zvečer po mraku. Venera je 1. okt. v zn. leva, stopi 7. v zn. device; sveti kot danica, je 12. tik lune in pokrita. Mart je v zn. leva, izhaja ob 9 u. zvečer, in sveti celo noč. Jupiter je v zn. ovna, izhaja ob 6 u. zvečer in se vidi celo noč, je 1. okt. solncu nasproti. Saturn je v zn. strelca, zahaja ob 8 u. zvečer. Uran je v zn. raka, izhaja ob 10 u. zvečer, je 10. na četrtini od solnca. Neptun je v zn. ovna, je 8. nasproti od solnca, in se vidi celo noč, - XXVII — November. -o o o a -d .cs "o '5* aj -S -a o r- is' M-S u. |m. rt S S; ° p< o, Druge prikazni na nebu 43 45 46 47 6 49 50 52 53 54 56 58 59 0 1 3 4 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 19 21 22 45 44 42 40 39 37 36 35 34 33 32 31 29 28 27 26 27 25 24 23 22 21 20 19 18 17 17 16 16 15 Solnčen stan. Dan se krajša med 1. in 30. novembrom od 10 u. 5 m. do 8 u. 53 m. Solnce stopi v znamenje strelca 24. nov. ob 2 u. zjutraj. Mimo solnca gre Merkur 5 nov. med 6 u. 22 m. in 10 u. 1 m. zjutraj sploh na zemlji; vidoma v Evropi, Azii, Afriki in Avstralii; pri nas je začetek neviden, ker solnce pozneje izhaja. Lunin stan. Luna stopi 4. v zn. raka, 10. v zn. tehtnice, 17. v zn. kozla, 24. v zn. ovna. Luna je 9. nov. najbliže zemlji, 22. najdalje od nje. zadnji krajec je 7. nov. ob 7 u. 6 m. zvečer. @ mlaj je 14. nov. ob 11 u. 53 m. zjutraj. 3 Prvi krajec je 22. nov. ob 7 u. 44 m. zjutraj. @ ščip je 30. nov. ob 1 u. 58 m. zjutraj. Planeten stan. Merkur je v zn. škorpijona, je 5. nov. pri solncu zdolaj, in gre mimo tistega, se drugi čas ne da videti. Venera je 1. nov. v zn. device, stopi 4. v zn. tehtnice; se kaže kot danica, je 15. najbliže solncu. Mart je 1. nov. v zn. leva, stopi 27. v zn. device, izhaja ob 9 u. zvečer, je 13. na četrtini od solnca. Jupiter je v zn. ovna, se vidi do 3 u. zjutraj na nebu, je 17. najbliže solncu. Saturn je v zn. strelca, zahaja zvečer po mraku, je 30. nov. pri solncu. Uran je v zn. raka, izhaja ob 8 uri zvečer, in se vidi celo noč. Neptun je v zn. ovna, zahaja ob 4 u. zjutraj. ~ KXVIII — December. a ca a X! o 02 05 o S * rB '=» m "3 H S O P. p. Druge prikazni na nebu 23 24 25 27 29 30 31 32 33 34 7 35 7 35 7 36 7 37 7:37 7138 7 39 39 40 41 42 42 43 43 43 43 43 43 44 44 44 4 4 4 4 4 4 4 4 4 13 4'13 4|J3 4 13 4! 13 4 13 4 13 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 12 12 12 12 12 12 12 12 12 50 50 50 51 51 52 52 53 53 54 54 54 55 55 56 56 57 57 58 58 59 59 0 0 0 1 1 1 2 2 3 Solncen stan. Dan se krajša med 1. in 21. decembrom od 8 u. 53 m. do 8 u. 34 m., potem do 31. raste do 8 u. 38 m. Dan je 21. dec. najkrajši, 8 u. 34 m. Solnce stopi v znamenje div. kozla 21. dec. ob 1 u. popoldne. Zima se začne. Solnce je 31. dec. zemlji najbliže ob 11 u. zjutraj. Lunin stan. Luna stopi 1. dec. v za. raka, 7 v zn. tehtnice, 14. v zn. kozla, 22. v zn. ovna, 29. v zn. raka. Luna je 4. dec. najbliže zemlji, 20. najdalje od nje, 31. najbliže njej. zadnji krajec je 6. dec. ob 10 u. 31 m. zvečer. @ mlaj je 14. dec. ob 2 u. 30 m. zjutraj. ^ prvi krajec je 22. dec. ob 5 u. 25 m. zjutraj. @ ščip je 29. dec. ob 2 u. 45 m. zvečer. Planeten stan. Merkur je 1. dec. v zn. škorpijona, stopi 8. v zn. strelca, 26. v zn. kozla, se ne da videti. Venera je 1. dec. v zn. tehtnice, stopi 25. v zn. škorpijona; se kaže kot danica. Mart je v zn. device, izhaja ob 8 u. zvečer in sveti celo noč. Jupiter je v zn. ovna, sveti do polnoči, je 26. dec. o polnoči na četrtini od solnca. Saturn je v zn. strelca, se ne vidi zastran solnčnega svita. Uran je v zn. raka, in se vidi celo noč na nebu. Neptun je v zn. ovna, zahaja ob 2 u. zjutraj. IpfcftisM ti lemHjepisnl k®leiar. Štetev posvetnih in cerkvenih zgodeb, V 1868. letu se šteje: 5868. leto, kar je Bog svet ustvaril..............4000 1. pr. Kr. 4212. „ kar je bil vesoljni potop............1656 „ po stv. 3785. „ kar je bil Abraham poklican..........2083 n „ 2868. „ kar je Salomon sezidal jeruzalemski tempelj 3000 „ „ 2621. „ kar je bilo sezidano Rimsko mesto . . . 753 „ pr. Kr. 2474. „ kar so šli Judje v babilonsko sužnjost . . 606 „ „ 2404. „ kar je Cir povzdignil perzijansko kraljestvo 636 „ „ 2199. „ kar je Aleksander povzdignil macedonsko kraljestvo...........331 „ „ 2049. „ kar je Akvileja začela biti rimsko selišče . 181 „ „ 1913. „ kar je Juli Cesar poravnal koledar ... 45 „ „ 1898. „. kar je Avgust postal rimsk cesar .... 30 „ „ 1885. „ kar je vsa slovenska zemlja prišla v rimsko oblast ........................13 „ „ 1868. „ kar je bil rojen Jezus Kristus..........1 „ po Kr. 1835. „ kar je Kristus umrl................33 „ „ 1805. „ kar je sv. Marko krščansko vero oznanjeval v Akvileji......................63 „ „ 1797. „ kar je bil Jeruzalem razdrl cesar Tit . . 71 „ „ 1555. „ kar je krščanska cerkev mir dobila po cesarji Konstantinu...........313 „ „ 1473. „ kar je bilo rimsko cesarstvo razdeljeno v dvoje 395 „ „ 1416. „ kar je grozovitni Atila razdrl Akvilejo . . 452 „ „ 1392. „ kar je razpadlo zahod, rimsko cesarstvo . . 476 „ „ 1276. „ kar so novi rodovi prišli v slovensko zemljo 592 „ „ 1080. „ kar je slovenska zemlja prišla Frankom v oblast 788 „ „ 1069. „ kar sta sv. Pavlin, akvilejski patrijarh, in Arn, solnograšk nadškof, Slovence vere učila . 798 „ „ 1068. „ kar je Karol veliki postal rimski cesar . . 800 „ „ 1005. „ kar sta ss. Ciril in Metod prišla, Slovence vere učit......................863 „ „ 906. „ kar je rimska cesarska krona prišla na Nemce 962 „ „ 814. „ kar se je grška ali izhodnja cerkev odcepila od rimske......................1054 „ ,, 59, 53 35, 24. 22, 20 leto, kar so se začele križanske vojne . . . kar je bil iznajden papir iz cunj . kar so habsburški knezi prejeli Avstrijo Slovenskim vred........ kar se smodnik rabi v Evropi .... kar je na Dunaji vseučilišče ustanovljeno kar je bilo tiskanje bukev iznajdeno . . kar je bil prvi koledar natisnjen . . . kar so si Turki prisvojili Carjigrad kar je Krištof Kolumb našel Ameriko kar je Martin Luter začel vero prenarejati kar je bil tabak prinesen v Evropo . . kar je bil končan tridentski zbor . kar je papež Gregor XIII. koledar popravil kar je bil korun prinesen v Evropo . kar je bila kava prinesena v Evropo kar je bila prva mašina na sopari narejena kar vlada habsburško-lotarin. hiša v Avstrii kar je cesar Jožef II. kmetijski stan zlajšal kar se je začela francoska prekucija . kar je Franc I. avstrijske dežele povzdigni za cesarstvo.......... do 54. L, kar je bil del slovenske zemlje v fran coski oblasti....... 1809 1. d leto, kar je bil konec francoske vojne . „ kar je bil narejen prvi električni telegraf „ kar so začele „Novice" izhajati „ kar je prišel papež Pij IX. na sv. Petra stol „ kar je Franc Jožef prevzel avstrijsko cesarstvo 1096 1. po Kr 1240 n it 1282 tj it 1342 tt it 1365 it tt 1440 tt it 1447 tt it 1454 >t it 1492 n tt 1517 tt ti 1659 » tt 1563 ti tt 1582 tt ii 1584 tt it 1615 tt i» 1699 tt j» 1740 tt ii 1782 tt it 1789 n ti 1804 tt ii 1813 tt ti 1815 tt it 1833 tt it 1843 it ii 1846 ti it 1848 ti ti Pregled vse zemlje. Površje vse zemlje meri 9,280.000, suhi svet samo 2,434.000 zemljepisnih f~l milj; vseh ljudi na zemlji je do 1288 milijonov: Pet deloy sveta. Evropa z Uralskim in Kavkazkim Azija z indijskimi otoki Afrika z otoki vred . . . . Amerika severna in južna . . Avstralija z oceanskimi otoki 183.500 Qm. 275 mil. ljudi. 793.900 ti 720 » it 543.500 it 200 n a 751.100 ii 89 ii ti 162.600 ti 4 a a Evroptjske driare. Avstrija, z 11.300 □ m. 33,500.000 ljudi, in 19 kronovinami; cesar Franc Jožef I., stolno mesto Dunaj s 550.241 ljudmi. Prusija, a 6300 Q m. 23,500.000 Ij. in 12 krajinami; kralj Vilhelm I., stl. mesto Berlin s 607.000 Ij. Nemške države, brez avstrijskiga in pruskega, s 4700 □ m. s 13,616.000 Ij., obsegajo 3 kraljestva: Bavarsko, Virtemberško in Saško, — in 6 včlicih vojvodstev: Badensko, Hessen - Darmštatsko, Oldenburško, dve ^ Meklenburški in Vajmarsko; — in 8 vojvodstev. Švajčarsko, s 730 □ m. 2,390.000 lj. in 22 kantoni; zvezna država z zveznim zborom, prvosednik J. Schenk, stl. mesto Bern z 28.000 lj. Italija, s 5141 □ m. 25,595.400 lj., obsega: Sardinsko, Lombardsko-Beneško, Parmsko, Modensko, Romansko in Marke, Toškansko, Neapoljsko in Sicilijo: kralj Viktor Emanuel II., stl. mesto Florenca s 205.000 lj. Rimsko, sama rimska okolica s 197 □ m. 628.000 lj. in 5 delegacijami, papež Pij IX., stl. mesto Rim 210.701 lj. Francosko, z 9894 □ m. 36,616.000 lj., in 89 oddelki; cesar Napo-v leon III., stolno mesto Pariz z 1,960.000 lj. Špansko, z 9064 □ m. 13,960.000 lj., in 49 krajinami; kraljica Iza- bela II., stl. mesto Madrid s 166.950 lj. Portugalsko, z 1739 □ m. 3,470.000 lj., in 17 krajinami; kralj Lujiz I., stl. mesto Lisabon z 260.000 lj. Angleško s Škotskim in Irskim, s 5740 □ m. 28,926.000 lj., in 117 kneževinami; kraljica Viktorija, stl. mesto London s 3,054.000 lj. Nizozemsko, s 671 □ m. 3,240.000 lj. in 11 krajinami; kralj Vilhelm III., stolno mesto Amsterdam z 225.000 lj. Belgija, s 536 □ m. 4,550.000 lj., in 9 krajinami; kralj Leopold I., stl. mesto Brusel z 246.410 lj. Dansko, z 2606 □ m. 1,600.000 lj.; kralj Kristijan IX., stl. mesto Kodanj z 143.590 lj. Švedsko z Norveškim, s 14.154 □ m 4,810.000 lj. in 41 krajinami; kralj Karol XV., stl. mesto Štokholm s 93.070 lj. Rusija, s 97.869 □ m. 58,470.000 lj. in 49 gubernijami; car Aleksander II., stl. mesto St. Petersburg s 546.004 lj. in Moskva z 373.800 lj.; zraven Poljsko, z 2331 □ m. 4,812.000 lj., in 5 gubernijami; poglavar veliki knez Koštantin, glavno mesto Varšava s 157.871 lj. Turčija, z 9980 □ m. 16,100.000 lj., 12 krajinami in 4 posebnimi kneževinami: Srbsko, Vlaško, Moldavsko in Črno goro; sultan Abdul Aziz, stl. mesto Carigrad z 900.000 lj. Grško z Jonskimi otoki, z 945 □ m. 1,640.000 lj.; kralj Juri I., stl. mesto Atene a 31.100 lj. Druge Teče države. Azijska Rusija, z 275.500 □ m. 5,330.000 lj., 4 gubernijami in 4 posebnimi krajinami. Azijska Tur Sij a, z 31.600 □ m. 16,000.000 lj., in 18 krajinami; vmes sv. dežela, in mesto Jeruzalem s 30.000 lj. Perzija, z 26.500 □ m. 11,500.000 lj.; šah Naseredin, stl. mesto Teheran b 130.000 lj. Afgansko kraljestvo; Birnamsko in Anamsko, cesarstvi. Angleška Indija, s 67.200 □m. 163,400.000 lj., in 5 prvosedstvi; poglavar K. Elgin, gl. mesto Kalkuta s 600.000 lj. Nizozemska Indija, s 28.920 □ m. 16,500.000 lj., gl. mesto Batavija z 118.000 lj. Kina ali Kitaj, z 210.600 Q m. 375,500.000 lj., 18 krajinami in 5 podložnimi deželami; cesar Ki-tsi-ang, stolno mesto Pekin z 1,300.000 lj. Japansko, s 7.500 □ m. 37,000.000 lj., in 10 krajinami; cesar Tikun, stolno mesto Jedo z 1,300.000 lj. Afrikanska Turčija, s 44.500 □ m. 4,800.000 lj. in 5 krajinami, vmes Egipt, kralj namestnik Abbas paša, stl. mesto Kahira z 250.000 lj. Marokansko, z 10.500 □ m. 6,500.000 lj.; cesar Sidi Muhamed, stl. mesto Maroko s 70.000 lj. Angleška-Amerika, s 158.370 □ m. 3,760.000 lj. in 20 krajinami. Severno-amerikanske zedinjene države, s 156.000 O m. 27,100.000 lj., 31 državami in 11 okraji; prvosednik F. Johnson; središče je mesto Vašington s 40.000 lj. Mehikanske države, s 40.300 □ m. 7,500.000 lj. in 24 oddelki; prvosednik Juarez , stl. mesto Mehiko s 170.000 lj. Brazilijas 147.000 □ m. 6,100.000 lj. in 20 krajinami; cesar Pedro II., stl. mesto Kio Janeiro z 266.460 lj. Srednje-amerikanske, Kolumb ske, Peruanske in Argentinske drŽave, zgol ljudovlade. Steyilo raznih vernikov na zemlji. Katoličanov . . . . 173 mil. Izhodnjih kristjanov . 80 ,, Protestantov .... 83 „ Katoliške cerkve pregled. Njihova svetost rimski papež. Pij IX. (Janez Marija grof Mastai-Feretti), rojen 13. maja 1792. 1. v Sinigalii na rimskem, za papeža izvoljen 16. jun. 1846. 1.; po versti od sv. Petra je 259. papež. Kardinali in viši papeževi opravniki. Sveti kardinalski zbor, 70 kardinalov; vmes 6 škofov, 50 mašnikov, 14 dijakonov. Veliki penitencijar, včl. izpovednik: kard. A. Marija de Cagiano. Papeževi poslanci, v Avstrii Marijan Falcinelli, Atenski nadškof, Judov...... 5 mil. Muhamedanov .... 160 „ Raznih malikovalcev . 787 „ r — xxxiii — Vse cerkve nadškof je in škofje. Vsa katoliška cerkev ima 157 patrijarkov in nadškofov, 789 škofov in apostoljskih vikarjev, iu nad 173 milijonov duš; in sicer ima: Evropa . . . 106 nadšk. 522 škof. in ap. vikaij., 147,000.000 duš. Azija . . 15 rr 106 u it 7,000.000 „ Afrika . . — )> 26 i r j> 2,200.000 „ Amerika 20 >> 112 » v 43,000.000 „ Avstralija . 1 TJ 21 v » 350.000 „ V Avstrii je 16 nadškofov, 58 škofov in 28,325.000 katoličanov. Avstrijskega cesarstva pregled. Njihovo cesarsko kraljevo apostoljsko Veličanstvo Fraae J©ž§f Prri, cesar avstrijsk, kralj ogersk in češk, benešk, dalmatinsk, hrvašk. slavonsk, gališk, vladimirsk in ilirsk; nadvojvoda avstrijsk; vojvoda štajersk, korošk, kranjsk, friulsk; poknežen grof gorišk in gradiškansk , mejen grof istri-jansk; Tržaškega mesta in Slovenske meje gospod i. t. d. Avstrijske cesarske hiše rod opis. Cesar Frane Jožef Prvi (Karol), rojen na Dunaji 18. avg. 1830. leta, prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. 1. Cesarica Elizabeta (Evgenija Amalija), Maksimilijana Jožefa, vojvode bavarskega hči, rojena v Posenhofenu 24. decembra 1837. 1., poročena 24. aprila 1854. 1. na Dunaji. Cesarjevie naslednik: Rudolf (Franc Karol Jožef), roj. 21. avg. 1858.1. Cesaričini: 1. Sofija (Friderika Doroteja), rojena 5. marca 1855, umrla v Budi 29. maja 1857. 2. Gizela (Lujiza Marija), rojena 12. julija 1856 1. Njih cesarskega Veličanstva bratje. Nadvojvode: 1. Ferdinand Maksimilijan (Jožef Marija), rojen 6. jul. 1832. 1., cesar Mehikansk, poročen 27. julija 1857. 1. s Šarloto (Amalijo Avgusto), kraljičino belžko, rojeno 7. jun. 1840. 1., umrl 19. jun. 1867. 2. Karol Ludovik, (Jožef Marija), tirolsk poglavar, roj. 30. jul. 1833. 1. 3. Ludovik Viktor (Jožef Anton) , rojen 15. maja 1842. 1. Njih cesarskega Veličanstva roditelja. Franc Karol, avstrijsk nadvojvoda, rojen 7. dec. 1802. 1., in Zofija (Friderika Doroteja), bavarska kraljičina, rojena 27. jan. 1805. 1. poročena 4. nov. 1824. 1. N&rodni koledar 1868. 3 Očetovi bratje in sestre. 1. Ferdinand Prvi (Karol Leopold), rojen 19. apr. 1793. 1., poročen 12. febr. 1731. 1. z Marijo Ano (Karolino Pijo), sardinsko kraljičino, rojeno 19. sept. 1803. 1.; cesarstvo prevzel 2. marca 1835. 1., odpovedal se mu 2. dec. 1848. 1. 2. Marija Klementina, rojena 1. marca 1798. 1., poročena 28. jul. 1816. 1. z Leopoldom, sicilijanskim ali neapoljskim kraljičem, rojenim 2. jul. 1790. 1., vdova od 10. marca 1851. 1. Njih cesarskega Veličanstva praroditelji. Franc Prvi, (Jožef Karol), cesarja Leopolda II. sin, rojen 12. febr. 1768. 1., cesar 1. marca 1792. 1., umrl 2. marca 1835. L; in Marija Terezija (Karolina Jožefa), sicilijanska kraljičina, rojena 6. jun. 1772. 1. druga soproga, poročena 15. avg. 1790. 1., umrla 13. apr. 1807. 1. Cesarica vdova: Karolina Avgusta, bavarska kraljičina, rojena 8. febr. 1792. 1., poroč. 29. okt. 1816. I., vdova od 2. marca 1835. 1. Praočetovi bratje in sestre. I. Ferdinand (Jožef Janez K.), toškansk veliki vojvoda, rojen 9. maja 1769. 1., umrl 18. jun. 1824. 1. — Sin: Leopold II. (Janez Jožef), toškansk veliki vojvoda, rojen 3. okt. 1797. 1., poročen 7. junija 1833 1 z Marijo Antonijo, sicilijansko kraljičino, rojeno 19. dec. 1814. 1. — Otroci: a) Avgusta, rojena 1. apr. 1825. 1., poročena 15. apr. 1844. 1., z Leopoldom, bavarskim kraljičem, rojenim 12. marca 1821. 1. b) Marija Izabela, rojena 21. maja 1834 1., poročena 10. aprila 1850. 1. s Frančiškom di Paolo, sicilijanskem kraljičem, rojenim 13. avg. 1827. 1. c) Ferdinand IV., toškansk nadvojvoda, rojen 10. jun. 1835. 1., poročen 24. nov. 1856. 1. z Marijo Ano, saško kraljičino, rojeno 4. jan. 1836. 1. č) Karol, rojen 30. apr. 1839. 1. d) Marija Lujiza, rojena 31. okt. 1845. 1. e) Ludovik, rojen 4. avg. 1847. 1. f) Janez Nepomučan, rojen 25. nov. 1852. 1. II. Karol (Ludovik Janez), viši vojašk poveljnik, rojen 3. sept. 1771. 1., umrl 30. apr. 1847. 1. — Otroci: 1. Marija Terezija, rojena 31. jul. 1816. I., poročena 9. jan. 1837.1. s Ferdinandom II., neapoljskim kraljem, rojenim 12. jan. 1810. I. — 2. Albert, poveljnik vojski, rojen 3. avg. 1817. 1., poročen 1. maja 1844. 1. s Hildegardo, bavarsko kraljičino, rojeno 10. jun. 1825. 1., umrlo 2. apr. 1864. 1. — Otroci: a) Marija Terezija, rojena 15. jul. 1845, poročena 18. jan. 1865. 1. s Filipom vojvodom virtemberškim. b) Matilda, rojena 25. jan. 1849. 1., umrla 6. jun. 1867. 1. — 3. Karol Ferdinand, rojen 20. jul. 1818. 1., poročen 18. apr. 1854. 1. z Elizabeto nadvojvodico, rojeno 17. jan. 1831. 1. — Otroci: a) Friderik, rojen 4. jun. 1856. 1. b) Marija, rojena 21. jul. 1858. 1. c) Karol, rojen 5. sept. 1860. 1. — 4. Marija Karolina, rojena 10. sept. 1825. L, poročena z Rajnerjem, nadvojvodom, rojenim 11. jan. 1827. 1. — 5. Vilelm, viši poveljnik vojski, rojeu 21. apr. 1827. 1. III. Jožef (Aiitou Janez), ogersk poglavar, rojen 9. marca 1775. L, umrl 13. jan. 1847. 1. — Otroci: 1. Štefan, rojen 14. sept. 1817. 1. — 2. Elizabeta, rojena 17. jan. 1831. 1., drugič poročena 18. apr. 1854. 1, s Karolom Ferdinandom, nadvojvodom, rojenim 20. jul. 1818. 1. — 3. Jožef, rojen 2. marca 1833. 1. — 4. Marija, rojena 23. avg. 1836. 1., poročena 22. avg. 1853. 1. z Leopoldom, belžkim kraljičem, rojenim 9. apr. 1835. 1. IV. Janez Krstnik (Jožef Fabijan), rojen 20. jan. 1782. 1., umrl 11. maja 1859. 1.; poročen 3. sept. 1823. 1. z Ano, Meransko grofinjo , rojeno 26. jul. 1803. I. — Sin: Franc Janez, rojen 11. marca 1839. 1., poročen z Terezijo, Lambergovo grofinjo 8. jul. 1862. 1. V. Rajner (Jožef Janez), lombardsko-benešk poglavar, rojen 30. sept. 1783. 1., umrl 16. jan. 1853. 1. — Otroci: 1. Leopold, rojen 6. jul. 1823. 1. — 2. Ernest, rojen 8. avg. 1824. 1. — 3. Sigmund, rojen 7. jan. 1826. 1. — 4. Rajner, rojen 11. jan. 1827. 1., poročen 21. febr. 1852. 1. z Marijo Karolino, nadvojvodico, rojeno 10. sept. 1825. 1. — 5. Henrik, rojen 9. maja 1828. leta. . VI. Ludovik (Jožef Anton), rojen 13. dec. 1784. 1., vojašk visi poveljnik, umrl 21. dec. 1864. 1. Viša vladna opravništva. Sedež na Dunaji. Ministerski posvet: z ministri vnenjih oprav in cesarske hiše, državnih zadev, pravosodja, denarstva, trgovstva in vojaških zadev. Vsega cesarstva deželna razdelitev. Deželna poglavarstva in kronovine. Dolenja Avstrija, s 344 □ m. 1,697.130 lj.; gl. mesto Dunaj 550.241 lj. Gorenja Avstrija, s 208 □ m. 716.904 lj., gl. mesto Line s 28.896 lj. SolnograŠko, s 124 □ m. 148.025 lj.; gl. mesto Solni grad s 17.239 lj. Štajersko, s 390 n m- 1,070.747 lj.; gl. mesto Gradec s 66.022 lj. Koroško, s 180 □ m. 332,593 lj.; gl. mesto Celovec s 13.478 lj. Primorje, s 138 □ m. 539.423 lj.; gl. mesto Trst s 64.096 lj. Kranjsko, s 173 □ m. 457.328 lj.; gl. mesto Ljubljana s 20.958 lj. Tirolsko, s 500 Gm. 876.263 lj., gl. mesto Insbruk s 14.266 lj. Cesko, z 902 □. m. 4,720.313 lj. in 13 okrogi; glavno mesto Praga s 142,811 lj. Moravsko, s 386 Q m. 1,878.806 lj.; gl. mesto Brno s 59.906 lj. Šlezko, s 89 □ m. 478.497 lj.; gl. mesto Opava s 13.893 lj. Galicija, Vladimirsko in Krakov, s 1350 □ m. 4,612.116 lj. in 17 okrogi; gl. mesti Levov s 70.384 lj., in Krakov s 40.086 lj. Bukovina, s 181 □ m. 462.242 lj.; gl. mesto Črnovice s 26.345 lj. Ogersko, s 3120 □ m. 7,146.982 lj., 42 županijami in 1 okrajem; gl. mesti Buda 55.240 lj., in Pešt s 131.705 lj. Erdeljsko, s 1054 Q m. 1,180.982 lj., in 10 okrogi; gl. mesto Sibinj z 18.588 lj. Srbsko in Banat, s 521 Q m. 1,532.251 lj., in 5 okrogi, gl. mesto Temešvar z 22.507 lj. Hrvaško in Slavonsko, s 307 □ m. 865.403 lj., in 7 županijami; gl. mesto Zagreb s 16.657 lj. Dalmacija, z 222 □ m. 415.632 lj., in 4 okrogi; gl. mesto Zader s 7.797 lj. Vojaška meja, z dvema poveljstvoma: a) Hrvaško-slavonsko, s 339 Q m. 695.104 lj., in 10 regiment-nimi okraji; b) Srbsko-banasko, z 244 Q m. 371.168 lj., in 4 regimentnimi okraji. Število stanovalcev po narodih. Vseh stanovalcev brez vojaštva je skupaj 32,168.752, in sicer: Nemcev..... 8,044.000 I Rumunov..... 2,339.000 Slovanov..... 15,177.000 Druzih narodov . . . 1,199.000 Madjarov..... 4,989.000 Italijanov .... 420.752 Slovencev je 1;211.290, in sicer: Na Kranjskem . 432.890, v 30 okrajih z Ljubljano vred; „ Štajerskem . 380.300, v 23 okrajih; „ Koroškem . 120.000, v 11 okrajih; ,, Primorskem . 226.100, v 13 okrajih, in v Tržaškem obmestji; „ Ogerskem . 49.250, v 2 okrajih Železne, in v 1 okraji Zaladske županije; „ Beneškem . 30.450, v 4 okrajih Videmske krajine. Vojaštvo vsega cesarstva. Vojna in krdelna poveljstva. Glavno poveljstvo severne in južne vojne: višji poveljnik nadv. Albert; 10 kardelnih poveljstev za pehoto, 1 kardelno poveljstvo za konjico. Vojaške čete. Pehota: rednih pešcev 80 regimentov; graničarjev 14 regimentov in 1 batalijon, lovcev 1 regiment in 37 batalijonov. Konjiča: kirasirjev 12, dragoncev 2, kuzarjev 14, ulancev 13 regimentov. Topništvo: topnikov 10 poljnih, 2 reservina in 1 primorsk regiment, raketnikov 1 regiment. Posebne čete: žemjcev 2 regimenta, pijonirjev 6 batalijonov, vozniška četa, zdravilska četa, umetniška krdela, žrebčarstvo, žandarmov 10 regimentov. Pomorstvo. Više pomorsko poveljstvo: poveljnik A. vit. Tegetthof. Pomorske Čete: pomorskih pešcev 1 regiment; topniki, brodarji, mašinarji. Vojne ladije na morji: 1 linijna Iadija, Cesar; 7 oklopnih fregat, 5 parnih in 1 jadrovna fregata; 2 parni in 2 jadrovni korveti; plavna baterija: ognjebljuvec; 23 druzih parnih in 6 jadrovnih ladij. Vojne ladije na jezerih: 21 parnih in 3 brodovne ladije. Slovenski vojaki so: \ 7., 17., 22., 26., 47. in 48. regimentu pešcev; v 7., 8., 9., 19. in 20. batalijonu lovcev; v 5. in 10. regimentu kirazirjev, v 5. in 7. huzarjev, in v 6. vlancev; v 6. poljnem in v primorskem regimentu topmkov, v 1. in 2. regimentu žemjcev; v 2. in 10. regimentu žandarmov, v pomorskih in drugih četah. Dunajska, za doldnjo in gorenj o Avstrijo; 1 nadškof, 2 škofa. Solnograška, za Solnograško, Štajersko, Koroško in Tirolsko; 1 nadškof, 5 škofov. Goriška, za Primoije in Kranjsko; 1 nadškof. 4 škofje. Praška, za Češko; 1 nadškof, 1 škof. Olomuška, za Moravsko in Šlezko; 1 nadškof, 1 škof. Levovska, za Galicijo in Bukovino; 1 nadškof, 3 škofje. Ostrogonska, za zahodnjo Ogersko; 1 nadškof v Ostrogonu, 8 škofov. Jagerska, za severoizhodnjo Ogersko; 1 nadškof, 5 škofov. Koločka, za južnoizhodnjo Ogersko, Erdeljsko, Srbsko in Banat; 1 nadškof, 2 škofa. Zagrebška, za Hrvaško, Slavonsko in Vojaško mejo; 1 nadškof, 2 škofa. Zadrska, za Dalmacijo; 1 nadškof, 5 škofov. Beneška, za Beneško; 1 patrijarh, 10 škofov in 1 titularni nadškof. Levovska, za katoliške Grke v Galicii in na severnem Ogerskem; 1 nadškof, 5 škofov. Fogaraška, za katoliške Grke na Erdeljskem, južnem Ogerskem in v Banatu; 1 nadškof, 2 škofa. Levovska, za katoliške Armence v Galicii in na Ogerskem; 1 nadškof. Apostoljska vojna vikarija za avstrijsko vojaštvo; 1 škof. Število vojakov. Nemcev Slovanov Madjarov 183.500 Italijanov 277.800 Eumunov 87.700 Druzih ? ? 40.500 10.800 Cerkvena razdelitev in nčilne naprave: Katoliške cerkvene okrajine: Nekatoliška duhovstva. Karlovska nadškofi j a, za odcepljene Grke; 1 patrijarh, 10 škofov. Evangeljske konzistorije, za evangeljce trojnih ločin so: na Dunaji, v Peštu in Sibinji; pod njimi je 19 nadzornikov. Število raznih vernikov. Katolič. latinskih . „ grških ,, armenskih 23,792.000 3,690.900 4.600 Grkov odcepljenih Protestantov . Judov .... 2,839.300 2,929.100 668.800 Učilne naprave v cesarstvu. Vseučilišč 7: na Dunaji, v Gradci, Insbruku, Praži, Levovu, Krakovu in Peštu. Posebnih viŠih Šol: bogoslovskih 38, zdravniških 9, pravoslovskih 5. Gimnazij 209, tehnik in realk 132, vojaških učilnic 24. Ljudskih Šol, glavnih in druzih nad 24.000. Slovenci so po veri sploh katoličani, razun Nagoriške vasi na Koroškem , in 5 far v Železni in Zaladski županii na Ogerskem. Po teh škofijah so razdeljeni: V Ljubljanski „ Lobodski . „ Sekovski . „ Krški . 20 dekanijah, 24 2 10 V Goriški . „ Tržaški . „ Videinski „ Sobotiški 10 dekanijah, 7 . " 4 vikarijah, 3 dijakonijah. Šol je med Slovenci: bogoslovskih učilnic 5, gimnazij 9, tehnik in realk 8; ljudskih šol: na Kranjskem 288, na Štajerskem 224, na Koroškem 94, v Primorji 136, na Beneškem 24, na Ogerskem 27, zraven mnogih začasnih šol. Gospodarski, opravilni in potni koledar. Štempeljski in percentni davek. I. Štempelj po znesku, ki raste z vrednostjo reči. Pri pismih, ki zadevajo denarne zneske, ali sploh denarja vredne reči, se štempeljski davek plačuje po meri veče ali manjše vrednosti, in sicer poleg ces. zakona 16. dec. 1862. leta po 3 stopinjah. Najmanjši štempeljsk davek je pri menicah, ki ne sezajo dalje kakor na 6 mesecev; veči davek je pri navadnih dolžnih, prejemnih, pohotnih, najemnih, darilnih in enacih pismih, razun pisem zastran prenesbe nepremičnih reči; največi davek je pri služ&bnih, družabnih in srečkinih pogodbah, tudi pri kupnih, menilnih in oskrbilnih pogodbah za premične reči. Zarad vojske so 1. jun. 1859 k postavljenemu znesku štemplja še prikladi prideveni. I. Štempelj za do menice. — gl. 5 kr. II. Štempelj za pisma. do 20 gl. — gl. 7 kr. od 60 120 - „ io j» nad 20 40 „ — 13 „ n 120 240 — „ 20 d „ 40 60 „ — 19 „ 240 360 - „ 30 » „ 60 100 „ — 32 „ 360 480 - „ 40 » „ 100 200 „ — 63 „ » 480 600 - „ 50 „ 200 300 „ — 94 „ 600 720 — „ 60 V „ 300 400 „ 1 25 „ >) 720 840 - „ 70 » „ 400 800 „ 2 50 „ 11 840 960 - „ 80 t> „ 800 1200 „ 3 75 „ t> 960 1080 — „ 90 )) „ 1200 1600 „ 5 » 1080 1200 1 — )> „ 1600 2000 „ 6 25 „ n 1200 2400 2 „ - )> „ 2000 2400 „ 7 50 „ ') 2400 3600 3 „ - )> „ 2400 3200 „ 10 >i n 3600 4800 4 „ - » „ 3200 4000 „ 12 50 „ ») 4800 6000 5 „ — J1 „ 4000 4800 „ 15 » 6000 7200 6 „ ~ jj „ 4800 5600 „ 17 50 „ v 7200 8400 7 „ - II „ 5600 6400 „ 20 >> » 8400 9600 8 „ - 1) „ 6400 7200 „ 22 50 „ II 9600 10800 9 „ — II „ 7200 8000 „ 25 » » 10800 12000 10 „ — » dalje za vsakih 200 gld. po 1 gld dalj e za vsakih 1200 gl. po 1 gl. več. 25 kr. več. nad III. Stempelj za pogodbe. do 10 gl. — gl. 7 kr. nad 800 do 1000 gl. 6 gl. 25 kr. 10 „ 20 „ — „ 13 „ » 1000 „ 1200 „ 7 „ 50 >> 20 „ 30 „ ,, 19 „ u 1200 „ 1600 „ 10 „ — tt 30 „ 50 ,, — „ 32 „ n 1600 „ 2000 „ 12 „ 50 ti 50 „ 100 „ - „ 63 „ » 2000 „ 2400 „ 15 „ — tt 100 „ 150 „ — „ 94 „ n 2400 ii 2800 „ 17 „ 50 tt 150 „ 200 „ 1 „ 25 „ n 2800 „ 3200 „ 20 „ — tt 200 „ 400 „ 2 „ 50 „ n 3200 „ 3600 „ 22 „ 50 tt 400 » 600 „ 3 „ 75 „ n 3600 „ 4000 „ 25 „ — » 600 u 800 >» 5 o — i, ii 4000 „ 4200 „ 26 „ 25 it dalje za vsacih 200 gld. po 1 gld. 25 kr. več. II. Stempelj po stanovitnem znesku. Poleg ces. zakona, danega 16. dec. 1862. 1. pri pismih, ki *adevajo posebna opravila, plačuje se tako: Pri vlogah do Njih Veličanstva, in pri vlogah do vseh oblasti sploh.............— gld. 50 kr. „ prošnjah za podelitev posebne pravice, javne službe . 1 „ — „ „ zapisnikih, ki veljajo za vloge, ali drugače . . . — „ 50 „ „ vlogah do sodstev za manjše tožbe . . 12 kr. ali — „ 36 „ „ vlogah za prepis ali vpis.........1 „ 50 „ oglasih za pritožbo k višemu sodstvu, enako kakor pri razsodbi.......5 gld., 10 gld., ali 1 „ — „ „ dokladah in spisih rubrik.........— „ 15 „ „ prepisih, ki niso vidimirani, ali jih kdo sam napravi — „ 50 „ „ prepisih, ki so pri uradu narejeni in vidimirani . . 1 „ — „ „ izpisih, ki so vzeti iz javnih bukev......1 „ — „ „ krstnih, oklicnih, poročnih in smrtnih listih . . . — „ 50 „ „ posih in legitimacijskih kartah........1 „ — „ „ posih in potnih bukvicah za posle, delavce . . . . — „ 15 „ „ spričbah zarad osobnih lastnosti stanu kake reči . . — „ 50 „ „ šolskih, učilnih, služibnih spričbah......— „ 15 „' „ o splošni pogodbi, pismih o pooblaščenji . . . . — „ 50 „ „ vožnjih listih.............— 5 „ „ pismih o pridobitvi nepremične reči, zemljišča, pohištva, razun percentnega davka sploh......— „ 50 „ „ v&icih bukvah trgovcev in obrtnikov, vsaka pola . . — „ 25 „ „ druzih zapisnih bukvah, vsaka pola......— „ 5 „ III. Percentni ali odstotni davek. Za prenesbo imetka na otr ke, roditelje, moža, ženo ... 1 percent „ „ „ . „ daljnejše sorodnike......4 „ » » h „ zgolj tuje.........8 „ Za prenesbo nepremičnega posestva na otroke, roditelje, moža ženo......iy2percent „ „ „ „ „ "a tuje po kupčii . 3 »/„ „ za vmeščenje percentnega davka pri soseskah, cerkvah na vsakih 10 let ............2 „ „ vpis kake pravice v javne bukve ali intabulacijo ... x/2 „ Kadar se je zadnja prenesba zgodila pred 4 ali 8 leti, percentni davek je za pol ali za del manjši. Zarad vojske je od 1. jun. 1859. 1. pri davku za 3 Ya , 1% in 1 percent priklada po 15 od 100, pri druzih tacih plačilih je priklada po 25 od 100 postavljenega davka. Mere in tehte. Po novejših cesarskih zakonih se mora vse prodajati po avstrijski ali dunajski meri in teh ti. 31erc na dolgost. Avstrijske zakonite mere. Milja, avstrijska . 4000 sežnjev. Seženj, dunajsk . 6 čevljev. Čevelj, dunajsk . 12 palcev. Palec (cola) ... 12 črt. Poteza, v vojaški meri 3 palcev. Vatel, dunajsk . 29-579 palcev. Druge mere. Brač, benešk, za volno 0' Brač, benešk za svilo 0 Čevelj, parišk . . . 1 „ anglešk . . 0' Dlan (4 prstje) . . Kilometer, francoz. 593-Komolec (4 na 1 sež.) Korak (4 na 2 sežnja) Lahtra rudarska . .1 ■878 d. vat. •821 d. vat. ■027 d. čev. 964 d. čev. 3 d. plc. 922 d. sež. 1-5 d. čev. 2-4 d. sež. •033 d. sež. Laket (3 stari vatli) Meter francozk Milimeter, francozk . Milja, nemška zemljemerska . „ italijanska . „ angleška Palica, bistriška . „ novomeška . Ped, navadna . . „ stara tekavska . Pest, v konjski meri Seženj, francozk Vatel, stari kranjski (4 stare pedi) . „ st. štajerski „ požunsk „ anglešk . . Vrsta, ruska . Mere na planoto. 3-381 d. vat. 3-161 d. čev. 0-455 d. črt. 3905-6 d. sež. 976 „ 848 „ 1-5 d. vat. 2 „ 9 d. plc. 8-333 „ 4 „ 6-322 „ 1-127 d. vat. 1-111 ,, 0.706 „ 1-172 „ 562-5 d. sež. Avstrijske zakonite mere. Štirjaška milja . 10000 orali. Oral, avstrijsk . 1600 Q sež. Štirjašk seženj . 38 Q čev. „ čevelj . . 144 □ palc. Druge mere. Vagan posetve . 533-333 □ sež. Postat vinograda . 1200 Q „ Ara, francozka . 27-112 □ „ Hektara, franc. . 1-760 oral. Mere Da debelost. Avstrijske zakonita mere. Kočeii seženj . . . 216 k. čev. „ čevelj . . . 1728 k. pale. Druge mere. Kočen palec, parišk 1-083 d. k. pc. Stera, francozka . 31-64 k. čev. Votle mere za suhe stvari. Avstrijske zakonite mere. Vagan, clunajsk ... 8 osmink. Osminka.....4 bokale. Merica......2 bokala. Bokal......2 poliča. Polič......2 masljeca. Druge mere. Birgelj, celovšk . . 1-333 d. vag. „ grašk . . . 1-311 „ „ mariborsk . 1-406 „ Bokal, tržašk . . . 1-357 d.bok. Hektoliter, francozk . 2-141 d. vag. Liter, francozk . . 0-687 d. bok. Mernik, nov kranjsk (16 d. bok.) . 0-5 „ „ star kranjsk . 0-337 „ „ star celjsk . 0-432 „ Polovnik, tržašk . . 0-401 „ Somma, metrična, italijanska .... 1-622 „ Star, kranjsk (4 stari merniki) . . . 1-748 „ „ tržašk . . . 1-5 „ Vagan, peštansk . . 1-232 „ Kvarter, anglešk . .4-728 „ Votle mere Avstrijske zakonite mere. Vedro, avstrijsko . . 40 bokalov. Bokal......2 poliča. Polič......2 masljeca. Druge mere. Barilo, primorsko . . 1-166 a. ved. Ceber, vipavsk (50 bokalov) . . . 1-25 „ „ ogersk veliki . 1-468 ,, Hektoliter, francozk . 1-718 ,, Kvinč, primorsk (60 bokalov) .... 1-5 „ za tekočino. Liter, francozk . . 0-627 a. bok. Polovnjak, štajersk . 5 a. ved. Strtin, štajersk . . 10 „ Vedro, poljansko (15 bokalov) . . 0-337 „ „ hrvaško in celjsko (20 b.) 0-5 „ „ trebanjsko (30 bokalov) . . 0-75 „ „ dolensko (32 bokalov) . . 0-8 „ I Orna, tržaška . . . 1-162 „ J Galona, angleška. . 3-210 d. bok. Telite za vaganje. Avstrijske zakonite tehte. Cent, dunajsk (1-120 čolnih centov) 100 fantov. Funt, dunajsk (1-120 čolnih funtov) 32 lotov. Lot, dunajsk (0-035 colnega fanta) 4 kvintelce. Cent, novi čolni (100 čolnih funtov) 89-285 d. funt. Funt, novi čolni (500 francozkih gram) 28-571 lotov. Manjše deline funta so desetinke, stotinke, tisočinke. - LXTIl — Druge tehte. Funt, budsk, 28 d. lotov. Grama, francozka 0-228 d. kv. Kilogram, francozk 1-785 d. ft. Kvintal, francozk (200 čolnih funt.) 178-571 d. funt. Funt, anglešk 0-810. Libra, beneška 0-851 d. funt. Marka, kolonijska (16 dunajsk. lot.) 0-5 d. funtov. Pud, rusk 29-250 d. funt. Tunja, mornarska 20 d. cent. Unča, dunajska 2 d. lota. „ tržaška 8 d. lotov. Novci (denarji) stari in novi. Po novejših cesarskih zakonih se morajo vsa plačila šteti po novem avstrijskem denarji. Iz 1 novega funta srebra se kuje po 30 zveznih tolarjev, in po 45 avstrijskih goldinarjev, iz 1 novega funta zlata pa po 50 zveznih kron, in po 100 polkron. Veljava srebrnega denarja je stanovitna , veljava zlatega in tujega denarja se ravni po kupeijski ceni. Avstrijski zakoniti novci (denarji). Srebrni. Veliki zvezni tolar . 3 gl. — kr. Mali zvezni tolar . . 1 „ 50 „ Dvagoldinarsk tolar . 2 „ — „ Goldinar, zlatnik ali formt.....1 „ — „ Petica ali četrtnik (4 na 1 gld.) . . . — „ 25 „ Desetica (10 na 1 gl.) — „ 10 „ Petdrka (20 na 1 gl.) — „ 5 „ Kupreni. 4 Kraje......— gl. 4 kr. Krajcar ali sold (100 na 1 gld.) . . . — „ 1 „ Pol krajcarja ali pol solda.....— „ 0-5 „ Papirnati. Bankovci po 1 gld., 5 gld., 10 gld., 100 gld. in 1000 gld. Razmera starih in novih denarjev. 100 gl. konvencijnih . 105 gl. — kr. 100 „ dun. veljave . 42 „ — ,, 100 „ renskih . 87.50 „ — „ 100 „ avstrijskih . 35 „ — „ Stari avstrijski novci (denarji). Srebrni. Dvagoljdinarsk tolar in avstrijsk skudo . . 2 gl. 10 kr. Goldinar, pol skuda . 1 „ 5 „ Dvajsetica , nova, in avstrij. lira . . . — „ 35 „ Dvajsetica stara . . — ,, 34 „ Desetica, pol lire . . — „ 17 „ Peterka, četrt lire . . — „ 8-5 „ Šestica.....— „ 10 „ Groš, srebrn . . . — „ 5 „ Krizävec.....2 „ 30 „ Pol križavca . . . 1 „ 12 „ Četrt križavca . . . — „ 55 „ Drugi novci (denarji). Zlati. Krona, zlata nova Pol krone .... 6 Cekin ali clukat, avstrijsk 4 Suverendor ali sovrän avstrijsk . . . .14 Friderikdör, prusk . . 7 Imperijäl, rusk ... 8 Napoleondor, francozk (20 frankov) . . 8 Suverendor, anglešk . 10 13 gl. 50 kr. 75 „ 72-5,, 70 1-5 Srebrni. Lira, italijanska . . — gl. 40-5 kr Dnro, špansk . 2 gl. 10-3 kr. Pij aster, turšk — „ 8.9 „ Frank, francozk . - „ 40-5 „ Drahma, grška — „ 36.2 „ Funt šterlingov, an- Rubelj , rusk . 1 „ 61-9 „ glešk .... 9 „ 89-5 „ Skudo, rimsk 2 „ 17*6 „ Goldinar, južno- Tolar, za 5 frankov 2 u 2-5 „ nemšk . - - „ 85-7 „ „ za 5 lir ital. 2 ii 2-5 „ Pri menjevanji starega in novega denarja sploh velja vodilo: 4 stari krajcarji dade 7 novih; 20 starih goldinarjev daje 21 novih, in 1 star goldinar daje 1 gld. 5 kr. novega denarja. Stari krajcarji se lehko premene v nove, če se k številu starih pridene polovica in še četrtina tega števila. Na pr.: 20 kr.; k 20 polovica 10, in še četrtina 5, to je 35 n. kr. Stari goldinarji se premeni v nove, če se k številu starih prišteje po 5 odstotkov ali pertfentov; na pr.: 100 gld. daje 105 n. gld. Novci dunajske veljave se lehko premene najpoprej v konvencijne (250 gld. dun. velj. daje 100 gold. konv.) po tem v nove. Kuponi državnih dolžnih pisem (obligacij) so po odbitem 7% priliodn. davku vredni, in sicer: za kup. za 250 gl. — kr. star. den. plača se 244 gl. 12 ii ii ii 125 „ — ii ii ii ii 122 „ 6 ii ii ii 25 „ — ii ii ii ii 24 „ 41 ii ii ii 22 „ 30 ii n ii ii 21 „ 97 ii ii ii 20 „ — ii ii ii ii 19 „ 53 ii ii ii 15 „ — ii ii ii ii 14 „ 64 '/2 ii ii ii 12 ii 30 ii ii ii ii 12 „ 20'/2 ii ii ii H ii 15 n ii ii n 10 „ 98 n n ii 10 „ — ii ii ii ii 9 „ ii » ii 7 „ 30 ii ii ii ii 7 „ 32 ii ii ii 6 „ 15 ii ii ii ii 6 „ 10 ii ii ii 5 „ — ii ii ii ii 4 „ 88 ii » ii 2 „ 30 ii ii ii ii 2 „ 44 ii ii ii 2 „ 15 n ii ii ii 2 „ ii ii ii 2 „ — ii ii n ii 1 „ 95 ii ii ii 1 „ 30 ii ii n ii 1 i, 46 VÜ ii ii ii 1 „ 15 ii ii n ii 1 „ 22 ii ii ii V 30 v ii ii ii ii ii ii ii 25 „ —- ,, nov. den. ii ii 23 „ 25 ii ii ii 12 „ 50 ii ii ii 11 „ 62% ii ii ii 2 v 50 ii ii 11 n 2 „ 32 V9 ---^PS^^NSr^0- II. Letopis Matice Slovenske v Ljubljani za leto 1867. Perečilai (3) 7 Poročilo o delovanji Matice Slovenske v Ljubljani od 1. julija 1866. L do julija 1867. 1. Po zapisnikih sestavil Anton L6sar, odbornik in tajnik. IV. soja Matičinega odbora 26. septembra 1866. 1. _____lila je ta seja ob 5. uri popoldne v mestni dvorani vpričo 13 ljubljanskih in 7 vnanjih odbornikov. Po kratkem ogovoru, prebranem in potrjenem zapisniku 3. seje, naznani gospod prvo-sednik dr. T o man povabilo zastran etnografične razstave v Moskvi, in na to poroča tajnik o važnejših dopisih in druzih stvareh. Naj-pred o ponudbi zagrebškega knjigarja Svetozara Galca, ki se ponuja za Matičinega knjigarja; odgovorilo se mu je, da mu Matica rada pošilja svoje knjige za razprodajo, družnikom svojim pa da je sama razpošilja. Po tem sklene odbor, da se g. Rebecu plača prestava Erbe-novega zemljepisa pola po 12 gld., vendar da se mu všteje g. Ci-galetu za njeno popravo danili 30 gld. Po g. prvosednikovem nasvetu odbor izreče hvalo gosp. dr. Bleiweisu, kteri je v kratkem času tako dobro vredil „Narodni koledar" in „letopis Matičin," dr. Bleiweis pa ob enem daje hvalo vsem, kteri so ga pri tem delu prijazno podpirali, da je mogel tako hitro dovršiti svojo nalogo. Na to poroča dr. Bleiweis o Tušekovem rokopisu: „štirje letni časi", naznani razsodbo dr. Vošnjaka, dr. Poga-čarja in svojo lastno, ter nasvetuje, da se rokopis sprejme, kot izvirno delo plača, pred natisom pa pošlje prof. Tušeku, da ne-ktere reči po danih nasvetih spremeni in dostavi, ter naj gre potem delo v tisk. Gosp. dr. Vošnjak ugovarja, da je to le prestava, in naj se po sklepu Matičinega odbora plača le kot prestava; gosp. dr. Vojska pa nasvetuje, ker je prof. Tušek mnogo vendar pre-naredil in ima nektere reči še dostaviti, naj se odloči srednja cena, Koledar 1868. (Poročilo.) 1 in naj se zavoljo nje predsedništvo in tajništvo z gosp. profesorjem pogodite, in ta nasvet naposled po glasovanji obvelja. Gosp. prvosednik pove, daje predsedništvo s tajništvom samo izvolilo za presojo Erjavčevega rokopisa „Mineralogija" po Fellöckerji tri pregledovalce, in sicer gg. Sveteca, dr. Zupanca in J. Vilharja, kar mu odbor pripozna, in na to poroča gosp. Svetec o rokopisu ter nasvetuje, naj ga Matica sprejme in da na svetlo. Ali ker je gosp. prof. Erjavec plačilo zahteval, kakoranega odbor po pravilih ne sme dati, se uname razgovor, kterega so se udeleževali gg. Svetec, Zupanec, Tom an in pa gg. Trstenjak, Voš-njak, Raič, češ, da naj odbor pravil nikar ne prestopa, in da naj preveč samo šolskih knjig in prestav ne sprejema. Dr. Vojska pa nasvetuje spet, naj se predsedništvo s tajništvom vred pogodi s pisateljem zastran plače, in ker je knjiga prva te vrste, imenstvo dokaj težavno, in knjiga koristna, zato naj jo sprejame, in kakor pri uni, tudi pri tej določi, kdo naj jo tiska in po čem naj se prodaja, kar odbor zlasti po predsednikovi opombi, da v začetku in pri znanstvenih knjigah ne smemo biti preostri, tudi potrdi. Dr. Bleiweis naznani, da je Matici prof. S. Zepič poslal „latinsko čitanko" po Diinebiru osnovano ter pravi, naj se izvolijo trije presojevalci, in zaznamnja v to sposobne gosp. profesorje Vavru-a, Macun-a in J. Šolarja, kar odbor po kratkem pomenkovanji , ali naj se že zdaj sprejemajo šolske bukve ali ne, po večini odobri. Gosp. Svetec poroča, da so sepregledovalci Poženčanovega rokopisa „Utopljenci" ali „Potovanje na Ostrovid" zedinili v tem, naj se zastonj prepusti družbi sv. Mohora, da ga blagovoljno spravi na dan v prid slovenskega naroda. Zastran druzega spisa „Sled Slovencev" razodene g. Dav. Trstenjak, da-si ga vsi trije še niso pregledali, to misel, da se le posamezni deli porabijo s potrebnimi popravami v letopisu slov. Matice. Po tem poroča gosp. prvosednik, daje predsedništvo s tajnikom vred še naslednje reči ali vstanovilo ali jih le mislilo dovršiti, da jih odbor potrdi ali premeni. Stavljeni predlogi so se potrdili tako-le: 1. Od vsake Matičine knjige, ostale po razdelitvi, se v Ma-tičini sobi pridrži le 150 iztiskov za kakova darila, na pr. šolskim ali farnim knjižnicam, izvrstnim učencem, to se ve da vselej le po odborovem sklepu. — Vsi drugi iztiski se izroče kacernu bu-kvarju za razprodajo. To bukvarsko opravilo se ima razpisati, da bukvarji, kteri hočejo Matičine knjige prevzeti za razprodajo, naznanijo pogoje, s kterimi je hočejo prevzeti; predsedništvo pa sp pooblasti, veljavno pogoditi se s tistim bukvarjem, ki bode stavil pogoje, Matičini blagajnici najugodniše in čegar premoženje in vedenje je porok za Matičino korist. '2. Odbor odobri to, da so se vse dosedanje knjige vsem udom razposlale. 3. Ker so letos tudi letniki dobili vse knjige, zato za j\la-tičine ude ostane prodajalna cena. Le on, ki kupi najmanj 5 iztiskov, more knjige dobiti po ceni, po kteri se prepuščajo bukVar-jem, to je, Zgodovino po 52 kr., Vojvodstvo kranjsko po 34 kr., Vojvodstvo koroško po 25 kr. in Koledar z Letopisom po 68 kr. 4. Udje, ki so s svojimi doneski še na dolgu, se še ne iz-brišejo iz imenika, in knjige se jim bodo pošiljale, dokler se ne prekliče ta sklep; odobrilo se je tudi tajnikovo ravnanje, ki zadnjih treh knjig ni poslal tistim 10 mariborskim udom, o kterih niti tajniku niti mariborskemu poverjeniku ni znano njihovo bivališče. 5. Matica naprosi g. prof. Erbena, da izdela ostale slovenske dežele, kakor je Matici obljubil v svojem pismu. Dr. Vošnjakov nasvet: „naj se Erbenovo delo o štajerski deželi izroči štajerskim odbornikom, da na tej podlagi obširnejše izdelajo svojo deželo" je bil radostno in enoglasno sprejet. 6. Za P. Ladislavovo „latinsko slovnico", ki se obeta Matici, so se izvolili za pregledovalce gg. dr. J. Zlat. Pogačar, Iv. Vavrü in J. Šolar. 1. Novim udom, ki pristopijo do 1. januarja 1867. leta in plačajo donesek za 1866. 1., se pošljejo knjige: Vojvodstvo kranjsko, Vojvodstvo koroško in Koledar z Letopisom. Ako se pa ktera teh knjig razproda, predno se kdo vpiše v Matico, tedaj ta obljuba Matice ne veže; to pa naj se da po „Novicah" na znanje, da se vedo ravnati oni, ki mislijo pomatičiti se. Dr. V ojska praša, kako je z zavodičem za Vodnikov spominek, koliko denarja ima, in ali bi se ne dale obresti strniti z Matico za slovstvena dela? Prvosednik pove, da je denar v hranilnici naložen, in da ima hranilničine bukvice dr. Bleiweis, ta pa obljubi v občnem zboru to reč določno razglasiti. Dr. Vošnjak želi, da bi vendar Matica na svetlo dajala Letnik v dveh zvezkih če tudi s koledarjem; ali ker je skušnja to reč bila ovrgla, odbor za zdaj ne potrdi tega nasveta posebno zato, ker se v Koledarji drobne podučne in zabavne stvari lože dajo Slovencem. Naposled sproži prvosednik, naj se dosedanjemu tajniku dd nekoliko po vračilo za obilni trud, ne plačilo, in po razgovoru, kterega so se vdeležili dr. Vošnjak, dr. Bleiweis, Svetec, dr. Zupane c, dr. Costa in dr. Vojska, se sprejme prvosednikov predlog s pristavkom, da vsi gospodje, kteri so prevzeli tajništvo, opravljajo to do prihodnje odborove seje. Vsak narod, ki ne životari samo , ampak ki duševno živi, ima v letniku svojem zapisane nektere dni, ktere kakor „pratika" svoje svetke odlikuje z rdečimi pismenkami. Tak slovesen dan je slovenskemu narodu tudi tisti dan, ko Matica slovenska kliče sine svoje v veliki ali občni shod. Da je temu tako, sijajno nam je pričal 27. dan meseca septembra 1866. 1. Ko je zdanji Matičini prvosednik gosp. dr. Lovro Toman v čitalnici ljubljanski 8. marca 1863. 1. prvi izrekel željo , naj bi se ustanovila Matica, gotovo ga je po preroških besedah velikega pesnika našega Koseskega navdajalo prepričanje, da: „Krasno bo sad slovenske reči ob uri dozoril!" In da se ni motil, kaže nam veseli stan Matice slovenske že v drugem letu. S temi čutili gremo na popis 2. občnega zbora, v kterem so bile vse slovenske dežele obilno zastopane po svojih najveljavniših možeh, med kterimi smo pogrešali le one, ktere so nemile okoliščine zadrževale, da niso mogli priti v zbor. Evo kratki popis O drugem občnem zborn 27. septembra 1866. leta. Obhajal se je drugi občni zbor zjutraj s cerkveno slovesnostjo, ktero so opravljali stolni prost, preč. gosp. A. Kos, predsednikov drugi namestnik. Pri maši se je lepo slovensko pelo. Vpričo je bilo mnogo odbornikov in sicer družnikov slovenske Matice. Zbor se je začel kmalu po 9. uri dopoldne v mestni dvorani vpričo vladnega poročnika, deželnega tajnika gosp. Caha, in blizo do 90 rodoljubov, kteri so iz vseh krajev slovenskih prispeli k tej slovesnosti. Z radostjo smo videli med vpričnimi blage in iskrene branitelje pravic slovenskega naroda in zveste sinove svoje matere. Počastili so ta zbor iz Primorskega: g. državni poslanec črne, iz Goriškega: gg. dr. Tonkli, Marušič, dr. Lavrič, dr. Hrast, Globo en i k; iz Koroškega: g. prof. Einšpieler; iz Stajarskega: gg. deželni poslanec Herrman, Trstenjak, dr. Vošnjak, dr. Prelog, Raič, Hašnik itd.; iz Hrvaškega: gosp. Iv. Macun; iz Kranjskega razun odbornikov ljubljanskih, ki so bili večidel pričujoči, gg. grofBarbo, vitez Gariboldi, deželni poslanec dekan Toman, dekan Bürger, dekan Brolih, dr. Drag. Bleiweis, Urag. Savnik in mnogo družili udov. Naj pred je zbrane rodoljube navdušeno ogovoril prvosednik dr. Lovro Toman, kako imeniten je drugi velik zbor slovenske Matice, da je ta drugi god narodna slovesnost, h kteri so prišli rodoljubi iz vseh krajev slovenskih, kteri s tem pričujejo, da razumevajo nalogo svojo, da je to edini zbor, v kterem se shajajo vsi Slovenci, da se posvetujejo v korist naroda svojega in so v djanji pravi sinovi majke Slave. Svetu je očitno, da je storila Matica dober korak naprej. Dala je letos štiri roje, štiri knjige, ter pokazala moč, da vprihodnje bode dala jih še več. Da je mogla toliko storiti, gre hvala tajniku g. Lesarju in gospodom, kteri so ga podpirali v tem djanji, g. blagajniku dr. Zupancu, zapisnikarju g. Marnu, knjižničarju g. Vavru-u, ključarju g. Iv. Vilharju, g. dr. Vojski, gg. pisateljem, pregledovalcem, poverjenikom in tudi drugim udom. Upati smemo, da kritika v danih knjigah ne bode preostra zdaj v začetku, in da z združeno pomočjo bodo knjige zmiraj izvrstnejše. Zbrali smo se Slovenci iz vseh krajev slovenskih, da se vzajemno posvetujemo, kako koristiti našemu rarodu na slovstvenem polji. Delajmo edini med seboj Slovenci, in vzajemno zbrati Slovani, Bog pa naj blagoslovi naše delo! Na to da hvalo mestnemu županu, gosp. dr. Costi, da je Matici odprl mestno dvorano, in gosp. dr. Bleiweisu, da nam je kot prvosednik čitalnice ljubljanske poslal prijazno povabilo k večerni slovesnosti v narodnem domu, kajti to kaže, da narodni duh veje v Ljubljani in se v lepi edinosti vladajo vse družbe domače. Po tem je bral tajnik poročilo o delovanji Matičinega odbora od 11. maja 1865 do 1. julija 1866, ktero se tako-le glasi: „Slavni zbor! Po 11. §. Matičinih pravil ima odbor vsako leto o poletnih mesecih vse ude v Ljubljano sklicati k velicemu zboru. Iz tehtnih vzrokov, kterih ni treba naštevati, je Matičin odbor v 3. svoji seji 7. junija pooblastil predsedništvo, da določi dan 2. občnega zbora; to pak je v ta namen izvolilo 27. dan meseca septembra, to je, današnji dan. Sporočilo, ktero je začasni odbor Matice slovenske o svojem delovanji dal prvemu občnemu zboru, ki je bil 11. maja 1865. 1., so sklepale naslednje besede: „Iz tega sporočila se vidi, da Matica res do zdaj še nikakor ni prišla do tiste stopinje , na ktero se s pomočjo zvestih rodoljubov mora povzdigniti, ako hoče slovenskemu narodu koristiti tako, kakor si je postavila za svoj namen; toda darila, ktera je narod prvo leto prinesel na njen oltar, bilde veselo upanje, da' si s krepkim delom, premišljenim ravnanjem in neutrudnim prizadevanjem Matica pridobi toliko moči, da, če Bog da, nam bode ona trdna podpora hitrejšega napredka in blagonosen studenec prave slovenske omike." Koliko da so se že v drugem letu spolnile prerokovalne te besede, naj sodi slavni zbor danes iz sporočila, ktero o svojem 16 mesečnem delovanji podaja prvi Matičini odbor. Matičin odbor je imel 4 seje: prva je bila 22. junija 1865. leta, druga je bila 11. januarja 1866. leta, tretja je bila 7. junija 1866. leta, četrta pa včeraj 26. septembra. Kaj in kako se je obravnavalo in kaj dovršilo v prvih treh sejah, to ste, slavna gospoda, gotovo že brali, kajti tiskano je v lanskem Matičinem letopisu od 9.—19. strani. Iz tega sporočila se je vsak družbenik lahko prepričal, da je Matičin odbor storil vse, kar mu je bil naročil prvi občni zbor. Po mnogem trudu je Matica izdala 4 knjige, te so: 1. Zgodovina slovenskega naroda, 2. Voj vodstvo kranjsko ) v zemljepisnem statističnem in 3. Vojvoclstvo koroško \ zgodovinskem pregledu, 4. Narodni Koledar in letopis. V 4. seji, to je, včeraj, pak je odbor sprejel ta-le rokopisa: 1. Tušekove „štiri letne čase", popisane po Rossmässler-ji, in 2. Erjavčevo „Mineralogijo", izdelano po Fellöcker-ji. Ta dva rokopisa poj deta kmalu v na tisk. Za druga dva rokopisa, namreč: 1. za Žepičevo „latinsko čitanko", ktero ima odbor že v rokah, in 2. za P. Ladislavovo „Latinsko slovnico", ki se nam kmalu obeta, so se volili po trije pregledovalci. Dalje je bilo sklenjeno, da odbor naprosi g. Erbena, da nam po svoji obljubi, tiskani v predgovoru v kranjsko voj vodstvo, izdela statistični zemljepisni in zgodovinski spregled ostalili slovenskih dežel, namreč: štajerske, goriške, primorske, isterske, furlansko-in slovensko-ogerske. Ako odbor v 3. letu dovrši vse to, česar sem ravno omenil, prihodnje leto lahko izide toliko knjig, kolikor nam jih bodo pripustile dati tiskat denarne moči mladega našega društva. Iz razgleda konec imenika Matičinih udov se razvidi, da je od 11. maja 1865. leta do meseca avgusta tega leta Matici pri-rastlo 36 ustanovnikov in 193 letnikov, skupaj toraj . 229 udov, tako, da imenik našteva...........941 „ Ako tem prištejemo še.........67 „ ki so pristopili po natisnjenem imeniku, pomnožilo se je število Matičinih družbenikov do danes za . . . 296 „ in sicer za 45 ustanovnikov in 251 letnikov, tako, da danes štejemo.............. 1008 udov. Glavna knjiga jih sicer našteva nekoliko več, kajti zadnji vpisani ud ima številko 1028. Ta razloček se pa razjasni iz naslednjega: 1) Umrlo je do zdaj 9 udov; 2) odstopilo je 10 udov; 3) po zmoti je 1 ud v glavni knjigi zapisan dvakrat. Ako teh 20 udov prištejemo današnjemu številu živih 1008 udov, pokaže se število glavne knjige s 1028 udi. Račun od 1. januarja 1865.1. do 30. junija 1866. leta, to je, za poldrugo leto kaže, da imetek Matičin sedaj iznaša...... 23.039 gld. 60 kr. lanski (to je prvi) je kazal....... 7.679 „ 22 „ toraj se je pomnožil za 15.360 gld. 38 kr. Za poldrugo leto se je račun zato sestavil, da se po njem ravna tudi proračun , kteri se predlaga občnemu zboru; sicer bi vse govorjenje o proračunu bilo ali iluzorično ali pa bi mogel odbor vselej čakati občnega zbora, predno se začno tiskati knjige za prihodnje leto. Sklep računa in proračuna sta tiskana v Mati-činern letopisu na 40., 41. in 42. strani. O vseh posameznih računovih oddelkih in o proračunu za 3. leto bode slavnemu zboru poročal g. blagajnik dr. Zupanec. Iz poročila, ktero je vredil knjižničar in odbornik Ivan Vavrfi, razvidi slavni zbor, koliko in ktere knjige in rokopise da hrani Mati čina knjižnica. Po tem imeniku se lahko ravnajo oni, ki si hočejo izposoditi kakošno knjigo ali kakošen rokopis. Iz imenovanih štirih sporočil, namreč: 1. Iz sporočila o odborovem delovanji od 11. maja 1865. 1. do 27. septembra. 1866; 2. iz imenika matičarjev; 3. iz računa in proračuna; in 4. iz imenika Matičinih knjig — je lahko razvideti, da je Matica naša v poldrugem letu velik korak storila naprej. Njen vspeh pa bode prihodnje leto tem veči, čem bolj si bodo vsi matičarji, zlasti pa poverjeniki in pravi rodoljubi našega naroda vsak Eo svojem uplivu prizadevali, da Matica pridobi čedalje več udov; ajti nadjati se smemo in iz dosedanjih skušenj skoro za trdno sklepati, da nam bodo izročili marljivi slovenski pisatelji čedalje več primernih rokopisov. Složno in vsestransko delovanje vseh zvestih in navdušenih rodoljubov na duševnem polji slovenskega slovstva mora Matico slovensko kmalu postaviti na častitljivi sedež, kteri se spodobi duševni materi krepkega in mnogo obdarovanega slovenskega naroda. Tako naše delovanje pa bode spremljal tudi blagoslov Božji. Po tem poti Matica naša kmalu dospe do tega, da bode po svojem namenu koristila milemu našemu narodu s tem, da mu pre-skerbi zdrave duševne hrane ter pomaga do hitrejšega napredka in do prave omike." Za tajnikom prebere blagajnik, g. dr. J. Zupanec, račun od 1. januarja 1865 do 1. julija 1866, in proračun ocl I. julija 1866 do 1. julija 1867. — Da se pospeši posvetovanje, imenuje g. predsednik tri gospode, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu, kakor vele pravila v 12. §. a), in sicer gg. Fr. Sovana, K. Pregeljna in Fr. Ravnikarja, ktere zbor rad potrdi. Pri posvetovanji o proračunu se vzdigne gosp. dekan J. Bürger, ter hvalo daje odboru, da je letos z združenimi močmi prav dobro opravljal svoje delo, dal družnikom lepe bukve, s kte-rimi so prav zadovoljni, in nasvetuje, da veliki zbor zahvalo izreče odboru, posebno pa tajniku, kteri je z dobro voljo, iz zgolj rodoljubja prevzel težavno opravilo brez plače, in izreče željo, da bi tudi vprihodnje ostala služba tajnikova le častna služba, ne pa plačana. Gosp. prvosednik opomni, da po §. 19. Matičinih pravil gre o tem določevati le odboru, in da se je v 4. odborovi seji pri-poznalo tajniku le nekoliko povračilo, ne pa plačilo. Gosp. Noli poprime besedo ter reče, da se mnogim jako čudno zdi, da je v proračunu nastavljena služba tajnikova s 360 gold. Da se je v lanskem občnem zboru izrekla želja, naj se dobi neplačan tajnik; to se je bilo zgodilo; ne da bi kratil gosp. tajniku zasluge, vendar se mora napredek, ki ga je Matica to leto storila, pripisovati tudi celemu odboru, poverjenikom, tudi posamnim udom, časnikom, na priliko „Novicam" in „Slovencu", ki so vabili za Matico. Drugi tajnik bi mogel tudi to spolniti. Včeraj v seji odborovi pa se je dalo tajniku darilo 150 gold. Že prednji govornik je omenil, da ima veliki zbor veče pravice. Ako se odbor sklicuje na §. 19., da ima le on pravico določevati plačo, da se pa velikemu zboru izkazati ta pravica iz §. 12. č. d.), po kte-rem „veliki zbor razsoja prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med odborom in med drugimi udi." Po teh besedah gre ta reč tudi pred sodnji stol velikega zbora, sicer bi bile njegove pravice sila majhne. Ne morem se ozirati na preteklo, kar je odbor storil; o tem nočem govoriti; al le o tem, kaj bode za naprej ? Ali bode g. Lesar voljan še dalje brez plače oskrbovati to službo? Morebiti se dobi kdo drugi, kteri bi jo opravljal brez povračila. Ako se sklene, da bode tajnik plačan, naj bi se služba razpisala, ker je dela zmiraj več, knjižnica narašča itd. in pri tem naj se gleda na takega, kteri je zmožen tudi spisovati in je sicer potreben. Gosp. Svetec dokazuje, da to ugibati in določevati gre le odboru, in skaže po primeri, da bi sicer prejenjale odboru vse pravice, in po priliki z občinskim zborom, da veliki zbor postavi odbor, in temu da oblast, da izvršuje opravila; ker je vse to jasno, svetuje, da se prestopi na dnevni red. Dr. Zupanec pojasni proračun, da v njem bo postavljena vsako leto služba tajnikova s toliko plačo, dokler se prej ne ve, ali se bo dobil tajnik brez plače. Gosp. Noli trdi, da s tem odboru ni hotel dati nobene nezaupnice ; da prilika med občinskim mestnim zborom pa občnim Matičnim zborom ne velja, ker ta se vsako leto sklicuje, kar se v mestnem zboru ne godi; da bi sicer občnega zbora, h kteremu prihajajo družniki celo iz daljnih krajev, treba ne bilo itd. Gosp. dr. Jan. B1 e i w e i s omeni, da vsaka pravda sicer dobi advokata, ki jo zagovarja, in tako tudi ta, ki jo g. Noli pod krilo svoje jemlje; al zbor sme le postopati, kakor velevajo pravila. Ako g. dekan Burger in g. Noli nista zadovoljna in mislita, da ima občni zbor premalo pravic, jima ne ostane nič druzega, kakor nasvetovati, da se pravila premenijo. On podpira predlog g. Sveteca. Gosp. Svetec zavrača g. Noliju, daje povedal le priliko, ki ni toraj kar resnica; da se volilci mestnega zbora zbirajo vsako leto meseca marca, da družniki, ki gredo k občnemu zboru po-pred vedo svoje pravice. Gosp. dr. T o man kaže, da postavnost vlada v zboru; da se obrača č. d) §. 12. na druge reči, na pr. na prepir o pošiljanji knjig itd.; da tedaj po §. 19. o tem ne more dati glasovati, naj bi torej g. Noli preklical svoj nasvet. Gosp. Noli govori, da predlog, naj se pravila prenaredijo, bi zdaj ne hasnil, da pa svojega nasveta o tajniku in o §. 12. ne more preklicati ter da želi, da se njegov protest o tej razlagi zapise v zapisnik. Gosp. dr. Tonkli razjasni pravoslovno, da posebna stvar vselej gre pred splošnjo; in ker je §. 19. prve, §. 12. pa druge vrste, mora obveljati §. 19.; stvar, o kteri je g. Noli govoril, ni nikakoršen prepir. Gosp. Noli ugovarja in ostaja pri svoji trditvi. Gosp. prvosednik pove, da ostane to do prihodnje odbo-rove seje, do ktere se gospodje, ki opravljajo tajništvo, pogodijo. V pomenkovanji o računu prosi g. blagajnik, naj zbor izreče : ali se bodo za naprej še obligacije kupovale, in ktere ? Sam imenuje zemljiške. Gosp. Pour misli, da bi bile bolje akcije od železnic, in svetuje, da si izvoli v odboru odsek, kteri naj poizve, ktere več neso in ktere naj se kupujejo za Matico. Na opombo dr. Zupan ca, da je nevarno to o času vojske, in na vprašanje g. prvosednika, ali hoče zbor o tem kako naročilo dati odboru, po glasovanji pade g. Pourov svet, in odobri se g. Zupančev, naj se kupujejo obligacije zemljiškega odškodovanja. Potem je bila volitev odbornikov namesto izvadljanih na vrsti; oddali so se volilni listi in za skrutinovanje naprosi g. prvosednik gg. Lesarja, dr. Zupan ca in Vavrü-a. Ker posamezni udje niso dali nobenih nasvetov, poprime besedo dr. Blei weis, da odgovori na vprašanje zastran Vodnikovega spominka ter pov6, da hranilnična knjižica ima do oktobra t. 1. 1742 gld. 80 kr. in da izroči knjižico gosp. blagajniku, naj jo shrani v Wertliajmovi skrinji. K sklepu ponavlja g. predsednik zagotovilo, da se odbor sam ni hotel polastiti nobenih pravic, da je redno opravljal svoje dolžnosti, in se zahvaljuje vsem, kteri so se udeležili velikega zbora, ker občni zbor Matičin je slovesnost vsega naroda slovenskega. Skrutinovanje volilnih listov je bilo 28. septembra; izid volitve je pa ta-le: Oddanih je bilo 61 listov, izmed kterih eden ni imel podpisa in zato je bil zavržen. Glasovi so se razdelili tako-le: po 59 glasov so dobili gg. dr. Jan. Bleiweis, Anton Jane-žič, Luka Svetec, 57 g. Iv. Vavru, 51 g. Fi del Trpinec, 50 g. Jož. grof Barbo, 49 g. Andrej Winkler, 44 g. Ant. baron Cojz, 42 g. dr. Jož. Ulaga, 28 g. Peter Hicinger, daljni glasovi so se razcepili na 18, 10, 9 itd. do 1. Po večini glasov so toraj za nove odbornike izvoljeni imenovani gospodje. Ker 14. §. Matičinih pravil pravi, da mora izmed 40 odbornikov vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani, zato se iz tega lahko raz- vidi, da sme Matičini odbor imeti tudi več ko 16 odbornikov v Ljubljani bivajocih; ker g. Svetec zdaj biva v Ljubljani, zato je oclsek za skrutinovanje njega zapisal med ljubljanske odbornike, tako da prihodnji Matičini odbor šteje 17 ljubljanskih in 23 vnanjih odbornikov. V. seja Matičinega odbora 15. novembra 1866. 1. pla je ta seja ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Vodil jo je prvi predsednikov namestnik g. dr. L. Vončina vpričo 12 ljubljanskih in 2 vnanjih gg. odbornikov. Po predlogu g. dr. Co s te sta se zapisnika IV. odborove seje in II. občnega zbora kar potrdila in podpisala. Na to je poročal tajnik o volitvi 10 novih odbornikov, ter naznanil, da je na mesto gosp. J. Trpin ca, kteri se je volitvi odpovedal, stopil g. J. Gor up, in da je tako spet 16 ljubljanskih pa 24 vnanjih odbornikov. Bralo se je po tem pismo g. dr. Kočevarja, v kterem spoznava, da mu opravila ne dopuščajo hoditi v Ljubljano in se vdeleževati v Matičinih sejah, to raj se tej časti odpoveduje. Al na opombo g. dr. J. Bleiweisa, da se jih vdeležuje lahko pismeno in da je delovanje g. dr. Kočevarja na^ blagor našemu narodu tako imenitno, da si odbor more v čast šteti, imeti ga v svoji sredi, sklene odbor soglasno, da te odpovedi ne sprejme, ampak gosp. Kočevarja prosi, naj še ostane odbornik. Ker poročilo o računu, ki je bil podan II. občnemu zboru, ni bilo še dovršeno, zato se je odložilo za prihodnjo odborovo sejo, in poročal je koj po tem tajnik o novih udih, kterih je od tedaj, kar je bil dotiskan imenik v „letopisu", do danes se vpisalo 133, 11 ustanovnikov in 122 letnikov. Tudi knjig je Matičina knjižnica v tem času mnogo dobila. Med drugimi je po prizadevanji pravoslavnega^biškupa g. Rajevskij-a na Dunaji poslala carska akademija v Št. Petersburgu 217 knjig in 3 atlante, in pri tej priliki predlaga g. dr. Toman, da se g. biškopu Rajevskij-u izreče spodobna hvala in da se izvoli za častnega uda slovenske Matice , kar je odbor pritrdil proti temu, da se vlada poprosi privoljenja. — O rokopisih v poslednji odborovi seji sprejetih poroča, da še niso v tiskarnici, ker se potrebne slike ali podobščine še niso dobile; poslednjič razjasnuje razloge, iz kterih se je tajnikova plača morala vstaviti v proračun, in obravnava o tajništvu deti na dnevni red. Na predlog g. dr. Coste se volijo soglasno „per acclama-tionem" dosedanji opravniki slov. Matice, to je, prvosednik, njegova dva namestnika, blagajnik in pregledovalec društvenih računov, in dva ključarja — tem lože, ker so se pismene volitve, ki so jih poslali nekteri nepričujoči gg. odborniki, večidel vjemale z njegovim predlogom. — Na to se zahvali gosp. dr. Toman za to čast, rekši, ker pri svojih drugotnih obilnih opravilih ne more tolikanj za Matico storiti, kolikor bi bilo želeti, zato naj se prizanesljivo sodi njegovo delovanje; da pa vendar hoče ostati predsednik, zlasti ako ostane dosedanji tajnik, brez kterega bi ne mogel dovrševati Matieinih opravil. In s tem seje pričelo razgovarjanje o razpisu tajnikove službe in o njegovi plači. Gosp. L. Svetec svetuje: „ker se je tajništvo doslej dobro oskrbovalo, zato naj se naprosijo gospodje, ki so ga opravljali, da ostanejo še vpriliodnje, in da odbor pozneje po moči Matičine denarnice ali po večih ali manjših opravilih tajniku spozna kako povračilo ali kako nagrado." Podpirajo ga v tem gg. dr. Costa, Zupanec, Bleiweis in Toman. Dr. Costa pa razun tega še predlaga, „da se odbor sam po časnikih oglasi zoper očitne napade zastran tajnikove g a povračila za preteklih 14 mesecev ter pojasni, da to ni bilo nikakoršno plačilo za njegov trud, da bi ustanovljena plača vse više morala biti; to naj odbor enkrat sam očitno pove; potem pa naj beseduje po časnikih, komur koli je drago." Da tega razjasnila ni treba, omeni g. Marn, ker je to povedano že v sporočilu zadnje odborove seje v „Novicah", toraj znano slovenskemu svetu. Temu nasproti spregovori g. dr. Bleiweis, da to je bilo le časnikarsko izvestje, in da je vse kaj druzega, ako odbor Matičin sam službeno razjasni velik ta razloček, ki je med nestalno majhno remuneracijo na koncu leta in pa med stalno, že naprej odločeno, višo plačo (Gehalt), in dr. Toman kaže , da je pač žalostno, da se odbor pri tolikem vspehu (resultatu) na tak način mora opravičevati zoper nektere, ki brez ozira na korist domovinsko le razdirajo in podirajo, zidali pa sami še niso nič; ž njim se sklada v tem tudi g. dekan Hicinger, rekši, da to, kar smo dosegli, smo dosegli le po mnogoletnem trudu skušenih rodoljubov. ■— Gosp. prof. Vavru meni, ako se delo razdeli med tri odbornike, za tajništvo nobene plače treba ne bo, ter pravi, da opravljati hoče svoj posel kakor doslej tudi vprihodnje, in prevzeti še, ako je treba, vpisovanje udov in razpošiljanje knjig. Denarja bodeiho potrebovali za knjige, in gledati nam je, da jih več spravimo na svetlo, toraj se naj o razpisu tajnikove službe danes še nikar ne sklepa. — Gosp. prof. Marn omeni, da rad spisuje še vprihodnje sporočila in zapisnike Matičinih sej, in prevzame še nekoliko več opravil proti temu, da je tajništvo popolnoma zastonj , in da gosp. Lesar vodi dopisovanje. Prof. Lesar pravi, da je tajnikov posel drugačen — da tudi on rad prevzame ali knjižnicarj evo ali zapisnikarj evo opravilo, in tudi še kaj več; tajnikovega posla pa da ne more. Gosp. dr. J. Bleiweis predlaga prošnjo do gosp. prof. Marna, naj tedaj on blagovoli za eno leto prevzeti dosedanje Lesarjevo opravilo, ktero bode manjše, ako gospoda Lesar in Vavrü vzameta nekoliko tajnikovega opravilstva na-se. Gosp. prof. Marn pravi, da ne more, ker so tudi šolske počitnice vmes, ki so mu treba. — Gosp. Gorup govori zoper nasvet dr. Coste, in naj se ne očita mladim pisateljem, ter lioče, da se služba tajnikova razpiše. V tem smislu so pisali tudi nekteri vnanji gg. odborniki, drugi pa, naj ostane, kakor je bilo. Gosp. Svetec odbija Gorupov nasvet ozir razpisa tajnikove službe, češ, da ta, pot ni na korist Matici, ki mora, kar se dd, varčno gospodariti, ter svoj predlog podpira še s tem, da prav to je ista pot, po kteri se je Matici v 14 mesecih prihranilo 270 gold., da-si tudi je odbor v IV. seji tajniku izrekel neko povračilo za njegov velik trud. Prof. Lesar ponavlja, da za preteklih 14 mesecev nobenega povračila ni zahteval in da rad menja z zapisnikarjem ali knjižničarjem; al ker ta dva glede na šolske praznike nista hotela menjati, pride po razgovoru, kterega so se vdeleževali gg. dr. Bleiweis, Vončina, Costa, Toman, Svetec, na glasovanje Svet-čev_ nasvet s pri stavkom gosp. dr. Coste, ktera po veliki večini obveljata. Gosp. dr. Toman izreče hvalo odbornikom, kteri so prevzeli spet tajništvo brez plače, ki pa naj imajo sladko zavest, da Matici tako mnogo stroškov prihranijo. Lesarjev predlog: „Naj Matica razglasi, da je je volja izdati letopis, ako jej dojde primernega gradiva. V ta letopis naj se jemljejo podučni in poljudno pisani sestavki izmed vseh ved; sestavki naj se primerno plačujejo, in sicer prestave po 12 gold., izvirni pa po 17 gold. od tiskane pole. Za 1867.1. naj se izdasta dva vezka po 5 pol tako, da se prvi izda samostojen, drugi pa zedinjen s koledarjem" — se po razgovoru med gg. Hicin-gerjem, Tomanom, Bleiweisom in Lesarjem, in po pismeni želji dr. Vošnjaka, kteremu se sicer plača premajhna zdi, vendar sp rejam e_s tem dostavkom, da se poseben letopis izda le tedaj, ako Matici dojde dosti primernega gradiva, sicer pa naj poskrbi predsedništvo, da izide spet koledar z letopisom se obilnišim kakor letos. Gosp. dr. Toman naprosi dr. Bleiweisa, naj bi zopet prevzel vredništvo letopisa in koledarja. Dr. Bleiweis ne odreče, ako mu bodo to mnoga druga njegova opravila dopustila, kolikor more, rad pomaga; sicer pa je to stvar, ktera se po dogovora se si. predsedništvom pozneje lahko poravna. — Dr. Ulaga pismeno prosi, naj se vprihodnje naznanilo in vabilo k odborovej seji vsaj 10 dni poprej vnanji m odbornikom pošlje, daje mogoče, porazumeti se pismeno z druzimi odborniki o razpisanej seji, da se tako po večini glasov odloči dan, kterega bodo prihodnje seje. Odgovorilo se je, da je to reč predsednikova, da bi vzrokovala preveliko dela, da se po moči že zdaj pazi na to in da bi po tej poti javalne dospeli do večine ; glasovanje ne potrdi tega nasveta. Dr. Vošnjak prosi, da bi v ta namen, da se dovrši knjiga „Slovenski Stajar", ki so jo prevzeli štajerski rodoljubi spisati in utegne obsegati kacih 24 tiskanih pol, Matica na svoje stroške dala litografiti nektera vprašanja do slovenskih rodo- ljubov na posebnih p ö lah s pismom vred v 50 natiskih na papirji, na kterem se da pisati itd. — Odbor pritrdi to željo štajerskim rodoljubom vsled §§. č. a). Na to predlaga prof. Vavrü slovensko-česko slovnico, ktero je spisal g. Fr. Marn, modroslovec na vseučilišču v Pragi, in ktero sta razun njega v rokopisu pregledala tudi gg. dr. Bleiweis in Svetec. Ker je knjiga marljivo zdelana in utegne pospeševati slovstveno vzajemnost ter koristiti posebno šolski mladini, zato nasve-tuje, da jo Matica sprejme po prej omenjenem §. 2. a), po kterem bode društvo znanstvene knjige vsaj podpiralo, da se izdade; in dr. Bleiweis določi nasvet tako, da naj Matica knjigo sprejme, založi, prodaja, se splača, in kar ostane, je lastnina pisateljeva, ter opomni, da bi glede na slovansko vzajemnost bilo prav potrebno, da se uči na naši gimnazii bližnji hr-vaško-srbski pa češki jezik; po glasovanji se sprejame dr. Bleiweisov nasvet s pristavkoin, ako je pisatelju po volji, da se ta knjižica po tej poti da, na svetlo. — Gosp. dr. Bleiweisu je prof. Tušek iz Zagreba pisal, daje nabral slov. imen čez 700 rastlinskih rodov, in manjka mu izmed vseh, kar jih na Kranjskem raste, le še kacih 90 rodov, terpraša, ali ne bi bilo dobro, da sepridene knjigi „Štirje letni časi" imenik rastlinski latinski in slovenski, toda brez synonirn ali soimen. Knjiga bi morebiti za eno polo obširniša bila, pa bi v znanstvenem oziru mnogo pridobila, ker bi se na tej podlagi reč dopolnovala, in bi s časom dobili dobro slovensko terminologijo vseli po Slovenskem rastočih rastlinskih rodov. — Odbor mu je na to pritrdil po opombi dr. To-niana, kako dobra so vmes tudi synonima, naj se toraj nikar ne opuščajo, in dr. Bleiweisa, kteri mu je Medvedov rastlinski imenik poprej bil poslal, kako da tacega dela Slovenci že davno želijo itd. Na to pove gosp. blagajnik dr. Zupanec, kako se množi Ma-tičino premoženje, ktero znaša danes 24.062 gold. — O tej priliki popraša gosp. J. Gorup , kako je zavarovano, in ako sme odbor o tej reči govoriti, naj bi se dela na dnevni red prihodnje seje odborove, ker naša prihodnost je nekako temna, kar mu potrdijo z g. dr. Toinanom tudi drugi odborniki. Na zadnje spregovori gosp. dekan Hicinger, da je „ Voj-vodstvo Kranjsko" dobra knjiga, kakoršne doslej še nismo imeli, da ima pa sem ter tje vendar nektere pogreške in pomanjkljivosti, in da bi bilo dobro, da bi vsaj nekteri razdelki (geologični, topografični) se še obširneje obdelali, izdelali in razjasnili, kar hoče on o priložnosti storiti. Dr. J. Bleiweis omeni, daje knjiga skrbno sestavljena, vendar pa ni čuda, daje kak pogrešek v taki vednostni knjigi, in da bo gosp. dekan gotovo vsem vstregel, ako se loti tega dela. Gosp. dekan je obljubil tak sestavek „letopisu." Potem razpusti odbor prvosednik dr. Von čina zalivaljevaje se vsem zlasti vnanjima gg. odbornikoma. VI. soja IHatičinega odbora 7. marca 1867. 1. tej seji, ki je bila vpričo vladnega poročnika deželnega svetovalca gosp. J. Rötha in dvanajst domačih odbornikov v mestni dvorani, se je najpred na predlog predsednika g. dr. Tomana potrdil zapisnik 5. seje, in prebralo se je poročilo o računu ki je bil podan II. občnemu zboru. To poročilo, ktero so dali v to voljeni gg. France Sovan, E. Pregelj in Fr. Ravnikar, kaže, da so v redu društveni računi po marljivosti g. blagajnika dr. Zu p an ca. Po tem je poročal tajnik o važnejših stvareh, in knjižničar gosp. Vavrü je naznanil, da seje knjižnica od poslednje seje pomnožila za 178 zvezkov. Tajnik ovo sporočilo se glasi tako-le:^ Slavni odbor! Število Matičinih udov seje od poslednje od-borove seje, ki je bila 15. novembra lanskega leta, pomnožilo za 62, med temi je 8 ustanovnikov in 54 letnikov, tako da je glavne knjige zadnja številka 1156. Koliko in ktere knjige je prejela Matica od 15. novembra, to bode slavnemu odboru naznanil gospod knjižničar J. Vavrü. Izmed dopisov omenjam treh: a) Gosp. Rajevskij , o kterem je c. k. vlade predsedništvo z odpisom od 24. nov. 1866. 1., št. 3686/P. odgovorilo, danima celo nič zoper to, da ga je odbor izvolil za častnega uda slovenske Matice, se 29. nov. 1866 zahvaljuje za to čast ter obeta, še v prihodnje podpirati naše društvo. b) Gosp. dr. Jož. Muršec je Matici v dar poslal 5% metaliko za 100 gold. z namenom: Naj se njene obresti po namenu Matičincm ali rodoljubov obrnejo za Slovence na vseučilišču zagrebškem. Kako da se ima to zgoditi, naj danes določi slavni odbor. c) Gosp. dr. Stef. Kočevar 22. jan. t. 1. odpiše, da se vda od-borovi želji in da hoče še ostati odbornik Matici. 6. februarja je P. Ladislav Matici poslal rokopis pod naslovom: Skladnja ali slovnica latinskega jezika. Ta rokopis se je v pretresovanje izročil presojevalcem, ktere je bil slavni odbor izvolil za Žepičevo latinsko Čitanko. Razlog, iz kterega se je to zgodilo, je menda tako jasen, da ga ni treba zagovarjati; toraj sem tega prepričanja, da slavni odbor odobri to volitev." Rokopisi, ktere je slavni odbor sprejel v IV. seji 16. sept. 1866. leta, še niso v natisu; po mnogem dopisovanji se je pa vendar to doseglo, da se „štirje letni časi" lahko začno jutri tiskati. a) Se-le 24. februarja smo prejeli podobščine iz Vratislave za Tušekov prevod Rossmässlerjevih štirih letnih časov. Da so te podobščine res jako lepe, to slavni odbor lahko sodi iz natiska, postavljenega na ogled. Veljajo pa te podobščine 182 gold. Z r g. Tušekom se je predsedništvo pogodilo tako, da mu Matica za vsako tiskano polo plača 17 gld., a odšteje se prostor, ki ga zavzemajo podobe. Popravljeni Tušekov rokopis smo danes prejeli iz Zagreba. .Naj si. odbor danes odloči, v koliko iztiskih naj se tiska to delo. b) Ozir Erjavčeve mineralogije si. odboru naznanjam to-le: Predsedništvo se je še-le 22. februarja 18G7. leta s pisateljem pogodilo tako, da mu Matica po 20 gold. plača tiskano polo. Do mineralogičnili podobščin pa smo prišli po mnogem dopisovanji in zvedovanji tako-le: Gosp. Erjavec nam je 24. januarja 1867. leta pisal to-le: „Dogovarjal in dopisoval sem zarad drvorezov za mineralogijo; al brez vspelia. Vsi knjigarji so predragi, nekteri pa celo nočejo prodajati drvorezov. Toda prišlo mi je nekaj druzega na misel. Hrvaško namestništvo izdaja na svoje stroške šolske knjige ter je izdalo tudi mineralogijo, v kteri je polovica podob, kakoršnih potrebuje moj rokopis. Slovenska Matica bi se tedaj s prošnjo morala obrniti do namestništva, da jej proti odškodovanju posodi omenjene drvo-reze. Ostala bi pa prav po ceni rezal moj tovarš gosp. prof. Stark, ki je v tej stvari mojster. Tako bi najbolj po ceni prišla Matica do drvorezov." Po tem nasvetu smo se koj 31. januarja s prošnjo obrnili do zagrebškega namestništva, ter 21. februarja od g. Erjavca dobili naslednje naznanilo: „Tukajšnje namestništvo je uslišalo prošnjo slovenske Matice ter jej že pred štirimi dnevi po deželni kranjski vladi poslalo zaželene drvoreze. Ce drvorezi ne bodo poškodovani, ne bo treba plačati nikakoršnega odškodovanja. — Zdaj manjka še 36 drvorezov, ktere hoče moj tovarš rezati za 30 gold." 28. februarja smo prejeli 36 drvorezov po c. k. kranjski na-mestniji s pogojämi, kterih je omenil gosp. Erjavec. č) Tudi Marnova slovensca slovnika češkega jezika menda še ni v tiskarnici. 31. januarja 1867. leta je g. prvosednik prejel Marnovo pismo, pisano v Pragi 9. januarja 1867, iz Kotora, kamor je bilo prišlo iz Angleškega. V tem listu g. France Mara poroča, da bi mu Matica poslala zagotovilo, da se bode ta knjiga res tiskala na Matičine stroške, da se bode izkazal pri tiskarji dr. Ed. Gregru, kteri je ceno tako-le postavil: Rokopis vtegne dati 10 tiskanih pol srednje osmerke; ako se natisne 1000 iztiskov, stala bode slovnica 230 gold. — 1. februarja se jeMarnu odpisalo tako-le: „Pošiljamo Vam zaželeno zagotovilo. Ali se ne bi stroški dali znižati pri vsaki p61i za 3 gold.? Blaznik bi 1000 iztiskov tiskal po 20 gold._ polo. Poskusite, morda pojde po tej ceni tudi v Pragi? Od vsake tiskane pole naj nam tiskar sproti pošlje po 2 poli v križnem zavitku. Ker nam še ni došla nobena pola, zato iz tega sklepamo, da se tisk šejii pričel. Zakaj da ne, tega ne vemo, hočemo pa poprašati. d) Še ene stvari moramo omeniti, in ta je letnik, o kterem je slavni odbor v V. seji 15. novembra 1866 sklenil, da ga hoče izdajati Matica, ako jej dojde zadosti primernega gradiva. Do današnjega dne nam ni bil izročen noben sestavek. Treba pa je sedaj resno začeti misliti na koledar, da se mit privabi obilo podučnih sestavkov. V ta namen naj slavni odbor pisatelje v posebnem naznanilu pokliče na delo. O dolžnem državnem pismu, ktero je poslal družbi gosp. dr. Jož. Muršec s pristavkom, „naj se obresti po društvenem namenu ali po svetu slovenskih rodoljubov obrnejo za Slovence na zagrebškem vseučilišču", je odbor sklenil, da se za obresti pošiljajo knjige, ki jih Matica da na svetlo, slovenskim učencem na akademijo, dokler še ni vseučilišča v Zagrebu, kajti to je po namenu Matičinem. Ker je pa še pristavek: „ali slov. rodoljubov" — naj se dr. Muršec popraša, ali je s tem sklepom zadovoljen ali ne ? Odbor je odobril, da se je slovenska sldadnja latinskega jezika poslala onim gospodom, kteri imajo v presoji Žepičevo čitanko. Ker bode g. Tušekova, z mnogimi podobami okinčana knjiga „Štirje letni časi", lepa in veljavna tudi vprihodnje, zato se je sklenilo, da se tiska v 8000 iztiskih. Ker glede na poziv, za „Letnik" Matici ni došel doslej noben spis, zato je odbor sklenil, da Matica da na svetlo zopet koledar z letopisom, ako moč, v še obširniši obliki, in da se poprosi g. dekan Hicinger, da vravnd koledarski, g. dr. Bleiweis pa, da vredi poducni in zabavni del. Dr. Bleiweis sprejame vredništvo proti temu, da Matica po časnikih razglasi, da izide zopet za leto 1868 koledar z letopisom vred, in da se povabijo slovenski pisatelji, ki naj blagovolijo o različnih predmetih daljših ali krajših spisov ali zastonj ali proti navadnemu plačilu za izvirna dela in za prestave poslati vredništvu njegovemu vsaj do konca meseca m a j a. Rešile so se potem prošnje za nekoliko Matičinih knjig slovenskim učencem v dar, in poslati se ima v ta namen g. prof. A. Brodniku „Zgodovine slovenskega naroda" za učence kranjske niže gimnazije po Svetčevem nasvetu 12 iztisov, prof. Lesarju za ljubljansko realko vsake dosedanje knjige Matičine po 9 iztisov, in gosp. prof. J. Marnu „Zgodovine slov. naroda" tudi za nižo gimnazijo v vsem skupaj 33 zvezkov, druzih knjig pa za višo gimnazijo vsake po lo iztisov. Pri tej priči izreče odbor, da hoče po premožnosti tako obračati Matičine knjige v prid ubogim pa marljivim slovenskim učencem, da pa more s posebnim ozirom na ljubljanska učilišča ravnati se vselej le po storjenih prošnjah ter po njih posebej določevati. Tako se je rešila tudi prošnja c. kr. državne prav dni je v Trstu in v Ljubljani, da se pošlje zdaj vsake Matičine knjige, ktere v ta namen niso tolikanj primerne kakor bukve družbe sv. Mohorja, vsaki pravdniji po dva iztisa; da pa, ako se kaj drugače razjasni ali pokaže potreba, predsedništvo razloči to reč po svoji previdnosti. Na to poroča g. dr. A. Vojska v svojem in v imenu gg. D. Trstenjaka in B. Raiča o Matici darovanih rokopisih ranj- kega pisatelja g. M. Ravnikarja (Poženčana) tako, da se iz njih porabijo le nekteri razdelki, ki so dobri in zanesljivi, in sicer v koledarji ter izreče želja, naj se popiše ob kratkem tudi Življenje tolikanj marljivega pisatelja. Izročijo se spisi gosp. dr. BI eiweisu, kteri jih prevzame s pristavkom, da se razglasi prošnja do Slovencev, kteri so ranjkega bolje poznali in ved6 kaj zanimivega iz Poženčano ve ga življenja in djanja, naj blagovolijo to kmalu razodeti vredništvu „ Koledar j evemu." Naposled nasvetuje prof. J. Mam, naj'se predsedništvo slov. Matice z ozirom na neko prošnjo in obljubo v 37. listu „Novic" leta 1865 v odborovem imenu obrne do slavnega pisatelja g. viteza dr. Fr. Miki ošiča, da blagovoli po en iztis vsake svoje knjige, kar jih še ima, darovati naši Matici ; ta nasvet odbor z veseljem podpira in potrdi. VII. seja Matičinega odbora 4. julija 1867. leta. ^Ellila je 4. julija v mestni dvorani vpričo 12 domačih in i vnanjega odbornika (gosp. Božidara Raiča). Prvosednik dr. V o n -čina pozdravi najprej obče spoštovanega, v kratkem vnovič potrjenega župana dr. L. Costo v imenu slovenske Matice, ktera si je svesta, da bodo smeli tudi v prihodnje zbirati se njeni udje v tej častiti dvorani, in naznani, da po posebnem telegramu slovenski poslanci iz Dunaja srčno pozdravljajo zbrane Matičine odbornike. „Slava" županu, „slava" našim poslancem! radostni zakli-čejo vsi pričujoči. Ker je zapisnik poslednje odborove seje znan po „Novicah", se koj potrdi, in tajnik poroča o važnejših dopisih, novih udih, razprodaji in tiskanji družbinih knjig itd. tako-le: „Slavni odbor! Od zadnje odborove seje, ki je bila 7.marca t. 1., pomnožilo se je število Matičinih udov za 95, med kterimi je 9 ustanovnikov in 86 letnikov, tako da je glavni knjigi zadnja številka 1251. Izmed dopisov navajam: 1. Državni pravdniji v Trstu in Ljubljani se zahvaljujete za knjige, ki jih jima je odbor za njune kaznilnice podaril v VI. seji. 2. Dr. Jož. Muršec, profesor na viši realki v Gradcu, je 13. maja odgovoril, „da mu je čisto po volji, kar je odbor v VI. seji določil glede obresti Matici darovanega stotnjaka, to je, državnega dolžnega pisma za 100 gold., ktero je sporočil v podporo Slovencem na zagrebškem vseučilišču." — Da sklep slavnemu odboru skličem v spomin, pristavim ga tu; glasi se tako-le: „Za obresti Koledar 1868. (Poročilo.) 2 tega dolžnega pisma naj se Matičine knjige pošiljajo slovenskim učencem na zagrebški akademiji, dokler ni vseučilišča v Zagrebu." Naj slavni odbor danes odloči, kako da se ima izvrševati ta sklep, in sicer: a) koliko iztisov vsake knjige se ima pošiljati? b) komu se bodo pošiljale knjige, da jili razdeli med slovenske akademike. 3. Gosp. Anton Balon piše to-le: 1864. 1. sem pristopil k Matici kot ustanovnik, a zemljevida slovenske zemlje nisem prejel; prosim toraj , da se mi zemljevid pošlje z letošnjimi Matičinimi knjigami. Kaj o tej prošnji pravi slavni odbor? 4. Furlani Josip, duhovnik v pokoji goriške nadškofije, prosi, da se izmed ustanovnikov prepiše med letnike, a da se mu prva petina njegove ustanovnine vpiše za letnino za pet let. — Naj odbor danes določi, ali se Furlaniju želja spolni ali ne. 5. Goriška okrožna sodnija prosi Matičinih knjig za ondašnje kaznilnice. Naj se tudi ta prošnja reši v današnjem zboru. Ker se je g. dr. Vojska preselil iz Ljubljane, g. Peter Kozler pa iz Dunaja v Ljubljano, zato se je oni odbornik vpisal med vnanje, ta pa med ljubljanske odbornike. Kar je bilo v zadnji seji naročeno, dovršilo se je tako-le: Že 8. marca seje g. dr. Miklošič-u odposlala odborova prošnja, da bi blagovolil Matici podai-iti po enem iztisku vseh svojih knjig, ktere še ima. Niti odgovora niti knjig pa še ni prejela Matica. — Knjigi „štirje letni časi" in „rudninoslovje" ste donatisnjeni; — Marnove „češke slovnice" so nam došle štiri natisnjene pole; a zvedeli smo danes iz zasobnega pisma, da je tisk dovršen; v koliko iztisih, to nam ni bilo povedano. „Narodni koledar" se tiska in dovrši še do konca tega meseca. — Presojevalci „Zepičeve latinske čitanke" in P. Ladislavove „slovnice latinske" še niso dovršili svojega posla. — Danes ima slavni odbor dovršenima knjigama: „štirje letni časi" z 3000 iztisi in „rudninoslovje" z 2000 iztisi določiti prodajalno ceno. Ker se „Koledarju" in „češki slovnici" danes še ne da določiti cena, zato menim, da bode odbor pooblastil predsedništvo, da jo primeri „koledarju", pisatelju Marnu pa, da jo po dogovoru s predsedništvom nastavi slovnici. — Brž po dovršenem tisku se knjige razpošljejo udom in lahko skliče 3. občni zbor. Naj pa slavni odbor danes sklene, ali se tudi letos vse tri knjige pošljejo letnikom, ali naj to stvar določi §. 7. Matičinih pravil. Ce se sklene prvo, naj knjigam tudi za Matičine ude ostane prodajalna cena. Le njemu, ki ob enem kupi najmanj 5 iztiskov, naj se prepuste po ceni, po kteri se prepuščajo bukvar-jem. To naj veljä tudi o dijakih. Ker je skoro gotovo, da do 1. januarja 1868. leta pristopi še kdo k Matici, zato bi kazalo, da se letošnje tri knjige dade vsem novim družbenikom, ako aliustanovnino ali letnino odrajtajo za leto 1867. leto. Novih rokopisov za prihodnje leto Matica ni še prejela nika- korenih. Tudi se nam ni naznanilo, ali bode moč prihodnje leto izdati zemljepisni, zgodovinski in statistični popis Slovenskega Sta-jerja, kterega so obljubili štajerski rodoljubi. To je vzrok, da je tajnik kot odbornik storil nasvet, ki stoji zadnji na današnjem dnevnem redu. O razprodavanji Matičinih knjig imam poročati to-le: Iz proračuna, o kterem bode poročal g. blagajnik, bodete razvideli, da se je knjig prodalo za 110 gold. 47 kr. Ako se temu znesku prišteje še 74 gold. 68 kr., ki bi ga bil na kant prišli bukvar Oton Wagner imel plačati za prodane Matičine knjige, narastel bi na 185 gokl. 15 kr. Zdi se mi potrebno, da to stvar nekoliko bolj razjasnim slavnemu odboru. — Po odborovem sklepu, da se druž-bine knjige na razprodajo dadevsem bukvarjem, ki se oglase za razprodavanje, izročilo se je tudi ljublj. knjigarju Wagner-ju 100 iztisov „zgodovine", „Koledarja", „Vojvodstva kranjskega in Koroškega" pa po 50 iztisov. Gosp. predsednik in poročajoči tajnik slišavša glas, da Wagner omahuje, zahtevala sta od njega račun, kteri je kazal, da je ta bukvar Matičinih knjig prodal toliko, da Matica po odbitih odstotkih, njemu privoljenih, ostaja 74 gld. 68 kr. Ker pa z računom ni poslal denarja, zato sva mu drugi dan vzela vse še neprodane iztise, za omenjeni znesek pa sva si za zastavo izbrala toliko — nemških in slovenskih — knjig, da Matica, ako se te knjige po nastavljeni ceni prodajo, ne bode trpela nobene škode. Vrh tega je g. predsednik za omenjeni znesek tožbo vložil pri sodniji. Ako Matica pri Wagnerjevem premoženji zatme omenjeni znesek, povrnila se mu bode ta zastava. — Naj slavni odbor danes odobri to predsednikovo in tajnikovo ravnanje. Galac, bukvar v Zagrebu, in Schimpff, bukvar v Trstu, še nista poslala računa." Točka 2. v tajnikovem sporočilu se je na besedo g. Pra-protnika, naj se akademijna knjižnica nikar ne izpusti, rešila po dr. Costovem nasvetu: da se pošiljajo Matičine knjige, vsake po trije zvezki, predstojništvu, da sprejame prvi zvezek v akadem. knjižnico, druga dva pa podeli vimenu g. dr.Muršeca najpridnejšima Slovencema, ki se učita na akademiji zagrebški. Ker je zemljevidov nekaj še, se glede na 3. točko sklene, da se pošlje g. ustanovniku prošeni zemljevid, in glede na 4. točko po dr. Bleiweisovem predlogu, da se omenjeni ustanovnik prepiše med letnike in se mu za zdaj všteje letnina po njegovi prošnji, dasiravno utegne ta primerije j, kakor prav opomni dr. Costa, velike pomembe vprihodnje biti Matici slovenski. — Knjiga „štirje letni časi" naj se vsem sploh prodaja po 1 gold. nov. den. in „Rudninoslovje" po 40 kr. — „Koledarju" naj ceno nastavita predsednik in tajnik, „Slovensko-česki slovnici" pa naj jo ugane predsedništvo s tajništvom in pisateljem vred. — Tudi letos naj se pošljejo vsem udom, usta-novnikom in letnikom, vse Matičine knjige, zato naj se prodajajo vsem po proda jalni ceni. Le njemu, ki ob enem kupi najmanj 5 iz- tiskov se prepuste po ceni, po kteri jih dobivajo bukvarji. To isto ima veljati tudi dijakom. Letošnje tri knjige dobijo tudi novi družniki, kteri pristopijo še do novega leta 1868. — Blagajnik dr. J. Zupanec poroča o računu in proračunu, ki se odobrita oba, in g. J. Vil h ar pov6, da se je bla-gajnica z računi trikrat pregledovala, in da se je našlo vse v dobrem redu. Razun tega pove g. blagajnik, koliko se je doslej izdalo, koliko bi se bilo smelo, in koliko je še tega ostalo v Matici, pa tudi, koliko je družnikov, ki so na dolg z ustanovnino in letnino, češ, da se pedvizajo s plačilom. — G. knjižničar prof. Vavrü pov6, koliko je letos pridobila Matica knjig, ki bodo naznanjene v letopisu. Zlasti lepo darilo so ji g- dr. Vojsk o ve knjige, ki jih je prejela od Mohorjeve družbe. Vverstilo se je knjižnici koj 122 zvezkov, ki so pisani ali v slovanskih narečjih ali pa v slovanskih zadevah. Največ jih je slovanskih. Mnogo pa — 155 zvezkov — je šolskih in pedagogičnih, ktere naj bi se po njegovem nasvetu podarile nekaj mestni glavni šoli pri sv. Jakobu, nekaj pa c. k. gimnaziji, in dr. Bleiweis nasvetuje, da so g. dr. Vojsku pošlje pismena zahvala v imenu slovenske Matice, kar zbor hvaležno pritrdi. Žrebovanje določi, da izstopijo letos izmed ljubljanskih odbornikov gg. dr. E. H. Costa, Anton Lčsar, Andrej Pra- Erotnik in Jožef Marn; izmed vnanjih pa gg. Jurj Gra-rijan, Matej Pirec, dr. Št. Kočevar, France Cegnar, Matej Cigale pa dr. France Miklošič. G. Fr. Hafnerju, učitelju v Slovenjem gradcu, se je na vprašanje: Bi li Matica hotela izdati „stenografijo slovensko?" — sklenilo odgovoriti, da naj pošlje spis, da ga prej pogleda v to naprošen odsek in presodi po pravilih; da je pa z ozirom na to , kako važna je ta knjiga za sedanji čas, in da se enaki spisi navadno ne dajo na svetlo brez podpore, Matica pripravljena vsaj podpirati njeno izdajo, ako rokopis potrdijo presojevalci izvedenci. Anton Lesar predlaga, naj se III. občni zbor skliče na sredo 7. avgusta t. 1., in predlog se enoglasno sprejame, in izreče se želja, da se obhaja po navadi dopoldne s cerkveno slovesnostjo in popoldne z večerno veselico v čitalnici. Naposled nasvetuje A. Lesar, da odbor izmed sebe izbere odsek, aa: a) sestavi imenik knjig, ktere Matica želi izdati, b) nakaže pot, pokterem si ona najhitrejše priskerbi najboljših do-tičnih rokopisov, in c) o tem svojem poslu poroča v prihodnji od-borovi seji. — Dr. Bleiweis misli: naj bode odsek izmed vseh slovenskih odbornikov, dr. Costa pa skaže, da je k vspešnemu delovanju treba, da se ta odsek izvoli le izmed ljubljanskih odbornikov, in temu naj svetujejo tudi drugi. Nasvetuje tedaj , da se izvoli pet odbornikov ljubljanskih, kteri naj bi sporočilo svoje litografovano poslali tudi vnanjim, in po tem poročali odboru, in izvolijo se po večini glasov gg. dr. Bleiweis, dr. Costa, prof, Lčsar, Marn in Vavrü, Pri tej priliki pa stavi dr. Blei weis drug predlog, ki naj bi ga predsedništvo s tajnikom vzajemno skušalo dovršiti, predno se zbere odsek, in sicer: a) da si Matica pridobi poezije V. Vodnika inb) J. Vesela Koseskega. Prve je imel g. M. Kastelec, ki jih je prodal bukvarju Otonu Wagnerju, od kterega bi se mogle dobiti v last. Zastran drugih naj se obrne do slavnega pesnika samega, da ji privoli, ker je posebno v blagor šolske mladine silo želeti, da bi se dobivale njegove cenjene poezije zbrane v enem zvezku. Predlog se enoglasno sprejame. Na to g. prof. Mam še omeni, da bi — glede na prof. Ze-pičevo latinsko čitanko in na prof. Ladislavovo slovnico latinsko — gotovo prav dobro bilo, ako bi mislil kdo na sestavo slovensko-latinskega in latinsko-slovenskega slovarja ter seje hotel poprijeti. In g. B. Raič naznani, da se „Slovenski Staj ar" sicer pridno spisu je, da pa gotovega o njem zdaj še nič ne more povedati. Imenik Matičinili udov do julija 1867. I. Ljubljanska škofija. 1. Ljubljanska dekanija. * Fabijan Janez, trgovec ** Frančiškanska knjižnica. itu l'T 1 , . .„ Ljubljana. * Arce Raimund, c. kr. pošt. urad. ** Auer Juri, posestnik. ** Blaznik Jožef, tiskar in posest. ** Bleiweis Ivan, dr., vrednik „Novic," deželni odbornik itd. * Bleiweis D., dr., zdrav, v delav. ** Bučar Viktor, trgovec. * Bürger Ljudevit, trgovec. * Codelli baron Anton Fahnenfeld, grajščak. * Costa Etbin Henrik, dr., mestni župan in deželni odbornik. * Q vaj er Ivan, dr., posestnik. * Cebašek Andrej, dr., prof. bogos. * Cepon Anton, krojaški mojster. ** Češko Valentin, posestnik. * Čitalnica, društvo. ** Debelak Mat., dosl. gimn. prof. * Debevec Jožef, trgovec, posest, in mestni odbornik. ** Drčo Aleksander, trgovec. '** Eger Rozalija, lastnica tiskal-nice in kamnotisne naprave. ** Frelih Anton, hišni posestnik. ** Gariboldi pl. Anton, grajščak. * Gariboldi pl. France, c. k. urad. * Gestrin Dragotin, dr., pravdo -sred. koncipient. * Grmek Henrik, e. k. poštni uradnik. * Heidrih D., sakr. pri stol. cerkvi. ** Holcer Drag., trgovec. ** Hranilnica Kranjska. * Jamšek Ivan, trgovec. * Jarec Anton, dr., c. kr. svetov. * Jerajeva Ivana, posestnica. ** Jeran Luka, duh. pom. in „Zg. Danice" vrednik. ** Kleinmayer pl. Ignaci, knjigar, tiskar in posest. * Klemenčič Jožef, kat. c. k. norm. * Kosti Gustav, mestni fajmošter. ** Kos Anton, stolni prošt in vesoljni škofov namestnik. **Kozler Ivan, grajščak. ** Ko zier Jožef, dr-, posestnik. ** Kozler Peter, posestnik. ** Krisper Valentin, trgov, in pos. * Kušar Jožef, trg. in hišni pos. * Lesar Anton, prof. na c. k. viši realki. * Lukman Jakob, c. k. rač. urad. * Majhenič Gašpar, vodja križ. cerkve. * Marn Jožef, prof. na c. k. viši gimnazii. * Mileč Rudolf, tiskar. * Močnik Matej, učit. mest. gl. šole. * Novak Ivan kr., korar in sem. vodja. * Pavšler Jožef, korar. * Pesjakova Luiza. ** Peternel Milia, profesor više realke. * Pfeifer France, c. k. rač. urad. * Pogačar Ivan Zl., dr., stol. dek. * Poklukar Janez, kanonik. ** Pongrac Oskar, dr., pravdosred. * Pregelj Rajmund, blag. v hran. * Ravnikar France, dež. rač. urad. * Robič Luka, davč. nadzornik. * Rozman Ivan, vodja m. gl. šole ** Samasa Anton, zvonar. * Skale Pavel, učit. živinozdrav. ** Skodlar Henrik, trgovec. * Smukavec Ivan, urad. v bolnici. * Sokol južni, društvo. ** Sovan Ferko, trgovec. ** Sovan France Ks. starejši, trgovec in posestnik. ** Sovan Fr., mlajši, trgovec. ** Svetec Luka, magist. komisar. MToman Lovro, dr., pravdosred- nik in dež. odbornik. ** Trpinec Fidel, grajščak in kmet. družbe prvosednik. * Tušek Vekoslav, trgovec. * Valenta Alojz, dr., prof. in primär v bolnici. * Vavrft Ivan, prof. na c. k. viši gimnazii. ** Vilhar Ivan, trgovec. **Vitenec Andrej, klavirar. * Vončina Leon, dr., prof, bogosl. ** Zois baron Anton, grajščak. * Zupančič France, dr., pravdos. ** Zupanec Jernej, dr., biležnik. * Zupan Jože, dr., pravdosrednik. * Zupan Toma, prefekt v Alojz. * Zupan V. C., trgovec. Ahčin Dragotin, ključar. Auer Pavel, posest, in pivovar. Belar Leopold, učit. m. glav. šole. Blaž Jernej , hišni posest. Cvajar Dragotin, trgovec. Chiades Vekoslav, trgovec. Celešnik Dragotin, c. k. uradnik. Dimec Avgust, c. k. financ, komisar. Dolenec Avguštin, trg. pomočnik. Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Fuks France, dr., primar v dežel. bolnici. Garbajs Hinko, uradnik pri želez. Gerber Matija, pos. in bukvovez. Globočnik France, prof. c. k. više realke. Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Göck Ferdinand, gostilničar. Guttman Emili, doktorand. Hausner Henrik, inženir. Heidrih Anton, konserv. v Pragi. Hohn Edvard, pos. in bukvovez. Hohn Hugon, c. k. pošt. uradnik. Hohn Robert, uradnik pri železn. Horak Ivan Nep., posestnik, ro- kovičar in mestni odbornik. Horak Slavoljub, trg. pomočnik. Hren Matija, drž. pravd, namest. Hudec Aleks., pravds. koncipist. Inglie Jakob, zasobni učitelj. Ivanetič Martin, načelnik dež. rač. Jagrič Henrik, avskultant. Jenčič Alojzi, avskultant. Jentl Anton, trgovec. Jentl Bernard, trgovec. Kalan Matija, notarski uradnik. Kandernal France, gimn. prof. Kaprec Ivan, c. k. drž. pravdsr. namestnik. Kastelec Munde, računski uradnik. Klemenčič Anton, posest, in mag. j uradnik. Klemens France, trgovec. Klein Anton, vod. Egerjeve tiskar. Klobus France, kancelist. Kljun Dragotin, stol. ccrkv. vikar. Klofutar Leonard, dr., prof. bogos. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Kočevar France, c. k. adjunkt. Ivonšek Valentin, prof. na c. k. viši gimnaziji. Kolman France, trg. pomočnik. Kosti Jož. Val., pošt. uradnik. Kozina Juri, više realke profesor. Kravs Vojteh, dr., avskultant. Kremžar Andrej, urad. dež. rač. | Križnar Miroslav, vikar pri stolni cerkvi. Kubelka Vaclav, staviteljski inojst. Kunšič Anton, zasobni uradnik. Kunšič Lovro, c. k. dež. sodstva svetovalec. Kurnik Vojteh, stol&r. Kušar Matija, trg. pomočnik. Lahajnar Dragotin, zasobni urad. Leben Matija, dr., častni korar in prof. bogosl. Lerher Juri, bukvär. Levstik France, pisatelj. Linčinger Oton, trgovec. Lozar Jožef, trg. pomočnik. Macak Ivan, zemljemerec. Mahr Ferd., last. kupčij, učilnice. Maršalek Avgust, krojaški mojst. Melcer Dragotin, gimn. profesor. Mulej Andrej, c. k. uradnik. Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Noli Jožef, doktorand. Oblak France, dosl. mag. svetov. Oblak Jožef, zasobni uradnik. Oblak Juri, pravnik. Orel Jožef, dr., notar in posestnik. ! Ozvald Ivan, kavarnar. Pakič Mihael, trgovec. Papež France, dr., pravd, koncip. Pavkar pl. Grlanfeld, Henrik, dr., spiritval. Perona Ljudevit, magist. urad. | j Petrič Ivan, c. k. sodstva svetov. Plaveč Janez, trgovec. I Poklukar Jožef, dr., notar, koncip. Polec Jožef, c. k. adjukt v Novem- trgu na Štajarskem. Pour Edvard, trgovec. Puhar Dragotin, posestnik. Praprotnik Andrej, učit. m. glav. šole. Raktelj France, m. gl. šole učit. Ravnikar Rajko, zdravnik. Rebič Juli, dr., notar. Ribič Jožef, trgovec. Ricoli Alojzi, trg. pomočnik. Rigoršek France, trg. pomočnik | Smolej Jakob, gimn. vodja. Spoljarič Jakob, ključar. Smrekar Jožef, nunski kateket. Stare Josip, učiteljski kandidat. Stare Ferdinand, pravnik modrosl. Steinmetz Vekoslav, trg. pomoč. Suhadobnik Lovrenec, kolezijski mlinar. Strelba Jožef, svečar. Štrukelj Gothard, trg. pomočnik. Schrei Jožef, pl. Redelwert, dos. rač. uradnik. Schrei Tomaž, c. k. više realke vodja. Šupevčeva Antonija, gospodičina, Schwarz, grajščak v Rakovniku. Šventner Jožef, posestnik. Tisen Ivan, trgovski pomočnik. Tomec Jakob, magist. uradnik. Tomec Martin, kaplan pri sv. Petru. Türk Jožef, duh. pastir v deželni bolnici. Urh Peter, vikar pri stol. cerkvi. Valenta Vojteh, magist. uradnik. Več Ivan, trgovec. Videč France, trgovec. Videč Tine, trg. pomočnik. Vrhovec Blaž, pos. in m. odbornik, Wašer Rajko, urad. v hranilnici. Zamejec Jožef, posadni kaplan. Zitterer Andrej, čevljar. Zupan Jožef, korar in stolni fajm. Žagar Drag., urad. pri c. k. blag. Brezovica, * Sranec Stanko, duh. pomočnik. Potočnik Janez, župnik. Črnuče. Dolinar Jožef, učitelj. Dobrava. Vidmar Janez, župnik. Kajdiž Toma, duh. pomočnik. Ig- Kosec Jernej, duh. pomočnik. Stritar Andrej, duh. na Kureščeku. Govekar France, učitelj. Sv. Katarina. Prijatelj Štefan, župnik. Šmartno. Malnaršič Jože, duh. pomočnik. Namre Anton, župnik. Skid Martin, posest, in mlinar. Sora. i Jereb Matej, duh. pomočnik. Svetina Valentin, rudarski nadzor. Št. Vid. Potočnik Blaž, župnik. Stare Alojzi, duh. pomočnik. Preska. Tomec Juri, fajmošter. Jarec Jožef, posest, v Medvodah. Devica Marija v 1'olji. Jakič Anton, kaplan. Rudnik. Peharec Alojzi, župnik. Štev. ustanovnikov 83. ,, letnikov . . 140. 2. Loška dekani ja. Stara Loka Kramar France, dekan. Loka mesto. * Remec Primož, župnik. Rome France, ravnatelj. * Dolenec Henrik, dr., c. k. aktvar. Triler Janez, notar. Wolkensperg Avguštin, baron, posestnik Oblakovega Fidejkomisa. * Vidmar Jožef, kaplan. Hrovat Mihael, kaplan. Hafner Jožef, župnik v pokoji. Kadivčeva Radovojka. Naglič Rudolf, trgovec. Selca. Majer Vincenci, župnik. Jalen Simon, kaplan. Bernard Valentin, kaplan. Stamcar Andrej, učitelj. Smid Matija, kmetovavec. Dolenec Janez, mlinar in župan iz Praprotin. Preveč Juri, kmet in župan iz Stu-denega. Habijan Janez, mlinar in župan. Kumar Matija, kmet v Knapih. Poljane. * Globočnik Janez, župnik. * Rožič Alojzi, kaplan. * Dolenec Janez, inženir, h. št. 8. Dražgoše. Habe Janez, fajmošter. Leskovica. * Dolinar France, fajmošter. Železniki. * Globočnik Leopold, posestnik. Finec Anton, župnik. Babnik Jernej, kaplan. Plaveč Maks, župan in fužinar. Globočnik Anton, pos. in fužinar Levičnik Jožef, pos. in učitelj. Učilnica župna. Tušek Janez, kmet v Begunšnici. Steinmetz France, fužinar. Oselica stara * Slibar Martin, župnik. Oselica nova. Ulčar Blaž, župnik. Žabnira. Kuralt Janez, posestnik. Število ustanovnikov 9. letnikov . . 29, 3. Kranjska dekani ja, Kranj. ** plejWeis Valentin , trgovec v Karlovcu. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši. *' Kržic Gregor, c. k. adjunkt. *Reš Janez, dekan. * Mali Ognjeslav, dr., okraj, zdrav. * Bleiweisova Ivana, trg. vdova. * Pirec Matej, trgovec. * Ros Matej, trgovec. * S a v n i k D r a g o t i n, lekar. * Savnik Sebastijan, župan. * Mežnarec Anton, kaplan. ' Strbenec Juri, dr. prava, kaplan. * Florijanova Nikolaja. ■ Kadilnik France, trgovec. Brodnik Anton, gimnaz. katehet in profesor. Cebin Peter, učitelj. Gregoračeva Malica, gospodičina. Pajek Janko, giom. profesor. Martinak Dragotin, aktuar. Pec Dragotin, uradnik. Lazar Mibael, gl. šole vodja in kat. Dolenec France, trgovec. Primskovo. Vomberger Blaž, župnik v pokoj i. Šentjuri. Koprivnikar Janez, kaplan. Mali Ignaci, kaplan. Naklo. * Zarnik Anton, fajmošter. ("erklje. Robas Janez, župan. Košmerlj Anton, kaplan. Kanduč Ignaci, pos. v Štiški vasi. Šmartno. Strojeva Antonija, gospodičina. Golob Anton, župan v Stražišči. Predoslje. * Kreon Anton, kaplan. Saje Janez, učitelj. Tržič. Košir Alojzi, fajmošter. Duplc. Šlibar Tomaž, fajmošter. Podbrezje. Praprotnik France, učitelj. Kovor. Bohinec France, župnik. Kokra. Strmole France, župnik. Zapoge. Narobe Martin, župnik. Smlednik. Preželj Matej, župnik. Sajevec France, kaplan. Število ustanovnikov 15. ,, letnikov . .25. 4. Radoliška dekanija. Radolica. *'* V o v k Simon, dekan. * Munda France, dr., advokat. Lah Valentin, kaplan. Begunje. Teran Ivan, kaplan. Zaspo. Jereb France, župnik. Mošnje- * Sajevec Janez, župnik. Kranjska gora. Matek Juri, kaplan. Cirar France, kaplan. Hauptman Janez, strojar. Robič Jakob, posestnik. Dimec Ljudevit, c. k. gozdnar. Srednja vas. * Jerala Janez, kaplan. Bistrica Bohinska. Mesar Janez, župnik. Kristolič Lovro, kaplan. Grad (Bled). Peharec Simon, župnik. Breznica. Pintar Lovro, župnik. Kaninja gorica. *Bernik Lovro, župnik. število ustanovnikov 5. ,, letnikov . .12. 5. Kamniška dekanija. Kamnik. * Preveč Tine, dr., odvetnik in mestni župan. Bogataj France, kaplan. Gavster Mavrici, dr., okr. zdravnik. Treven Valentin, trg. pomočnik. Orel Jožef, trgovec. „Leseverein." Mengeš. Kuralt Janez, župnik. Kmetic JMihael, kaplan. Jaklič Štefan, kaplan. Vodice. Brgant Valentin, župnik. Razboršek Jožef, kaplan. Šmarna gora. Marešič Jožef, duh. v pokoji. Dob. Albreht Leopold, župnik. Kršič Ivan, kaplan. Rova. Budnar Janez, župnik. Brdo. HofFern pl. Viljelmina, grajščinska gospodičina. Svajgar Jožef, grajski oskrbnik. Ankrst Janez, benef. v Št. Vidu. Sv. Peter v Komendi. Volk Jožef, župnik. Tukiiije (zgornje). Bononi Jožef, župnik. Nevlje. Mrvec Blaž, župnik. Učilnica ljudska. Homec. Hiti Janez, župnik. Mekine. Kraševec Jernej, župnik. Tajnice. Lomberger Jožef, župnik. Število ustanovnikov 1. „ letnikov . . 24. 6. Moravska dekanija. Moravče. Toman Ivan, dekan. Zoreč Juri, duh. pomočnik. I Vače. I Tavčar Miha, župnik. Barlič Martin, duh. v pokoji. Sv. Gotluml. Završnik France, župnik. Kolovrat. Novak Jožef, župnik. Krašinja. Vari Juri, župnik. Peče. Kapuz Ivan, župnik. Sv. Helena. Razpotnik Jakob, župnik. Vode Jožef, trg. na Dolskem. Dol. Skul Valentin, kaplan. Blogoviea. Zupančič Ivan, župnik. Sv. gora. Kosmač Šimen, župnik. Zagorje. Anton Urbas, župnik. * Mazek Lovro, kaplan. Število ustanovnikov 1. ,, letnikov . .14. 7. Šmarijska dekani j a. Šmarje. *Brolih Matija, dekan. Dolinar Janez, kaplan. Mazek Anton, učitelj. Zatična. Krsnik Jožef, e. k. okr. sodnik. Grdežič Jožef, c. k. aktvar. Št. Vid. Kulavec Matija, župnik. Stritar Janez, beneficijat. Debeljak Janez, kaplan. Krka. Urbanija Lovro, kaplan. Zupančič France, Žagar na Šici. Lipoglav. Rumpier Maximiljan, župnik. Žalina. Windischer Miha, župnik. Poljica. Sivec Janez, lokalist. Število ustanovnikov 2. „ letnikov . .11. 8. Litijska dekanija. Šmartno. 1 Bürger Jožef, dekan. ' Kobler Alojzi, posestnik. Adamič France, učitelj. Kozjek Andrej, župnik v pokoji. Stupica Lovro, župnik v pokoji. Janša Janez, beneficijat. Knifec Feliks, kaplan. Oblak Juri, zdravnik. Črne Avgust, pek. Polšnlk. Tavčar Matej, župnik. Jan Primož, kaplan. Svibno. Celar Janez, župnik. Dole. Zelenec Jožef, župnik. Dobovec. Jerič Jožef, župnik. Primskovo. Strah Januar, župnik. Št. Juri. Gestrin Leopold, župnik. Trebno. 'Rozman Jožef, dekan. *'* Greselj J o sip in a, grajščinska gospodičina. * Jarec Jernej, kaplan. Santo Treo, grajščak v Mali vasi. Rakovnik. ** Barbo-Waxenšteinski grof Jožef, grajščak. Blagne Anton, oskrbnik. Žužeiuberg. " Novak Josip, kaplan. * Babnik Janez, kaplan. Trebno. Sular Janez, župnik. Abzec Matija, kaplan. Mirna. Voglar Jožef, kaplan. Anibrus. SkrI Jakob, župnik. Selo. Zorman Anton, administrator. Število ustanovnikov 6. „ letnikov . . 7. 10. Krška dekanija. Leskovec. Polak Edvard, dekan. * Grivec France, kaplan. Krško. ** Hočevar Martin, pos. in trgovec. * Mahkot Janez, c. k. uradnik. * Lampe Jožef, c. k. uradnik. * Irkič Ivan, biležnik. Höffern Leopold, vitez, c. k. okr. predstojnik. Kapler Josip, dr., okraj, zdravnik. Zark Simon, trgovec. Škocijan. Petek Andrej, kaplan. Raka. Sarabon Valentin, kaplan. Št. Jernej. Grablovec Jožef, župnik. Vovk Janez, kaplan. Gracarski Turen. **Rudež Dragotin, grajščak. Dolina. Zajec Andrej, župnik. Knavs Janez, kaplan. Križevo. Vovk Janez, župnik. Sv. Dub. Zagorjan Martin, župnik. Studenec. Berčič Janez, kaplan. Bueka. Gasperlin Gašper, župnik. Čatež. Rebič Ferdinand, župnik. Štrukelj France, kaplan. Svoboda Janez, gozdnar. Kostanjevica. **Lesjak Janez, župnik. * Markič Matej, kaplan. * Hribar Vatroslav, župan v Jesenicah. Majtinger Ivan, c. k. uradnik. Pihler Jožef, c. k. uradnik. Bele France, c. k. priglednik. Salcer Ivan, c. k. logar. Šetinec France, trgovec. Kodrič Mihael, trg. v Krški vasi. Melhar Anton, včliki logar v Jesenicah. Gač Vekoslav, trgovec. Žugel Srečan, c. k. dačni uradnik. Šebavec Franjo, pregl. potrošnine. Število ustanovnikov 9. „ letnikov . . 27. Novomcsto. Arko Jernej, prošt. * Napret Teodor, okr. sodn. preds. * Langer France, pl. Podgora, grajščak v Poganicah. Vilfan Simon, korar. Klemenčič Rafael, pater gvardijan. Ivuhelj Matija, vikar. * Vojska Andrej, dr., e. kr. drž. pravdnik. Kastelec Janez, c. k. sod. tajnik. Narodna čitalnica. Rozina Jožef, dr., advokat. Bučar Žiga, dr., okraj, zdravnik. Mohor Martin, uradnik. Št. Mihel. Mejač Anton, župnik. Mirna peč. Režek Peter, kaplan. Stopiče. Lukanec Jožef, kaplan. Bela cerkev. Jerin Jakob, župnik. Prečina. * Preša Jožef, kaplan. Št. Peter. Mohar Peter, kaplan. Podgrad. Oresnik Jožef, lokalist. Število ustanovnikov 4-,, letnikov . .15. 12. Metliška dekanija. Semič. *Skubec Martin, dekan. Pleško France, kaplan. Logarjeva Ljudevita, gospodičiua. Črnomelj. Šutaj Matija, župnik. Pustotnik Janez, dr., okraj, zdrav. Dovič Janez, kaplan. Koželj Miha, kaplan. Vinica. **Mraz Toma, dr., župnik. Stari Trg. Mrzel Jožef, župnik. Domicelj Anton, kaplan. Stanovnik Nikolaj, učitelj. Adlešič. Kraševec Anton, župnik. Dragatuš. * Volčič Ivan, župnik. Podzemelj. Kalan Rajmund, kaplan. Suhor. * Skofec Janez, župnik. Vrh. Zadnik Simon, župnik. Preloka. Sos Mihael, lokalist. Število ustanovnikov „ letnikov . 4 13 13. Kočevska dekanija. Kočevje. * Kožuh Matej, dekan. * Košir Janez, c. k. sodnik. Gašperin Viljem, kaplan. Ažman Ivan, vodja gl. šole. Skrabar Viktor, dr. zdravilstva. Fortuna France, trgovec. Koprivnik. * Olipič Janez, župnik. Stara cerkev. * Parapat Ivan, kaplan. Osilnica. Jakšič Anton, župnik. Stari los;. Hočevar Anton, kaplan. Farn pri Kostclu. Justin Blaž, kaplan. Abram Lavoslov, učitelj. i Nemška loka. Vajvoda Simon, lokalist. Število ustanovnikov 4. „ letnikov . . 9. 14. Ribniška dekanija. Ribnica. ** Holcapfel Ignaci, dekan. ** Rudež Jožef, grajščak. Frank Rili ar d, kaplan. * Skubec Milia, kaplan. Arko Anton, posestnik. * Macun France, c. k. aktvar. Arko Jakob, pos. in gostilničar. Kljun Janez , posestnik in trgovec. Logar Miroslav, posestnik. Obrstar Matija, pos. v Jurjevici. Pakiž Simom, župan v Jurjevici. Pavser Janez, posestnik. Podboj Ivan, posestnik. Sle Andrej, umetalni vrtnar. Rus Janez, mlinar v Brežak. Sušje, vas, za ktero plačuje A. L. v Ljubljani. Velike Lašče. Candolini Vojteh, c. k. okrajni sodnik. Dobrdpolje. Smolej Matija, kaplan. Turjak. Zoreč Janez, župnik. Draga. * Jereb Jožef, župnik. Dolenja vas. Ziegler Janez, župnik. Rozman Lovro, kaplan. Pogorelec Anton, pos. in trgovec. Sodražica. * Lesjak Jožef, župnik. * Kaplenk Janez, kaplan. Fajdiga Janez, pos. in trgovec. Loški potok. Sega Janez, logar in posestnik na Travni gori. Sv. Gregor. Perčič Matej, lokalist. Gora. Klemenec Primož, eksposit. Število ustanovnikov 7. „ letnikov . . 22. 15. Vrhniška dekanija. Vrhnika. 'Bonner Jožef, dekan. ** Klemenčič Jožef, posestnik. * Kotnik France, posest. Polhov grader. Povše Martin, kaplan. Žan Janez, kaplan. Preserje. Podobnik Ignac, župnik. Mencinger Lovro, kaplan. Borovnica. Jugovec Anton, župnik. Robič Simon, kaplan. Št. Jošt. '*Bartol Baltazar, župnik. <3rui vrb. Povše France, lokalist. Pod lipo. Okorn Ignaci, župnik. Rovip. Vidmar Matej, župnik. Zagorjan Ivan, kaplan. Hotcderšica. ; Kiliar France, župnik. Število ustanovnikov 4. ,, letnikov . .11, 16. Idrijska dekaiiija. Idrija. *Kovačič Janez, dekan. * Občina mestna. Höclitl Dragotin, c. k. notar. Gregorič Ignaci, kaplan. Grbec Ljudevit, dr., rud. zdravnik. Stranecky Jožef, trgovec. Urbas Leopold, rudniški pristav. Žiri. * Majnik Janez, župnik. Gorisek France, kaplan. Idrija spodnja. * Močnik France, župnik. Grm Janez, duh. pomočnik. Soklič Blaž, duh. pomočnik. Ledine. * Rome Janez, župnik. Črni vrh. Aleš Luka, vikar. Osana Anton, kaplan. Za v rac. Pivek Janez, lokalist. Sv. Magdalena. Aichbolcer Adalbert, lokalist. Godovič. * Svetličič France, župnik. Vojsko. Brgant France, lokalist. Število ustanovnikov 6. „ letnikov . .13. 17. Cerkniška dekaiiija. Ccrknica. Anžlovar France, dekan. Peterlin Primož, kaplan. * Obreza Adolf, posestnik. Janežič Jakob, bukvovez. Lož. Schweiger Martin, župan in zdrav. Hojkar Dragotin, poštar. Obloke. * Lovšin Simon, kaplan. Drčar Martin, kaplan. Planina. Potočnik Anton, župnik. Jakelj Gregor, kaplan. Koren Matija, posestnik. Endlihar Rudolf, e. k. aktvar. Pleško Dragotin, komisar. Unec. Brence Janez, lokalist. Grahovo. Žerovnik Toma, lokalist. Begunje. Ahčin Anton, eksposit. * Hren France , posest, in župan. Zarnik Janez, učitelj. Učilnica ljudska. Vidmar Andrej, posestnik. Meden Matija, posestnik. Meden Matija, mlinar. Meden Toma, pos. in župan. Postojna. *Hicinger Peter, dekan. " Vesel Ivail, glav. šole katehet in vodja. Belar Jožef, kaplan. * Globočnik Anton, c. k. predstoj. Stavdahar Feliks, c. k. davk. uradnik. ** Premrou Dragotin, posestnik. v* Razpet Martin, dr., okraj, zdrav. Štupica Ignaci, fin. straže nadzor. Hrenovice. Blaznik Jakob, administrator. Grčar Jožef, kaplan. Molj Gustav, kaplan. Senožeče. Pašič Janez, farman. Legan France, kaplan Zelen Jožef, posestnik. Slavili». Pokoren Anton, farman. Erjavec Janez, kaplan. Vreme. Rudolf Lovro, farman. Št. Peter. Klemenec France, ekspozit. Razdrto. *'* Občna seljska. Lunder Janez, ekspozit. Orehek. * Dolenec Ljudevit, grajščak. Križaj Andrej, ekspozit. Mateuja vas. Počkar Janez, ekspozit. Število ustanovnikov 7. „ letnikov . .16. 19. Trnovska dekanija. Trnovo. **Grašič Anton, dekan. * Oblak Janez, kaplan. * Urbanček Janez, kaplan. Bilec Janez, zgodnik. Kranjec Matija. * Brinšek Ivan, trgovec. * Ličan Skender, trgovec. Bistrica. * „Leseverein." Pavčič Janez, sodn. služabnik. Zupan Matija. Na Kalen. * Vilhar Miroslav, grajščak. Knežak. Drobnič Andrej, farman. Košana. * Bergant Jožef, farman. Klinar Drag., kaplan. Snliorje. Zupan Urh, ekspozit. Število ustanovnikov 8. „ letnikov . . 6. 20. lpavska dekanija. Ipava. *Grabrijan Juri, dekan. * Hiti Luka, benef. in gl. šole vod. * Ložar Gregor, dr., biležnik. Barle Jožef, učitelj. Tomažič Janez, kaplan. Spazzapan Štefan, dr., advokat. Kete Jožef, strojar. Lekan Janez, posestnik. Št. Vid. Košir Jakob, vikar. * Kavčič France, posestnik. Vrtovec Filip, posestnik. Podraga. Štiirja. Petrič Blaž, kurat. Gode. * Lampe Anton, kurat. Podvelb. Pečar Janez, kurat. Budanje. Stupar Janez, kurat. Podkraj. * Erjavec Matija, kurat. Planina. * Nakus Jožef, kurat. Višnje. Bajec Jožef, kmetovavec. Slap. * Koder Matej, kurat. * Frjančič Jožef, pos. in župan. Rzelj. * Kopitar Mihael, kurat. Lozice. Kankelj Gašper, beneficijat. Vrlipolje. Lenarčič Matej, posestnik. Število ustanovnikov 10. „ letnikov . .15. II. Lavantinska škofija. 1. Celjska dekanija. Celje. ** V o dušek Jožef, opat. ** K o č e v a r Štefan, dr., okr, zdravnik. * Čitalnica. * Podružnica kmetijska. * Kapus France, trgovec. * Krušič Ivan, ginin. profesor. Jesenko Gregor, ranocelnik. Lichteneger Janez, c. k. okrajni predstojnik. Jozek Ljudevit, e. k. okrožni poverjenik. Jeretin Edvard. Soler Jožef, vikar. Žuža Janez, mestni kaplan. Žnidar Martin, kaplan. Škrta Jožef, gl. šole ravnatelj. Ravnikar Ludovik, okrož. sodnije svetovalec. Ripšl Mavrici, trgovec. Petini Andrej, trgovec. Griže. * Strobelj France, rudninski ravn. * Janežič Jakob, rudninski uradnik. * Toplak Jožef, učitelj. * Ž u ž a Ivan, posestnik. Jug France, rudninski služabnik. ljubilo. * Šribar Janez, kaplan. Gotovlje. Plešnik Mihael, kaplan. Teharje. * Občina selska. Štore. Lukažič Janez, ranocelnik. Vojuik. Roze France, ranocelnik. Število ustanovnikov 12. „ letnikov . .15. Mariborska dekanija. ** Vogrin Lovro, stolni prost. * Zorčič Franc, stolni dekan. * Ulaga Josip, dr., prof. bogosl. Koledar 1868. (Poročilo.) * Kovačič Martin, prof. bogosl. * Š i n k o Božidar, prof. bogosl. * Bohinec Jakob, prof. bogosl. * Jeraj Jožef, škofov kaplan. ** Dominkuš Ferdinand, dr., adv. * Prelog Matija, dr., zdravnik. * Radej France, dr., biležnik. * Srebre Guidon, dr., pravdosred. koncip. * Rapoč France, pravdsr. koncip. * Majciger Janez, gimn. prof. * Šuman Josip, gimn. profesor. *Roj Jakob, c. k. pristav. * Jealička Otokar. *Rupnik Ivan, trgovec. * Skrbeč Davorin, bogoslovec. ** Zmazek France. * Urek Ivan, bogoslovec. * Simonie France. ** Čitalnica. Brdajs Davorin, trg. pomočnik. Cucek Jožef, korvikar. Flek Jožef, kaplan. Kandut Krištof, spiritval. Duhaö FercL, dr., pravdosr. koncip. Marko Mihael, bilež. koncip. Miklošič Ivan, učitelj. Morič Maks, trg. pomočnik. Oroželj Janez, dr., pravdos. koncip. Remšmit Ferd., posestnik. Srebre Juri, zdravnik. Semlič Jožef, učitelj. Sveta Marjeta. Kosi Božidar, župnik. Sv. Jnri. Pnkšič France, župnik. Ruše. Burcar Božidar, kaplan. Hoče. * Murko Anton, dekan. Stoklas Božidar, kaplan. Jareuiiia. * Modrinjak Matija, dekan. Sv. Križ. *Vrlič France, župnik. Leinbali. Hrg Lovro, župnik. Pečnik Peter, kaplan. O naslednjih ne vemo, ali ostanejo »e Matičini udje, ali ne: * Glazer Marko, častni kanonik. * Pavla Matija, kaplan. * Sket Jožef, žcleznični uradnik. * Junkar Janez, zemljem. asistent. * Sovič Jožef. * Janžek Slavomil. * Babnik Miroslav. Žajdel France. Bezjak Ivan. * Glažar Dragotin. *Irgolič Anton. * Muršec Anton. * Rajhov Anton. * Santelj Anton. * Vraz Anton. Število ustanovnikov 25 + 13. „ letnikov . 18. 3. Bražlovška tlekanija. Vransko. * Sentak France, posestnik. * Oset Simon, trgovec. * Sventner Lavoslav, trgovec. Lopan Jakob, podučitelj. Gradišnik Luka, zdravnik. Gomilsko. Zupančič Davorin, podučitelj. 4. Slovensko bistriška tlekanija. Bistrica slovenska. ** V o š n j a k Jožef, dr., okraji zdravnik. * Ratej France, c. k. biležnik. Kmetič Jožef, trgovec. Sepec Dragotin, e. k. priglednik. Limavšek Peter, gostilničar. Korbar Blaž, e. k. aktvar. Vrabel, Janez kaplan. Štiger Albert, trgovski sin. Bobisud Janez, učitelj. Stuhec Anton, učitelj. Konj ari Janez, trgovec. Knjižnica župna. Železnikar Ivan, notar, uradnik. Sv. Mihael. Ermenec France, kaplan. Št. Martin. Ceneč Gašper, župnik. Laporje. S ab O t Juri, kaplan. Mlakar Juri, pos. v Hošnici. Najšperg. * Repič Andrej, kaplan. Poljskava spodnja. ** Novak Vincenci, župnik. Poljskava gornja. * Trafenik France, župnik. Poljičane. Šmon Anton, župnik. Sv. Venceslav. Frelih Anton, župnik. Stepišnik Lovro, mlinar. Pragarsko. * Vošnjak Mihael, želez. urad. Število ustanovnikov G. letnikov 18. 5. Cerkovška dekanija. Cerkovec. Nagy Albert, dekan. Sparovec Andrej, kaplan. Drozeg Anton, kaplan. Fravhajm. Rath France, župnik. Krajnec Tomaž, župan. Slivnica. Kraglj Martin, podžupnik. ti. Gornji gradska dekanija. Gornji grad. Florijančič Jožef, dekan. Jerše France, uradnik. Žolcpali. * Bezenšek Juri, kaplan. Mozirje. * Lipoid Janez, duhoven. * Lipoid Jožef, posestnik. Blaž Božidar, trgovec. 7. St. Jurska dekanija. Sv. Jnri na Ščavnici. * Kukovec Josip, kaplan. Andrašič Josip, učitelj. Zorman Božidar, učitelj. Ljntonicr. Klemenčič A nt., dr., župnik. Antolič Ivan, kaplan. Ploi, dr., odvetnik. Kocmut France, c. k. uradnik. Farkaš Janez, zdravnik. Gomilšek Jožef, solieitator. Globočnik Anton, okr. predstoj. Vojsk Jožef, kaplan. Žemlič M., trgovec. Mohorič Ognoslav, mlinar. Raj h Janez, kmet. Božič Anton, posestnik. Sv. Križ. Kramperger Lovro, župnik. Zadravec Jožef, kaplan. Vržeje. Stranjščak Anton, kurat. Konjice. ** Knjižnica župna. Korošec Štefan, župu. v Stranicah. Gršak Vincenci, kaplan. Sepec Ivan, trgovski opravnik. Loče. Virk Jožef, župnik. Cadraina. Kunej Janez, župnik. Prihova. Pevec Janez, župnik. *Modec Janez, kaplan. Ž reče. ** Kovač Jožef, krojač. Špitalič. Jaklič Dragotin. Podgoršekova Mica, km. hči. Ti nje. Regula Juri, župnik. Število ustanovnikov 3. „ letnikov . ,9. 9. Kozješka dekauija. Kozje. * K o s a r France, dekan. * Srnec Janko, dr., advokat. Erjavec Peter, kaplan. Beseljak Pavel, c. k. okraj, predst. Rausch France, doktorand prava. Roškar Matej, solicitator. Sv. Peter pod sv. gorami. Zevnik Martin, duh. svetovalec in župnik. Koren Matija, podžupnik. Bukvarnica župna. Pilstanj. Lenarčič Andrej, župnik. Podčetrtek. Sredenšek Janez, župnik Št. Vid v Planini. J ur ko Janez, učitelj. Podsreda. Bratanič Jožef, župnik. Kajtna Andrej, kaplan. 10. Laška dekanija. Laški trg. * Žu ž a Anton, dekan. * Šavp erl Dragotin, kaplan. * Gregel Janez, kaplan. Elsbacher Andrej, trgovec. Znidaržič Urban, zdravnik. Guzaj Jernej, kaplan. Št. Rupert. * Arzenček Matija, župnik. Kocuvan Anton, kaplan. Loka. * Ripšl Dragotin, župnik. Trebovlje. *Hašnik Jožef, župnik. * Sorglechner France, kaplan. * Spenger Gregor, kaplan. * Pust France, župan. Cajhen Janez, kmet. Sv. Jedert. Prekoršek Gregor, župnik. Pajmon Anton, kaplan. Sv. Mavrici v Jurkloštru. ** Vrečko Matevž, župnik. Golci. **Pirnat Andrej, rudn. urad. Hamberg. Kapus Anton, c. k. adjunkt. Sobota. Trampus Janez, župnik. Brezje Grosskopf Matija, župnik. 12. Novoeerkevska dekanija. Dobrna (p. Celje). *Mikuš Franjo, župnik. * Balon Anton, kaplan. Vojnik. *Trstenjak Jakob, kaplan. Jazbec Anton, kaplan. Dobršek Mat., občin, tajnik. Sv. Marlin v rožni dolini. I | Cocej Jernej, kaplan. 13. Ptujska dekanija. Ptuj. Vošnjak Janez, dr., prost, Caf Juri, benefieijat. Vuk Andrej, vikar. Frk Matija, benefieijat. Majerič Maksimilijan, gvardijan. Cučko Dragotin, duh. pomočnik. Alekšič Fidel, duh. pomoč, in gospodar. Vršič Davorin, duh. pomočnik. Herrman Mihael, sodn. pristav. * Petovar Ivan, dr., pravds. koncip. Sv. Lavrenec. * Meško Jakob, župnik. Trunk Blaže, kaplan. Vurberg. * Vraz Jožef, kaplan. Sv. Marko. Bezjak Jožef, župnik. * Simonie Jan. Aleks., kaplan. Sv. Marjeta niže Ptuja. Kranjec France, župnik. Simonič Ivan Nep., kaplan. Sv. Urban. Grabar Mihael, župnik. Število ustanovnikov 4. ,, letnikov . . 14. 14. Rogaška dekanija. Rogatec. * Stajnko Anton, kaplan. Sv. Peter na Medvedovem selu. * Wolf Anton, župnik. Sv. Križ na kisli vodi. * Gostenčnik Peter, kaplan. Kostrivnica. Kolarič Jožef, kaplan. Sv. Ilenia. * Masten Jožef, kaplan. Sv. Trojica. Žurman Janez, posestnik. Sv. Mihael v Žitalih. Polec France, kaplan. Sv. Florljan. Hanžič Jakob. Sv. Mihael pri Soštanji. *Pribošič Janez, kaplan. Šoštanj. Vošnjak France, pošt. in posest. Št. Janž v Goricah. Križan Henrik, župnik. 16. Hoška dekanija. Devica Marija v Puščavi. ' Potočnik Lovro (p. sv. Lorenec pri koroški železnici). 17. Šmarska dekanija Šmarje. Ivanec Martin, dekan, .lan Ferdinand, kaplan. Sv. Juri pod Itiliiikoin. * Trstenjak Davorin, župnik. * Ipavec Gustav, dr., zdravnik. 18. Št. Lenartska dekanija. Ponkva. * Hajšek Anton, žup. namestnik. Zdoljšek France, posestnik. Vošnjak Lovro, kaplan. Sladka gora. * Ogradi France, kaplan. Slivnica. * Kunej Ivan, kaplan. Sv. Benedikt. ** Jančar France, kaplan. Zorko Alojzi, učitelj. Sv. Lenart. *Knez Slavoljub, c. k. biležnik. Cuček Franjo, avskultant. Drvanje. * C o 1 n i k Domenik, posest. Velcel Anton, km. sin. Negova. Lošpahar Martin, zemljemerec. Forko Martin, učitelj. Sv. Ana na Krembergu. Arnoš France, kaplan. Trotkava. Fekonja France, kmet. Sv. Peter pri Radgoni. Kurnik Janez, župnik. Rantuša Juri, kaplan. Kamnikar France, trgovec, Sribar France, kmet. Sv. trije Kralji. Kolbelj Janez, kmet. Žeiring. Seifrid Ljudevit, kaplan. Gederovce. Mlinarič Jožef, krčmar in kmet. Število ustanovnikov 3. 14. 1 „ letnikov . 19. Veliko nedeljska dekanija. Velika nedelja. Sv. Nikolaj. Vrbnjak Jožef, kaplan. 1 potrg Aloizi, kaplan. Sv. Tomaž (p. Friedan). Mavčič Jožef, župnik. ! Središče. Fras Jožef, kaplan. ! Simonič Jožef, župnik. Magdič Anton, dr. | Lorenčič Andrej, kaplan. 20- Šmartinska dekaiiija. Slovenji gradeč. St. Vid. * S1 o m š e k Janez, kaplan. Vivod Jožef, mlinar. Sv. II |iri Turjaku. * Kos Vekoslav, kaplan. 21. Videmska dekaiiija. Brežice. ** Razlag Radoslav, dr. adv. Tanšek Ivan, odvetn. pisar. Glavna šola za šolska darila (od 1866. —1870. 1. plačano. * Lonček Alojzi, pos. na Blanci. * Holinger Neža, gospa posestnica. Novak Janez, mestni podžupnik. Janežič Janez, meščan in dež. posl. Hoffman Edvard, e. k. pristav. Mencinger Janez, odvetniški vaj. Pregelj Anton, grajščinski ekonom. Videni. Rajec Anton, dekan. Veliki kamen. Kožar Jožef, posestnik. Sevnica. Ekscl Dragotin, trg. pomočnik. Zagorje. Trjašek Dragotin, župnik. Kozje. Kumer Dragotin, c. k. biležnik. Sv. Lovrence. Rakoše Mihael, kaplan, 1'seče. Sever Jožef, kaplan. Število ustanovnikov 3. „ letnikov . . 14. 22. Vuzeniška dekaiiija. Vuzenlca. Galuf Anton, dekan. Ribnica. * Držečnik Luka, sin, p. d. Vinšek. Ozvald Janez, posestnik. Miklavec Janez, krčmar. 23. Završka dekanija. Sv. Barbara. *Weixl Ivan, dekan. *Rai6 Božidar, duh. pomoč. * Vučnik France, učitelj. Hržič Ivan, duh. v pokoji. Vidovič Anton, dijak. Knjižnica učiteljska. Zavrč. * Stranjščak Davorin, župnik. * Trampuš Ivan, kaplan. Leskovec. * Mlinarič Jožef, župnik. * Arnoš France, kaplan. Št. Vid. * Švajger Gabriel, kaplan. * Sovič Aleksander, kaplan. Sv. Trojica. * Kancler Pavel, župnik. * Hirtiš Benedikt, kaplan. *Petanjek Lavoslav, kaplan. Dobrava. *Rejsinger France, pos. in trg. III. Krška škofija. 1. Celovec. *Janežič Anton, c. k. više raalke prof. ** Einspieler Andreas, c. k. više realke prof. * Šervicelj Matej, knezoškof. tajnik. ** Čitalnica ndrodna. Robida, P. Karol, prednik bene- dikt. samostana in c. k. prof. Janežič Valentin, dr., c. k. reg. zdravnik v Vinkovcih. Serajnik Lovre, fajm. na Žili. Sašelj Martin, nunski spovednik. Dirnwirt Karol, špiritval. Rossbacher Bernard, trgovec. Somer Gregor, c. k. norm. učit. Božič Ivan, duhovnik. Polak Gvidon, trg. knjigovodja. Zupan Jožef, trg. pomočnik. Pesjak France, trg. pomočnik. Knjižnica semeniška. Medgorje (p. Celovec). Cibašek Janez, farni oskrbnik. Grabstajn. Šuster Janez, kaplan. 2. Dekanija Doberlaves. Lijavnik Janez, prošt. Činkovec Jožef, beneficijat. Kapun Valentin, kaplan. Hafner Jožef, župnik. Sluet Jožef, župnik. Nesler Matija, kaplan. Kronik France, fajmošter. Poznik Albin, pravnik. Brežan Andrej, kaplan. Krofič Mihael, kanonik. Jezero. Vrankar Štefan, župnik. Muri Peter, posest, pri sv. Ožboltu. Stular Janez, pos. pri sv. Ožboltu. Kenda Štefan, fajm. v žel. Kapli. 4. Št. Pavel. Venedig P. Herman, gimn. prof. Mlakar P. Maksimiljan, samostan. dohodničar. Koderman P. Rihard, gimn. prof. 5. Dekanija Pliberk. Pliberk. Westermayer Jakob, dekan. Kikel Toma, kaplan. Pri Fari. | Bergmann Valentin, fajmošter. Žrjav Matej kaplan. Švabek. Leskovar Jožef, fajmošter. Koprivnica. Laknar Janez, župnik. 6. Savodnjc ((■münden). * Hraševec France, c. k. okrajni načelnik. 7. Velikovec. *Pavlič Valentin, dr., adv. Čuček Jožef, dr., pravdsr. koncip. Torkar Matija, prov. kanonik. 8. Žila (spodnja). Levičnik J., dekan pri sv. Moh. Ožgan France, župnik pri sv. Štef. Zablatnik Ivan, kaplan. Majar Matija, župnik v Gorjah. 9. Trbiž. ** Dobovšek Mihael, duh. v pokoji. 9. Žabnica (p.Tarvis). Ambrož Matija, kaplan. Število ustanovnikov 7. „ letnikov . .43. IV. Goriška nadškofija. 1. Gorica. ** Golmair Andrej, dr., knez in nadškof. *Bensa Štefan, nadškof, kancelar, konz. svčtnik. ** Budal Bernard. Furlani Jožef, duhovnik. Pirec Matej, stolne cerkve vikar. * Globočnik Janez, nadškof, tajn. * Hrast Ivan, dr., vod. bogosl. sem. ** Kočij an čič Štefan, dr., prof. sv. pisma. *Marušič A., gimn. prof. * Moos Avgust, c. k. pošt. urad. * Šolar Janez, gimn. prof. * Pleteršnik Maks., gimn. prof. * Winkler Andrej , dež. odbornik. Kafol Štefan, nadškof, tajnik in cerkveni računar. Mašera Jožef, vikar v št. Mavru. Kebec France, gimn. suplent. Kobal Peter, vikar v Seduli. Makarovič Andrej, kapi. vVolčah. Rjaveč Blaž, vikar v Ravnici. 2. Ajdovščina. * Čitalnica. * Kavčič Josip, c. k. sodeč. ' 3. Gradiska. Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici. 4. Dekanija Cirkniška. Cirkno. Jeram Jožef, dekan. Wester Janez, kaplan. Novake. Selak Anton, vikar. Otalež. Kristan Lovro, vikar. 5. Dekanija Kanalska. ** Wolf Andrej, dekan. * * Wolf Ivan, podružnik. Tonkli Jožef, dr., advokat. I v an čič Jožef, notar. Štrukelj Gregor, vikar v Gore- ^ njem polji. Širca Janez, podučitelj. 6. Dekanija Toinitiska. Toinin. Doljak Jakob, dekan. Hvalica Anton, duhov, pomočnik. Pencin Dragotin, duh. pomočnik. Lazar Anton, duhov, pomočnik. * Čitalnica. Gaberšek Janez, trgovec. Stržišče. Močnik Luka, vikar. Koborid. Uršič Anton, trgovec in posest. Most ali sv. Lucija. Rutar Tomaž, fajmošter. Vales Marko, duh. pomočnik. Idria pri Itači. Leban Ivan, kurat. Spodnja Tribuša. Kustrin Janez, provizor. Roča. Velikonja Janez, previdnik. Podinovec. Skočir Jože, kaplan. Podbrdo. Rutar Anton, fajmošter. Grahova. Bevek Janez, vikar. Nemški Rut. Kramar Filip, fajmošter. 7. Dekanija Crniška. Kauinje. Vodopivec Janez, trgovec. Število ustanovnikov 16. „ letnikov . . 34. V. Tržaška škofija. 1. Trst. ** Legat Jernej, dr., biškup. * Bučar France, trgovec. * Cegnar France, viši telegrafist. * Čižrnan Anton, c. k. navtični akademije profesor. * čitalnica. * Fegec France, c. k. namestni tajnik. Godina Jožef, financ, komisar. Kosec. Saverijan, duh. v bogosl. semenišču. ** Gorup Jožef, veliki trgovec. *KasteIec France, trgovec. *Krsnik Ferko, trgovec. * Podobnik Janez, c. k. poštni uradnik. * Pertot Janez, pos. v Barkoli. ** Sorč Edvard, trgovec. * Valentinčič L., c. k. pošt. urad. * Zorman Jožef, župnik v Katinari. Dolinar Janez, dosl. dvor. svetov. Stavdahar Ferd., gimn. katehet. Žvanut Matija, trg. opravuik. Aleš Anton, kapi. pri sv. Jakobu. Bostijančič Anton, župnik pri sv. Ivanu. Bartl Jožef, kapi. pri sv. Ivanu. Klin Anton, kaplan na Občini. Legat Janez Nep., katehet dekl. gl. šole. * Schweiger Juri, policij, komisar. 2. Žininj v Istri (Pazen, Pisino). Sajevec Jakob, duhovnik. 3. Kastav. ** Volčič Jakob, kaplan. 4. Prosek. Gorjup Ivan, pek in posestnik. Milič Gregor, posestnik. Nabrgoj Ivan, župan in posestnik. 5. Toinajska dekanija. Toinaj. ** Črne Anton, posest, in župan. Ukrnar Anton, dekan. Sežana. Črne Janez, kaplan. Skopo. Vas (plačuje g. dr. J. Orel v Ljublj.) Zlobec Pavel, kaplan. Repeiitabor. Treven Janez, farman. Dntovlje. i B renče Jernej, duhovnik, i Soseskina knjižnica (plačuje g. L Tavčar v Ljublj.). Kopriva. Tomšič France, kaplan. Štorja. Kocijan Jakob, duh. oskrbnik. Avber. * Brtoncelj Gašper, kurat. Po vir. čebular France, farman. 6. Jelšanska dekanija. Jelšane. Pušavec Valentin, dekan, čitalnica narodna. Rogač Anton, kaplan. Pirec Srečan, učitelj. Vodice. Poklukar Martin, župnik. Ilrušica. Breceljnik Janez, farman. Dobravec Miha, kaplan. Klemenec France, kaplan. Mune. * Šinkovec Jožef, farman. Koželj Anton, kaplan. Nedeljska šola. Starada. Teran France, kaplan. Golac. Eržen Ignac, fajmošter. Podgraje. Sovinč Anton, vikar. 7. Dolinska dekanija. Dolina. **Jan Juri, dekan. Svet Ivan, kooperator. Sancin Jožef, duhoven. Rodik. Subec Primož, kooperator. Barka (p. Divača). Rekar Janez, kaplan. Klanec. Rupnik Jožef, duhovnik. Metlika Anton, trgovec. Boljunec. Vode Jožef, kaplan. 8. Dolenja vas v Istri (p. Boljun). 1 ** Vovk Ivan, župnik. 9. Truške (p. Capo d'Istrla). * Notar Anton, kaplan. Število ustanovnikov 23. „ letnikov . . 43. VI. Sekavska škofija. 1. Gradec. ** Muršec Jožef, dr., profesor na viši realki. Robič Mat., dr., c. k. prof. bogosl. * Krek Gregor, dr., prof. sloven- ščine na Joaneumu. Tosi Jož., dr., c. k. prof. bogosl. Paltauf Jakob, župnik v pokoji. Polič Drag., župnik v gradjanskej bolnišnici. Kovačič J., katehet c. k, normalke. Wallner Peter, kateh. .c. k. nižje realke. Kopač J., dr., c. k. prof. pravo- slovja v pokoji in c. k. svetov. Šubic Sim., dr., prof. naravoslovja na trg. akademiji. Sarnec Fr., mestjan. * Ipavcc Benjamin , dr., zdravnik. Krainc Ivan, c. k. uradnik. Kvas Koloman, prof. slovenščine na c. k. vseučilišči. Zamuda France, knjigovodja v hranilnici. Kocijančič Alojzi, kamnosek. Šmidt Ferd., trg. pomočnik. Regula Franjo, odvetniški koncip. Petelin J., magist. blagajnik. Dreisiebner Jože, knezoškof. tajnik. Misia Jakob, dr., prof. v avgustin. Lupšina, ravnatelj v. e. k. zastavn, Slik Jožef, kapi. na kalv. gori. Vrbnjak Jož., kuratv d. bolnišnici. Waser pl. vitez, J., drž. pravdnik. Del Negro Mavrici, c. k. višega sodstva svetnik. * Meie Janez, dr., drž. pravdnik. Slovenija društvo. 2. Imurek (Mureck via Spielfeld). Pavalec Juri, kaplan. Lorber H., dr., pravdosr. koncip. 3. Festenburg (p. Voran). Kramberger Feliks, župnik. 4. Gräfendorf (p. llartberg). Molj Leopold, kaplan. 5. Butzendorf (p. Gradec). Žunko Josip, kaplan. 6. Sv. Peter na Otersbahu. Niedorfer Marko, kaplan. 7. Itruck na Muri. Robič Valentin, privat, uradnik. Število ustanovnikov 4. „ letnikov . . 30. VII Kraji drugih škofij v abecednem redu. 1. Admont. * Matevžič pat. Eginard. * Pivc pat. Maksimiljan. * Lajh Jožef, Korbinijan, novinec. * Vagaja France, Rudolf, bogosl. Rešek Enrik, bogosl. prof. Slander Emeran, duhovnik. Trček Slavoljub. 2. Aleksandrija. **Jugovic Leopold, trgovec. 3. Belotinei. Žižek Marko, župnik. Žemljic Stefan, kaplan. Murkovič Janko, učitelj. 4. Črenšovci. Kovačic Marko, župnik. 5- 1'ibin. Zim nie Dragotin, zemljemerec. Mraz Toma, uršulinski spovednik. 6. Dijakovo. *'* Strossmajer j. Juraj, biškup itd. 7. Dunaj. * C i g a 1 e M a t e j, c. k. koncip. drž. ministerstva. ** Dolenec, Matija, dr., advokat. * Klun Vinc., dr., drž. poslanec. * Lipoid France, pravdnik. ' Melcer Rajm., dr., vod. bolnice. ** Miklošič pl. France , profesor. ■ Steiner Janez, dr., advokat. Jevnikar Jakob, oficijal pri policijskem ministerstvu. Krištof Ferd., uradnik pri Križan-skem redu. * Srnec Josip, pravnik na vseučil. 8. Hallstadt. Krišnicka Dragotin, računovodja pri c. k. rudniški upravi. 9. Levov. * (Jhocholoušek Emanvel, zemljemerec. 10. London. * Turner Pavel. 17. Mala Boleslav (Jungbunzlau). Wiest Vikt., c. k. novčni koncip. in preiskovalni komisar. 11. Miskolez. * Robič Andrej, mašinski tehnik na kolodvoru. 12. Neunkirclien. * Pinežic Viktor, kaplan. 13. Osek. Stražimir Franjo, lekarski pomoč. 14. Pešta. *KreČ M., finančni koncip. 15. Polk Maroičič. Tomše Janez, vojaš. kaplan. 16. Poreč. ** Dobrila Juri, dr., poreški in pulj ski biškup. 17. Požega. * Mazek Anton , gimn. profesor. 18. Pulje. *Sušnik Gašper, stotnik avditor. *Bušič Jožef, c. k. poštni voditelj. 19. Promontura. * Mrgolič Ivan Živko, duhovnik. 20. Reka. ** Mažuranič Anton, kr. gimnazij, ravnatelj. * Blaž France, trgovec. * Jenko Skender, trg. opravnik. Vodopivec France, realni učitelj. Žakelj Mir O si., gimn. profesor. Vakanovic Jaroslav, sudbeni prisl. Markovic Ivan, kr. realke vodja. Matevžic Miha, gl. šole učitelj. Valon Josip, sudbeni pristav. 21. Rim. * Suc Jožef, duhov, v ustavu „deli' anima." 22. Sisek. Pavlica Stevo, trgovec. 23. Stridava v Medjimorjt (p. Stridau). Luci Anton, kaplan. 24. Terezina (Theresienstadt). Comelj Andrej, c. k. poročnik pri 26. pešnem polku pri 4. komp. vojniškega reda. 25. Vi Ido n. Pintarič France, kaplan. 26. Zader. Tisen Jožef, c. k. major. 27. Zagreb. * Bogovič Mirko, književnik. * Bradaška Franjo, k. gimn. prof. * Concilia Ivan, trgovec. Oblak France, uradnik pri raeunst. Pagon Anton, oficijal pri računat. Velikajne France, pravdosr. konc. Weis France, kavarnar. Trnovcc Matej, pravnik. Kočevar Ferdo, račun, uradnik. * Zoričič P., k. više realke prof. Breslauer Jožef, dr. Mesic Matija, profesor. Mrazovič Ladislav, pravnik. Novak Josip, vrhovni blagajnik. Število ustanovnikov 39. „ letnikov . . 40. * Jelovšek Martin, k. više realke profesor. * Kopač Josip, dr., pravd, koncip. * Kos Anton, pravdnik. *Macun Ivan, k. gimn. prof. * Vančas Aleks., dr., zdravnik. * Vranicani baron Ambrož. ** Weber Adolf, k. gimn. ravnatelj. Tušek Ivan, k. više real. prof. Bučar Josip, oficijal pri računst. Erjavec France, k. više realke profesor. Gostiša Andrej , dr., apelacijski svčtnik. Novak Anton, financijalni pristav. Častni ud Matice slovenske: Rajevskij Mihael, biškup pri ruskem poslanstvu na Dunaji. V djanski zvezi književne vzajemnosti je Matica: 1. Z Matico dalmatinsko v Zadru od 1864. leta. 2. „ slovaško v Turčijanskem sv. Martinu od 1864.1, 3. „ srbsko v Novem sadu od 1864. 1. 4. „ gališko-rusko v Levovu od 1865. 1. 5. „ ilirsko v Zagrebu od 1866. 1. 6. „ češko v Pragi od 1866. 1. 7. Z Besedo umetniško v Pragi od 1866. 1. 8. Z Društvom (spolekom) pravniškim v Pragi od 1866. 1. 9. Z Družbo sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1. 10. Z Društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1. 11. Z Akademijo carsko v Št. Petersburgu od 1866. 1. 12. Z Akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1867. 1. (Njenemu predstojništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige: eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju si. predstojništvo po dr. J. Mursečevi želji razdeljuje najizvrstnejšima slovenskima akademikoma, dokler ni vseučilišča v Zagrebu.) Matica svoje knjige daruje: 1. SI. c. k. pravdniji v Ljubljani za knjižnici v Lankovicu in Karlav-u (po 2 iztisa). 2. SI. c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic (po 2 iztisa). 3. SI. c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico ondašnje kaznilnice (po 1 iztis). - 4G — Odbor slovenske 1. i Uli ljubljanski: 1. Dr. Lovro Tornau, prvosed. 2. Dr. L. Vončina, 1. prvosednikov namestnik. 3. Anton Kos, 2. prvosednikov namestnik. 4. Dr. J. Zupanec, blagajnik. 5. Anton Lesar, tajnik. * 6. Jožef Marn, zapisnikar. * 7. Ivan Vavrä, knjižničar. 8. Dr. Janez Bleiweis. 9. Anton baron Cojz. 10. Dr. E. H. Costa. * 11. Peter Kozler. 12. France Levstik. 13. Dr. Janez Zlat. Pogačar. 14. Andrej Praprotnik. * 15. Luka Svetec. 16. Ivan Vilhar. 1) * kaže gg. odbornike, ki so 2) Z ležečimi črkami so tiskani 1866. leta izvoljeni. Matice v Ljubljani ja 1867. Vnanji: 1. Jožef grof Barbo. 2. France Cegnar. * 3. Matej Cigale.* 4. Anton Črne. 5. Dr. Ferdinand Dominkuš. 6. France Erjavec. 7. Anton pl. Gariboldi. 8. Jožef Gorup. 9. Juri Grrabrijan. * 10. Peter Hicinger. 11. Anton JanežiS. 12. Štefan Kocijančič. 13. Dr. Štefan Kočevar. * 14. Matija Majar. 15. Dr. France Miklošič. * 16. Matej Pirec. * 17. Božidar Raič. 18. Dr. Radoslav Razlag. 19. Dr. Janko Sernec. 20. Davorin Trstenjak. 21. Dr. Jožef Vlaga. 22. Dr. Andreas Vojska. 23. Dr. Jožef Vošnjak. 24. Andrej Winkler. i 4. julija 1807 po žrebn izvadljani. j. odborniki, pri 2. občnem zboru 27. sept. — 47 — Konečni razgled. ustanovnikov letnikov vseh a d duhovnih o v svetnih Ljubljanska škofija . . . 190 443 633 288 345 Lavantinska 106 180 286 164 122 Krška „ ... 7 44 51 37 14 Goriška » ... 16 34 50 37 13 Tržaška i} ... 23 43 66 40 26 Sekavska D ... 4 31 35 15 20 Druge škofije ..... 39 40 79 18 61 385 815 1200 599 601 Opazka: Vstanovniki, ki so ustanovino doplačali, so zaznamvani s**, vsi drugi vstanovniki z *, letniki so brez znamnja, poverjeniki pa so tiskani z razprtimi črkami. Družbenik, ki ne bode našel svojega imena v tem imeniku, pa je bil do 30. junija t. 1. naznanjen odboru, ali pa bode zapazil kako napako, naj nam blagovoljno naznani, da se to popravi. Za zmote, ki se nahajajo ozir stanovališč, ne moremo kaj, ker se nam vse premembe niso naznanile. Kdor ni tiskan v dekuniji, t? kteri zdaj biva, ta naj išče knjig pri čast. gosp. dekanu ali poverjeniku, pri kterem je lani prejel druibine knjige. Matičini udje v abecednem redu. Ustanovniki. Arce Rajmund 21. Arnos France 39. Arzenček Matija 36. Auer Juri 21. Babnik Jožef 28. Babnik Miroslav 34. Balon Anton 37. Barbo grof Jožef 28, Bartol Baltazar 30. Bensa Štefan 40. Bezenšek Juri 35. Blaznik Jožef 21. Blaž France 44. Bleiweis Drag., dr. 21, Bleiweis Jan., dr. 21, Bogovič Mirko 44. Bohinec Jakob 33. Bonner Jožef 30. Bradaška France 44. Brgant Jožef 32. Brinšek Ivan 32. Brnik Lovro 26. Brolili Matija 27. Brtoncelj Gaspar 42. Bučar France 41. Bučar Viktor 21. Budal Bernard 40. Bürger Jožef 27. Bušič Jožef 44. Bürger Ljudevit 21. C e g n a r France 41. Chocholovšek E. 44. Cigale Matej 44. Codelli bar. Ant. 21. Concilia Ivan 44. Costa E. H., dr. 21. Cvajar Ivan, dr. 21. Cebašek A., dr. 21. Cepon Anton 21, Arabska Številka pomenja stran , na kteri se nahaja družnik, Češko Valentin 21. Čitalnica ajdoska 41. ,, celjska 33. „ celovška 40. „ ljubljan. 21. ,, maribor. 34. ,, tominska 41. „ tržaška 42. čižman Anton 41. Golnik Dominik 38. Črne Anton 42. Debelak Matija 21. Debevec Jožef 21. Dobovšek Mihael 40. Dobrila Juri7 dr. 44. Dolenec H., dr. 24. Dolenec Janez 24. Dolenec Ljud. 32. Dolenec M., dr. 44. Dolinar France 24. Dominkuš Ferd. 34. Dreo Aleks. 21. Držečnik Luka 39. Eger Eozalija 21. Einspieler And. 40. Erjavec Matija 33. Fabijan Janez 21. Fegec France 42. Florijanova Nikol. 25. Frančiškan, knjiž. 21. Frjančič Jožef 33. Fröhlih Anton 21. Gariboldi pl.A.21. Gariboldi pl. F. 21. Gestrin Drag. 21. Glazer Marko 34. Glažar Drag. 34. Globočnik Anton 32. Globočnik Ivan 24. Globočnik Janez 41. Globočnik Leop. 24. Gollmair A., dr. 40. Gorup Jožef 42. Gostenčnik Peter 37. Grabrijan Juri 32. Grašič Anton 32. Gregelj Janez 36. Greselj Josipina 28. Grivec France 28. Grmek Henrik 21. Hajšek Anton 38. Hašnik Jožef 36. Heidrih Dragotin 21, Hieinger Peter 32. Hirtiš Benedikt 39. Hiti Luka 32. Hočevar Martin 28. Holcapfel Ignaci 30. Holcer Drag. 21. j Hollinger Neža 39. 1 Hranilnica ljublj. 21. Hrast Ivan, dr. 41. j Hraševec France 40. Hren France 31. i Hribar Vatrosl. 28. Ipavec Benj.,dr.43. Ipavec Gust., dr. 38. Irgolič Anton 34. Irkič Ivan 28. Jamšek Ivan, 21. Jančar France 38. Janežič Anton 40. Janežič Jakob 33. Jan Juri 42. Janžek Slavomil 34. Jarec Anton, dr. 21. Jarec Jernej 28. Jedlička Otokar 34. Jelovšek Martin 45. Jenko Skender 44. Jerajeva Ivana 21. Jeraj Jožef 34. Jerala Ivan 26. Jeran Luka 21. Jereb Jožef 30. Jugovec Leop. 43. Junkar Janez 34. Kadilnik Fr. 25. Kancler Pavel 39. Kaplenk Ivan 30. Kapus France 33. Kastelec France 42. Kavčič France 32. Kavčič Josip 41. Keržič Gregor 25. i Kleinmayer pl. Ig. 21. Klemenčič Jožef 21. Klemenčič Jožef 30. Kljun V. Ferd. dr. 44. Knez Slavoljub 38. Knjiž.žup. v Konj. 36. Kobler Alojzi 27. Kocijančič Štefan. 41. Kočevar Št., dr. 33. Koder Matej 33. Kopač Jožef 45. Kopitar Miha 33. Kos&r France 36. Kos Anton 21. Kos Anton 45. Kos Vekoslav 39. Košir Janez 29. Kovač Jožef 36. Kovačič Ivan 31. Kovačič Martin 33. Kozler Ivan 21. Kozler Jožef 22. Kozler Peter 22. Kožuh Matej 29. Kosti Gustav 21. Kotnik France 30. Krčon Anton 25. Kreč M. 44. Krek Gregor, dr. 43. Ivrisper Valentin 22. Krsnik Ferko 42. Krušič Ivan 33. Ivukovec Jožef 35. Kunej Ivan 38. Kušar Jožef 22. L a j h Jožef 43. Lampe Anton 33. Lampe Jožef 28. Langer pl. France 29. Legat Jernej, dr. 41. Lenček Alojzi 39. Lesar Anton 22. „Lesever." v Bistr. 32. Lesjak Ivan 28. LesjakvJožef 30. Ličan Skender 32. Lipoid France 44. Lipoid Ivan 35. Lipoid Jožef 35. Lovšin Simon 31. Ložar Gregor, dr. 32. Lukman Jakob 22. Macun France 30. Macun Ivan 45. Malikot Ivan 28. Majciger Ivan 34. Majhenič Gašpar 22. Majnik Ivan 31. Mali Ognjeslav 25. Markič Matej 28. Marn Jožef 22. Marušič Andrej 41. Masten Jožef 37. Matevžič P. Eg. 43. Mazek Anton 44. Mazek Lovro 27. Mazuranič Anton 44. Melcer Rajm., dr. 44. Meie Ivan, dr. 43. Meško Jakob 37. Mežnarec Anton 25. Miklošič pl. F. dr. 44. Mikuš Franjo 37. Mileč Rudolf 22. Mlinaric Jožef 39. Močnik France 31. Močnik Matej 22. Modec Janez 36. Modrinjak Matija 34. Moos Avgust 41. Mraz Toma 44. Mrgolič Ivan 44. Munda Fr., dr. 25. Murko Anton 34. Muršeč Anton 34. Muršec Jož., dr. 43. Nakus Jožef 33. Napret Teodor 29. Notar Anton 43. Novak Ivan 22. Novak Josip 28. Novak Vincenci 35. Občina idrijska 31. Občina razdrska 32. Oblak Ivan 32. Obreza Adolf 31. Ogradi France 38. Olipič Ivan 29. Oset Simon 34. Parapat Ivan 29. Pavlic Valentin 40. Pavša Matija 34. Pavšler Jožef 22. Pertot Jernej 42. Pesjakova Luiza 22. Petanjek Lavoslav 39. Peternel Mihael 22. Petovar Ivan 37. Pfeifer France 22. Pinežič Viktorin 44. Pirec Matej 25. Pirnat Andrej 36. Pivec P. Maks. 43. Pleiweis Ivana 25. Pleiweis Valentin 25. Pleteršnik Maks. 41. Podruž. kmet. v C. 33. Podobnik Ivan 42. Pogačar J. Z., dr. 22. Poklukar Janez 22. Ponkrac Osk., dr. 22. Potočnik Lovro 38. Pregelj Rajm. 22. Prelog Matija, dr. 34. Premrou Drag. 32. Preša Jožef 29. Preveč Tine, dr. 26. Pribošič Janez 38. Pust France 36. Rad a j Fr., dr. 34. Raič Božidar 39. Raj h Anton 34. Rapoc France 34. Ratej France 34. Ravnikar France 22. Razlag Radoslav 39. Razpet Martin, dr. 32. Reisinger France 39. Remec Primož 24. Repic Andrej 35. Rei Ivan 25. Ripšl Dragotin 36. Rolbic Andrej 44. Robič Luka 22. Roj Jakob 34. Rome Janez 31. Ros Matej 25. Rozman Ivan 22. Rozman Jožef 28. Rožič Alojzi 24. Rudež Drag. 28. Rudež Jožef 30. Rupnik Ivan 34. Sajevic Ivan 26. Samasa Anton 22. Simonič France 34. Simonič Iv. A. 37. Skale Pavel 22. Sket Jožef 34. Skodlar Henrik 22. Skrbeč Davorin 34. Skubec Martin 29. Skubec Mihael 30. Slomšek Ivan 39. Smukavec Ivan 22. „Sokol" južni 22. Sorč Edvard 42. Sorglechner Jožef 36. Sovan Ferko 22. Sovan France 22. Sovan France 22. Sovič Aleks. 39. Sovič Jožef 34. Spenger Gregor 36. Srebre Gvidon 34. Srnec Janko, dr. 36. Srnec Josip 44. Stajnko Anton 37. Steiner Ivan, dr. 44. Stranjščak Davor. 39. Strbenec Juri, dr. 25. Stritar Ivan 27. Strobelj France 33. Strossmayer J. J. 44. Svetec Luka 22. Svetličič France 31. Sušnik Gašpar 44. Šanti Anton 34. Šavperl Drag. 36. Šavnik Drag. 25. Šavnik Sebast. 25. Šentak France 34. Koledar 1868. (Poročilo.) Sinko Božidar 33. Šinkovec Jožef 42. Skofec Ivan 29. Šlibar Martin 25. Šolar Ivan 41. Šranec Stanko 24. Šrvicelj Matej 40. Sribar Janez 33. Šuc Jožef 44. Šuman Jožef 34. Svajgar Gabriel 39. Svajgar Juri 42. Šventner Lavosl. 34. Teharje, občina33. Toman L., dr. 22. Topljak Jožef 33. Trafenik France 35. T r ampuš Ivan 39. Trpinec Fidel 22. Trstenjak Davor. 38. Trstenjak Jakob 37. Turner Pavel 44. Tušek Vekoslav 22. Ulaga Jož., dr. 33. Urbanček Ivan 32. A b r a m Lavoslav 30. Abzec Matija 28. Adamič France 27. Ahčin Anton 31. Ahčin Dragotin 22. Aichholzer Albert 31. Albreht Leopold 26. Alekšič Fidel 37. Alež Anton 42. Alež Luka 31. Ambrož Matija 40. Andrašič Josip 35. Ankrst Janez 26. Antolič Ivan 35. Anžlovar France 31. Arko Anton 30. Arko Jakob 30. Arko Jernej 29. Arnos Franjo 38. Auer Pavel 22. Ažman Ivan 29. Urek Ivan 34. V a g a j a France 43. Valenta Alojzi, dr. 22. Valentinčič Luka 42. Vančas Aleks. 45. Vavrii Ivan 22. Vesel Ivan 32. Videršek Matija? Vidmar Jožef 24. Vilhar Ivan 22. Vilhar Miroslav 32. Vitenc Andrej 22. Vodušek Matija 33. Vogrin Lovro 33. Vojska Andrej, dr. 29. Volčič Ivan 29. Volčič Jakob 42. Vončina Leon, dr. 22. Vošnjak Jožef, dr. 34. Vošnjalc Mihael 35. Vovk Ivan 43. Vovk Simon 25. Vranicani, bar. A. 45. Vraz Anton 34. Vraz Jožef 37. Letniki. Bab ni k Jernej 24. Bajec Jožef 33. Barle Josip 32. Barlič Martin 26. Bartl Jožef 42. Belar Jožef 32. Belar Leopold 22. Bele France 28. Bergman Val. 40. Bernard Valentin 24. Bevek Janez 41. Bezeljak Pavel 36. Bezjak Ivan 34. Bezjak Jakob 41. Bezjak Jožef 37. Bilec Ivan 32. Blagne Anton 28. Blaznik Jakob 32. Blaž Božidar 35. Blaž Jernej 22. Bobisud Ignaei 35. Vrečko Matej 36. Vrlič France 34. Vučnik France 39. AVeber Adolf 45. Weixl Ivan 39. Winkler Andrej 41. Wolf Andrej 41. Wolf Anton 37. Wolf Ivan 41. Z ar ni k Anton 2. . Zmazek France 34. Zois bar. Anton 22. Zorčič France 33. Zoričič Peter 45. Zorman Jožef 42. Zupančič Fr., dr. 22. Zupanec J., dr. 22. Ztipan Jožef, dr. 22. Zupan Toma 22. ■ Zupan V. C. 22. Žvanut Matija 42. Žuža Anton 36. Žuža Ivan 33. Bogataj France 26. Bohinec France 25. Boncelj Jožef 24. Bononi Jožef 26. Boštjaučič Anton 42. Božič Anton 35. Božič Ivan 40. Bratanič Jožef 36. Brčič Ivan 28. Brdajs Davorin 34. Brecelnik Janez 42. Brence Ivan 31. Brence Jernej 42. Brgant France 31. Brgant Valentin 26. Brezlauer Josip 45. Brežan Andrej 40 Brodnik Anton 24. Bučar Jožef 45. Bučar Žiga, dr. 29. Budnar Ivan 26. Bukvar. v št. Pet. 36. Burcar Božidar 34. Caf Janez 37. Cajhen Janez 36. Candolini Vojteh 30. Cebin Peter 25. Celar Janez 27. Ceneč Gašpar 35. Chiades Vekosl. 22. Cirar France 26. Cocej Jernej 37. Comelj Andrej 44. C vaj ar Dragotin 22. Čebul ar France 42. Celešnik Drag. 22. Cibašek Janez 40. Činkovec Jožef 40. Čitalnica v Jelšan. 42. Čitaln. v N. mestu 29. Citaln. v Podragi 32. Črne Avgust 27. Črne Janez 42. Čuček Franjo 38. Čuček Jožef 34. Čuček Jožef 40. Čučko Drag. 37. Debeljak Janez 27. Dimec Avgust 22. Dimec Ljudevit 26. Dirnwirt Drag. 40. Dobravec Miha 42. Dobršek Mat. 37. Dolenec Avguštin 22. Dolenec France 25. Dolenec- Ivan 24. Dolinar Janez 27. Dolinar Janez 42. Dolinar Jožef 24. Doljak Jakob 41. Domicelj Anton 29. Dovič Ivan 29. Drašlar France 22. Drašlar Pavel 22. Drčar Martin 31. Dreisiebner Jožef 43. Drobnič Andrej 32. Drozeg Anton 35. Duhač Ferd. 34. Dutovlje soseska 42. Eksel Drag. 39. Elsbacher Andrej 36. Endlihar Rudolf 31. Erjavec France 45. Erjavec Ivan 32. Erjavec Peter 36. Ermenec France 35. Eržen Ignaci 42. F a j d i g a Ivan 30. Farkaš Janez 35. Fekonija France 38. Finec Anton 24. Flek Jožef 34. Florijančič Jožef 35. Forko Martin 38. Fortuna France 29. Frank Rihard 30. Fras Jožef 38. Frelih Anton 35. Frk Matija 37. Furlani Jožef 41. Fux France, dr. 22. Gaberšek Jan. 41. Gač Vekoslav 28. Galuf Anton 39. Garbajs Hinko 22. Gašperlin Gašpar 28. Gašperlin Viljem 29. Gavster Mavrici 26. Grbec Matija 22. Gestrin Leopold 27. Globočnik Anton 24. Globočnik Anton 35. Globočnik France 22. Gnjezda Janez 22. Godina Jožef 42. Golob Anton 25. Gomilšek Jožef 35. Gorišek France 31. Gorjup Ivan 42. Gostiša And., dr. 45. Govekar France 24. Göck Ferdinand 22. Grabar Mihael 37. Grablovec Jožef 28. Gradišnik Luka 34. Grbec Ludovik 31. I Grčar Jožef 32. i Grdežič Jožef 27. Gregoračeva Mal. 25. Gregorič Ignaci 31. , Grm Janez 31. , Grosskopf Matija 37. Gršak Vincenci 36. Gutman Emili 22. Guzaj Jernej 36. Habe Janez 24. Habijan Ivan 24. Hafner Jožef 24. Hafner Jožef 40. Hanžič Jakob 37. Hauptman Ivan 26 Hausner Henrik 22. Heidrih Anton 22. Herrman Mihael 37. Hiti Ivan 26. Hočevar Anton 30. Hohn Edvard 22. Hohn Hugon 22. Hohn Robert 22. Hoffman Edvard 39. Hoj kar Drag. 31. Horak Ivan Nep. 22. Horak Slavoljub 22. Höchtl Drag. 31. Höffern pl. Leop. 28. 1 Höffern pl. Wilj. 26. Hren Matija 22'. Hrg Lovro 34. Hrovat Mihael 24. Hržič Ivan 39. Hudec Aleks. 22. Hvalica Anton 41. Inglič Jakob 22. Ipavec Drag. ?? Ivančič Jožef 41. Ivanec Martin 38. Ivanetič Martin 22. J a grič Henrik 22. Jakelj Gregor 31. Jakič Anton 24. Jaklič Štefan 26. Jaklič Drag. 31. Jakšič Anton 29. Jalen Simon 24. 4* Janežič Jakob 31. Janežič Janez 39. Janežič Valentin 40. Janša Ivan 27. Jan Ferd. 38. Jan Primož 27. Jarec Jožef 24. Jazbec Anton 37. Jenčič Alojzi 22. Jentl Anton 22. Jentl Bernard 22. Jeram Jožef 41. Jereb France 25. Jereb Matej 24. Jerin Jakob 29. Jeretin Edvard 33. Jerič Jožef 27. Jerše France 35. Jesenko Gregor 33. Jevnikar Jakob 44. Jozek Ljudevit 33. Jug France 33. Jugovec Anton 30. Jurko Ivan 36. Justin Blaž 30. Kadivčeva Rad. 23. Kafol Štefan 41. Kajdiž Tomaž 24. Kajtna Andrej 36. Kalan Matija 22. Kalan Rajm. 29. Kanduč Ignaci 25. Kandut Krištof 34. Kamnikar France 38. Kandrnal France 22. Kankelj Gašpar 33. Kapler Josip 28. Kapun Valentin 40. Kaprec Ivan 22. Kapus Anton 37. Kapus Janez 27. Kastelec Janez 29. Kastelec Munde 22. Kenda Štefan 40. Kete Jožef 32. Kikelj Toma 40. Klein Anton 23. Klemenčič Anton 23. Klemenčič Anton 35 Klemenčič P. R. 29. Klemenec France 32. Klemenec France 42. Klemenec Primož 30. Klemens France 23. Klinar Drag. 32. Kljun Dragotin 29. Kljun Janez 30. Klobus France 23. Klofutar Leo., dr. 23. Kmetic Jožef 34. Kmetič Miha 26. Knavs Ivan 28. Knifec Feliks 27. Knjiž. žup. v Bist. 35. Knjiž. ljub. gimn. 23. Knjiž. sem. v Cel. 40. Knjiž. učiteljska pri sv. Barbari 39. Kobal Peter 41. Kocijan Jakob 42. Kocijančič Alojzi 43 Kocmut France 35. Kocuvan Anton 36. Kočevar Ferko 45. Kočevar France 23. Koderman P. Rih. 40, Kodrič Mihael 28. Kolarič Jožef 37. K olj belj Janez 38. Kolman France 23. Konjari Janez 35. Konšek Valentin 23. Kopač Jožef 43. Koprivnikar Jan. 25. Korber Blaž 34. Koren Matija 31. Koren Matija 36. Korošec Štefan 36. Kosec Jernej 24. Kosec Saverijan 42. Kosi Božidar 34. Kosmač Simon 27. Košir Alojzi 25. Košir Jakob 32. Košmrl Anton 25. Kovačič J. 43. Kovačič Marko 44. Kozina Juri 23. Kozjek Andrej 27. Kožar Jožef 39. Koželj Anton 42. Koželj Mihael 29. Kosti J. V. 23. Kragulj Martin 35. Krainc Ivan 43. Krajnec Toma 35. Kramar Filip 41. Kramar France 24. Kramberger Fel. 43. Kramberger Lovro 35. Kranjec France 37. Kranjec Matija 32. Kraševec Anton 29. Kraševec Jernej 26. Kravs Vojteh, dr. 23. Kremžar Andrej 23. Kristan Lovro 41. Krištof Ferko 44. Kristofič Lovro 26. Krišnicka Drag. 44. Križaj Andrej 32. Križan Henrik 38. Križnar Miroslav 23. Krofič Mihael 40. Kronik France 40. Krsnik Jožef 27. Kršič Ivan 26. Kubelka Vaclav 23. Kuhelj Matija 29. Kulavec Matija 27. Kumar Dragotin 39. Kumar Matija 24. Kunej Janez 36. Kunšič Anton 23. Kunšič Lovro 23. Kun Anton 42. Kuralt Ivan 25. Kuralt Ivan 26. Kurnik Janez 38. Kurnik Vojteh 23. Kustrin Janez 41. Kušar Matija 23. Kvas Koloman 43. Lah Valentin 25. Lahajnar Drag. 23. Laknar Ivan 40. Lazar Anton 41. Lazar Mihael 25. Leban Ivan *41. Leben Matija, dr. 23. Legan France 32. Legat Ivan N. 42. Lekan Janez 32. Lenarčič Andrej 36. Lenarčič Matija 33. Lercher Juri 23. „Lesever." v Kam. 26. Leskovar Jožef 40. Levičnik Jernej 40. Levičnik Jožef 24. Levstik France 23. Lichtenegger Jan. 33. Lijavnik Janez 40. Limovšek Peter 34. Linčinger Oton 23. Logar Miroslav 30. Logarjeva Ludov. 29. Lombergar Jožef 26. Lopan Jakob 34. Lorber Hen., dr. 43. Lorenčič Andrej 38. Lošpahar Martin 38. Lozar Jožef 23. Luci Anton 44. Lukanec Jožef 29. Lukažič Janez 33. Lunder Ivan 32. Lupšina 43. Macäk Ivan 23. Magdič Anton, dr. 38. Mahr Ferd. 23. Maj ar Matija 40. Majarič Maksim. 37. Maj er Vincenci 24. Majntinger Ivan 28. Makarovič And. 41. Mali Ignaci 25. Malnaršič Jožef 24. Marešič Jožef 26. Marko Mihael 34. Markovič Ivan 44. Maršalek Avgust 23. Martinak Jožef 25. Mašera Jožef 41. Matek Juri 26. Matevžič Miha 44. Mavčič Jožef 38. Mazek Anton 27. Meden Matija 31. Meden Matija 31. Meden Toma 31. Mejač Anton 29. Melcer Dragotin 23. Melhar Anton 28. Mencinger Iv., dr. 39. Mencinger Lovro 30. Mesar Ivan 26. Mesič Matija 45. Metlika Anton 43. Miklavec Jožef 39. Miklošič Ivan 34. Misija Jakob 43. Milic Gregor 42. Mlakar Juri 35. Mlakar Maksim. 40. Mlinarič Jožef 38. Močnik Luka 41. Mohar Martin 29. Mohar Peter 29. Mohorič Ogneslav 35. Molj Gustav 32. Molj Leopold 43. Morič Maks. 34. Mrazovic Ladislav 45. Mrvec Blaž 26. Mrzel Jožef 29. Mulej Andrej 23. Muri Peter 40. Murkovič Jakob 44. Nabrgoj Ivan 42. Naglič Rudolf 24. Nagy Albert 35. Namre Anton 24. Narobe Martin 25. del'Negro Mavr. 43. Nesler Matija 40. Ničman Henrik 23. Niedorfer Mar. 43. Noli Josip 23. Novak Anton 45. Novak Janez 39. Novak Jožef 27. Novak Josip 45. Oblak France 23. Oblak France 45. Oblak Jožef 23. Oblak Juri 23. Oblak Juri 27. Obrstar Matija 30. Okorn Ignaci 30. Orel Jožef, dr. 23. Orel Jožef 26. Orešnik Jožef 29. Oroželj Janez 34. Osana Anton 31. Osvald Ivan 23. Oswald Janez 39. Ožgan France 40. Pag on Anton 45. Pajek Janko 25. Pajmon Anton 36. Pakič Mihael 23. Pakiž Simon 30. Paltauf Jakob 43. Papež France, dr. 23. Pašič Ivan 32. Pavser Ivan 30. Pavalec Juri 43. Pavčič Ivan 32. Pavkar Hen., dr. 23. Pavlica Štefan 44. Pec Dragotin 25. Pečar Ivan 33. Pečnik Peter 34. Peharec Alojzi 24. Peharec Simon 26. Pencin Drag. 41. Perčič Matej 30. Perona Ljudevit 23. Pesjak France 40. Petek Andrej 28. Petelin J. 43. Peterlin Primož 31. Petini Andrej 33. Petrič Blaž 33. Petrič Ivan 23. Pevec Janez 36. Pihler Jožef 28. Pintar Lovro 26. Pintarič France 44. Pirec Matej 41. Pirec Srečan 42. Pivek Ivan 31. Plaveč Janez 23. Plaveč Maks 24. Pleško Drag. 31. Pleiko France 29. Plešnik Mihael 33. Ploj, dr. 35. Počkar Janez 32. Podboj Ivan 30. Podgoršekova M. 36. Podobnik Ignaci 30. Pogorelec Anton 30. Poklukar Jož., dr. 23. Poklukar Martin 42. Pokoren Anton 32. Polak Edvard 28. Polak Gvidon 40. Polec France 37. Polec Jožef 23. Polič Dragotin 43. Potočnik Anton 31. Potočnik Blaž 24. Potočnik Ivan 24. Potrč Alojzi 38. Pour Edvard 23. Povše France 30. Povše Martin 30. Poznik Albin 40. Praprotnik And. 23. Praprotnik Fr. 25. Pregelj Anton 39. Prekoršek Gregor 36. Preželj Matej 25. Preveč Juri 24. Prijatelj Štefan 24. Puhar Drag. 23. Pukšič France 34. Pustotnik Jan., dr. 29. Pušavec Valentin 42. Rajec Anton 39. Raj h Janez 35. Rakoše Mihael 39. Raktelj France 23. Rantusa Juri 38. Rath France 35. Rausch France 36. Ravnikar Ludovik 33 Ravnikar Rajko 23. Razboršek Jožef 26. Razpotnik Jakob 27. Rebec France 41. Rebič Ferdinand 28. Rebič Juli, dr. 23. Regoršek France 23. Regula Franjo 43. Regula Juri 36. Rekar Janez 43. Remschmidt Ferd. 34, Rešek P. Hen. 43. Režek Peter 29. Ribič Jožef 23. Ricoli Alojzi 23. Rihar France 31. Ripšl Mavrici 33. Rjaveč Blaž 41. Robas Ivan 25. Robič Jakob 26. Robič Matej 43. Robič Simon 30. Robič Valentin 43. Robida O. Karol 40. Rogač Anton 42. Rome France 24. Rossbacher Bern. 40. Roškar Matej 36. Roze France 33. Rozina Jožef, dr. 29. Rozman Lovro 30. Rudolf Lovro 32. Rumpler Maksim. 27. Rupnik Jožef 43. Rus Janez 30. Rutar Anton 41. Rutar Tomaž 41. Sajavec France 25. Sajavec Jakob 42. Saje Ivan 25. Salcer Ivan 28. Sancin Jožef 42. Santo Treo 28. Sarnec France 43. Seifried Ljudevit 38. Selak Anton 41. Semlič Jožef 34. Serajnik Lovre 40. Sever Jožef 39. Simonič 5. N. 37. Simonič Jožef 38. Skočir Jožef 41. Skopo, soseska 42. Skrabar Vikt., dr. 29. Skrl Jakob 28. Slovenija, društvo v Gradcu 43. Smolej Jakob 23. Smolej Matija 30. Smrekar Jožef 23. šolar Jožef 33. Somer Gregor 40. Sovinč Anton 42. Sparavec Andrej 35. Spazzapan St., dr. 32. Spoljarič Jakob 23. Srebre Juri 34. Sredenšek Janez 36. Stanovnik Nikol. 29. Stare Alojzi 24. Stare Ferdinand 23. Stare Josip 23. Stavdahar Feliks 32. Stavdahar Ferd. 42. Steinmetz France 24. Steinmetz Vekosl. 23. Stepišnik Lovro 35. Stiger Albert 35. Stoklas Božidar 34. Strah Januar 27. Stranecky Jožef 31. Stranj ščak Anton 35. Stražimir Franjo 44. Stritar Andrej 24. Strmole France 25. Strojeva Antonija 25. Stflba Jožef 23. Štrukelj Gregor 41. Stuhec Anton 35. Stular Janez 40. Suhadobnik Lovr. 23. Sušje, vas 30. Svetina Valentin 24. Svoboda Janez 28. Sab o t Juri 35. Šarabon Valentin 28, Šašelj Martin 40. Šebavec Franjo 28. Sega Ivan 30. Sepec Dragotin 34. Sepec Ivan 36. Šetinec France 28. Sirca Janez 41. Šivec Ivan 27. Škrta Jožef 33. Škul Martin 24. Škul Valentin 27. Šlander P. Emer. 43. Sle Andrej 30. Šlibar Toma 25. Slik Jožef 43. Šluet Jožef 40. Schmid Ferd. 43. Schmid Matija 24. Smon Anton 35. Šoklič Blaž 31. Šola gl. v Brežic. 39. Šola nedelj, v M. 42. Šos Mihael 29. Schrei Jož. pl. 23. Schrei Toma 23. Šraj Valentin 32. Šribar France 38. Štamcar Andrej 24. Štrukelj France 28. Štrukelj Gothard 23. Štupar Janez 33. Štupica Ignaci 32. Štupica Lovro 27. Šubic Primož 42. Šubic Simon 43. Šular Ivan 28. Šupevec Antonija 23. Šuster Janez 40. Šutaj Matija 29. Švajger Jožef 26. Švajger Martin 31. Schwarz 29. Sventner Jožef 23. Svet Ivan 42. Tanšek Ivan 39. Tavčar Matej 27. Tavčar Miha 26. Teran France 42. Teran Ivan 25. Terjašek Dragotin 39, Tisen Ivan 23. Tisen Jožef 44. Toman Ivan 26. Tomažič Ivan 32. Tomec Jakob 23. Tomec Juri 24. Tomec Martin 23. Tomše Janez 44. Tomšič France 42. Tonkli Jožef, dr. 41. Torkar Matija 40. Tosi Jožef 43. Trampuš Ivan 37. j Trček Slavoljub 43. Treven Janez 42. Treven Valentin 26. Triler Janez 24. Trnovec Matej 45. Trunk Blaže 37. Türk Jožef 23. Tušek Ivan 24. Tušek Janez 45. Učilnica v Beg. 31. Učiln. v Nevljah 26. Učiln. v Železnik. 24. Ukmar Anton 42. Ulčar Blaž 25. Urbanija Lovro 27. Urbas Anton 27. Urbas Leopold 31. Urh Peter 23. Uršič Anton 41. Vakanovic Jar.44. Valenta Vojteh 23. Vales Marko 41. Valon Jožef 44. Vari Juri 27. Več Ivan 23. Velel Anton 38. Velikajne Anton 45. Velikonja Janez 41. Venedig P. Her. 40. Videč France 23. Videč Tine 23. Vidmar Andrej 31. Vidmar Ivan 24. Vidmar Matej 31. Vidovič Anton 39. Virk Jožef 36. Vivod Janez 39. Vode Ivan 43. Vode Jožef 27. Vodopivec France 44. Vodopivec. Janez 41. Voglar Jožef 28. Vojsk Jožef 35. Vojvoda Simon 30. Volk Jožef 26. Vombergar Blaž 25. | Vošnjak France 38. Vošnjak Janez 37. Vošnjak Lovro 38. Vovk Ivan 28. Vovk Ivan 28. Vrabl Janez 35. Vrankar Štefan 40. Vrbnjak Jožef 38. Vrbnjak Jožef 43. Vrhovec Blaž 23. Vršič Davorin 37. Vrtovec Filip 32. Vuk Andrej 37. Wallner Beter 43. Waser pl. Jož., dr. 43. Wašer Rajko 23. Weiss France 45. Wester Janez 41. Westermayer Jak. 40. Wiest Viktor 44. Wilfan Simon 29. Windischer Miha 27. Wolkensperg b. A. 24. Z/iblatnik Ivan40. Zadnik Simon 29. Zadravec Jožef 35. Zagorjan Ivan 31. Zagorjan Martin 28. Zajec Andrej 28. Zamejec Jožef 23. Zamuda Franc 43. Zarnik Ivan 31. Završnik France 27 Zdoljšek France 44. Zelen Jožef 32. Zelenec Jožef 27. Zemljič M. 35. Žemljic Štefan 44. Zevnik Martin 36. Ziegler Janez 30. Zitterer Andrej 23. Zlobec Pavel 42. Zoreč Ivan 30. Zoreč Juri 26. Zorko Alojzi 38. Zorman Anton 28. Zorman Božidar 42. Zorman Josip 35. Zupančič Davorin 34. Zupančič France 27. Zupančič Ivan 27. Zupan Jožef 23. Zupan Jožef 40. Zupan Matija 32. Zupan Udalrik 32. Žagar Dragotin 23. Žajdel France 34. Žakelj Miroslav 44. Žan Ivan 30. Žark Simon 28. Železnikar Ivan 35. Žerovnik Toma 31. Žimnec Dragotin 44. Žnidar Martin 33. Žnidaršič Urban 36. Žrjav Matej 40. Žižek Marko 44. Žugelj Srecan 28. Žunko Jožef 43. Žurman Ivan 27. Žuža Janez 33. PRORAČUN Slovenske Matice za četrto leto, t. j. od 1. julija 1867 do 1. julija 1868. 1. 27023 gld. a. v. v 5% obliga- cijah, od kterih je obresti . 1351 gld. 15 kr. in po odbitih 7% davkih . . 94 „ 58 „ 1256 gld. 57 kr. 2. Darila................20 „ — „ 3. 700 letnikov po 2 gld. na leto...... 1400 „ — „ 4. Za knjige, ktere se bodo morebiti prodale . . 200 „ — „ Matica torej sme potrošiti . 2875 gld. 57 kr. Stroški. Tajnik............ 360 gold. Služabnik ..........48 » Drva............21 „ Razni stroški.........40 „ Sobna oprava. (omara za knjige) ... 30 „ Po odbitih stroških, ki znašajo....... 529 gld. — kr. ostane Matici za izdavanje knjig . 2347 gld. 57 kr. V Ljubljani 30. junija 1867. Dr. J. Zupanec, blagajnik slovenske Matice. S.I "Lj vseh dohodkov in stroškov „Slovenske Matice" cs =3 >0 -is o 72 J* !> O o H >02 Dohodki v gotovini posamez. gld. kr. skupaj gld. 1 kr. v obligacijah gld. kr. Opombe. 1 Imetek konec ju- nija 1866 .' . 2 Plačilo družab.: a) ustanovnikov b) let. plačnikov 3 Kupljene obligac. 4 ; Darila .... Obresti: a) od obligacij . b) od gotovine začasno v hranil. naložene Za prodane knjige Znesek vseh dohodkov . . . . Ce se odbijejo stroški . . . ostaja imetka . zaostala plačila: od 230 ustanovn. od 32 letnikov za leto 1865 . . od 129 letnikov za leto 1866 od 421 letnikov za leto 1867 . . Skupaj . 32951 1634,45 1178 30 4 80 313 30 4929 45 3562169 64 258 842, i 1208 110 84 47 6569 4823 6 52 V. 1745,53% 22469 3000 300 25790 25790 4726 69 z obr. od l.nov. 1866. z obr. od oktobra 1866. vrednost sobne oprave znaša 230 gld. 'V j^f (tj^lšg; od 1. julija 186H do konca junija 1867. c3 c3 L® 5 t-* ^ >to Stroški v gotovini posamezno 1 2 3 4 5 6 7 Nagrada (remuneracija) tajniku od 11. julija 1865 do 1. oktobra 1866 . Plačilo strežaju od 1. julija 1866 do 1. julija 1867 . ...... Za kupljene obligacije..... Vojvodstvo Kranjsko in Koroško Koledar 1867. leta....... Štirje letni časi........ Rudninoslovje........ Razni manjši izdatki...... Sknpaj . gld. kr. 150 48 2076 16 451 98 437 93 1216 15 362 50 80 80% skupno gld. | kr. 4823 80V, Statistični spregled o Matici slovenski. Matica. od začetka, to je 4. febr. 1864. leta do imela je ustanovn. letni- j skupaj kov premoženja gld. kr. smela je potrošiti gld. j kr. potrošila pa je gld. | kr. 1. jan. 1865 1. julija 1866 1. julija 1867 334 370 385 378 571 815 712 11. m.1865. 971 1200 7679 23039 27765 22 60 53 V, 823 3152 57 2960 76 1065 1191 2747 44 68 46% Skupaj Po odbitih stroških 6936,39 5004! 48 % 5004148% torej se iz sedanjega imetka smč še potrošiti za izdavanje knjig...... |1931 90% V Ljubljani dne 30. junija 1867. Dr. J. Zupanec, blagajnik Matice slovenske. Poročilo o Matičlni knjižnici. Vredil Ivan Vävrü, knjižničar. 1. Slovenske knjige. Novice, tečaj 24. 1866. Zgodovina slovenskega naroda. Trdina. 1866. Vojvodstvo Kranjsko in Koroško v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem pregledu. Erben. 1866. Narodni Koledar in letopis slovenske Matice za leto 1866. Glasnik slovenski. Zvezek 4, 8, 10, 11. Janežič. 1859, 62, 64, 65. Čitalnica, podučilni list za slovenski narod. III. zvez. Gršak 1866. Bukve od kug inu bolesen goveje fhivine, tih ovaz inu fvin, popisane sa kmete. Wolftajn. 1792. Pozhetki gramatike, to je pifmenofti francoske gosp. Lhomonda vuzhenika per vifokih fholah v Parisu, sa latinfke franzofke fhole v' Illirii preftavil Vodnik. 1811. Kristusovo terpljenje ve 8 postnih pridigah, ki jih je imel A. Pekec v leti 1831. Razlaganje dopoldanje očitne službe Božje, ali kerščanski nauki, kec v leti 1832, po njegovi smerti na svet- Evst , # ali leseni križ in sreča dobrega uka; Ne- dolžnost pregnana in poveličana, povesti iz pisem Krištofa Smida na svetlo dal J. Bürger. Svete Terezije premišljevanja, poslovenil Bürger. 1834. Dictionar ili rčchi szlovenfzke zvexega ukup zebrane, u red po- fztaulvene . . . trudom J. Habdelicha 1670. Zgodnja Danica. 1866. XIX. tečaj. Učiteljski tovarš. 1866. IV. tečaj. Cvetje jugoslavjansko. Macun. 1850. Knjižnica za kmeta I. sadjoreja. Gutmansthal. 1867. Deželni zakonik in vladni list 1849—1854 (11. zvez.). * Sveto pismo starega zakona. Javornik. 1848. *) 25. junija je poslala družba sv. Mohora v Celovcu 277 zvezkov g. Vojskovih knjig naši Matici. Izmed teh se je vvrstilo 122 zvezkov v Matičino knjižnico, in sicer takih knjig, ktere so spisane v slovanskih narečjih , ali ktere obravnavajo slovanske zadeve tudi v drugih jezikih. Po odborovem sklepu v seji 4. julija je darovala Matica 75, največ šolskih ali pedagogičnih knjig učiteljski knjižnici Št. Jakobske šole, 80 zvezkov pa gimnaz. ljublj. knjižnici. Knjige v štev. I., II., III., VI. od * naprej je daroval letos matič. knjižnici gosp. Vojska. Gofina razlaganje cerkvenega leta. 1853. Domači ogovori po nedeljskih evangeljih za verne ljudi na deželi. Kaffol. 1853. (1. in 2. del). Najpoglavitnejše resnice sv. vere. Cizej. 1859. Zgodovina sv. vere v podobah starega zakona. Ciringar. 1853. Zgodovina sv. vere v podobah novega zakona. Ulaga. 1855. Stari Urban, ali zimski večeri dobrih kmetov, posl. goriški bogo-slovci. 1853. Ogledalo kršanskih čednosti v poduk in posnemanje. 1856. Slovenske večernice za poduk in kratek čas. 1., 2. zvezek. 1861. Kerfhanfki katolifhki nauk za male fhöle na kmetih . . . 1847. Zgodbe sv. pisma starega in novega zakona. 1850. Potovanje po bili reki, po izvirnem rokopisu velikega vikarja J. Knobleherja zdelal in poslov, dal V. F. Klun. 1850. Kršanski mladeneč ali ogledalo pobožnega življenja. 1853. Zlata vas, podučna in kratkočasna povest. Malavašič. 1848. Štefan, srečni kmet, povest. Malavašič. 1850. Oče naš, povest za kršansko mladost. Malavašič. 1854. Sveti Juri srčni vojščak. 1851. Bog nikomur dolžen ne ostane, povest slov. mladini. 1853. Prijetne perpovedi sa otroke. 1832. Divji Hunci pred mestom Meziborom, povest iz 10. stoletja 1853. Roliinson mlajši. Caf. 1849. Podučne povesti poslov. Kocijančič. 1851. Stric Tomaž ali življenje zamorcev v Ameriki. 1853. Elizabeta ali pregnanci v Sibirii, povest. 1857. Blagomir puščavnik, podučivna in kratkočasna povest. 1853. Kratka povestnica goriške nadškofije. 1853. Rožice za mlade in odraščene ljudi. 1859. Das Felsenschloss Lueg in Innerkrain nebst der Geschichte des Erasmus Lueger. Laibach. 1841. Korofhke in fhtajarske pefme. Ahazel. 1838. Krajnska čbelica I., II., III., IV. bukvice. 1833—1849. Slovenfke pefmi krajnfkiga naroda I, II, III, IV, V. svesik. 1839-1844. Glasi domorodni. Toman. 1849. Pesmi zložil M. Kračmanov Valjavec. 1855. Šestdeset pesmi z napevi za cerkev, šolo in kratek čas. Cvek. 1854. Volkslieder aus Krain, übersetzt von Anast. Grün. 1850. Iiiirisches Blatt. Heinrich. 1831. Carniolia, vaterländische Zeitschrift. I. III. Jahrgang. 1839—41. Novice (15 zvezkov) do 17. tečaja. Letopis slovenskega društva na Krajnskem. I. zvezek. 1849. Slovenska čbela. Tečaj I. II. 1850—1851. Drobtinice za leto 1851, 54, 56, 57, 58. Šolski prijatelj , časopis za šolo in dom. II., III., V. tečaj. Ein-spieler. 1853—1856. Slovenski prijatelj, časopis za cerkev. IV, V, VI, VII tečai Einšpieler. 1853—1858. J Koledarček slovenski za prestopno leto 1852 in 1856. J. Bleiweis. Koledar slovenski za navadno leto 1858. Praprotnik. Slovenski romar, koledar za leto 1858. Lenček. Slovenska koleda za leto 1858 in 1859. Janežič. Vinoreja za Slovence, spisal M. Vertovec. 1845. Nauk zdrave in bolne kopita podkovati in kopitne bolezni ozdrav- ljati. I., V. del. Bleiweis. Živinozdravstva IV. del. Strupi. Domače živinozdravstvo. Rohlves. 1856. Zdravo telo najboljše blago. Robida. 1846. Naravoslovje po domače zložil Robida. 1849. Vadbe sa branje v' mnogiterih zherkah sa uzhnike v' fholah na kmetih. 1806. Nthnfhka pifmenost sa flovenfko-nemfhke fhole. 1845. Napeljevanje is glave pofhtevati sa I. klaf ljudfkih fhol. 1847. Napeljevanje v razhunftvu sa II. in III. klal'farnih in glavnih fhol. 1847. 6 Berilo za II. klas malih šol na kmetih (1. in 2. natis). 1845 — 1846. Grammatik der slovenischen Sprache. Potočnik. 1849. Slovensko berilo za I. in II. gimnaz. razred. 1850—1852. Slovenski pravnik. Razlag. 1862. Veseli dan, ali Matiček se ženi. Linhart. 1840. Dvoboj, vesela igra v enem delu. 1850. Raztresenca, vesela igra v enem delu. 1850. .Turan in Sofija ali Turki pri Sisku, junaška igra treh djani. 1850. Stepan Subic ali Bela IV. na Horvaškem, igra v dveh djanjih. 1850. Venec gledišnih iger. Drvar ali beli gaber. 1859. II. Hrvaško-srbske. Književnik, časopis za jezik in povest hrvatsku i srbsku, i pri-rodne znanosti. Rački, Jagič, Torbar. Godina II. svez. 1, 2, 3, 4. 1865; godina III. svez. 1, 2, 3, 4. 1866. Prva izložba dalmatinsko-hrvatsko-slavonska 1864. Šuhaj. Devide. Ariadna od gospara Giva Gundulichja. 1829. Ugodne pripovesti od A. Russi, 1838. Hrvatski glumac, sbirka pomanjih ino jezičnih gluma. Asanger. Svezak I. a) Dva pobratima, b) Crvena i modra keza, c) otac i sin. 1863. ' ; Magjari u Hrvatskoj, izvorna slika iz života u dva čina s pje- vanjem. Freudenreich. 1861. Smiljan i koviljka. Ivan Dežman. 1865. Gesnerove seljanke, prevod iz nemačkoga. 1848. Narodna knjižnica: Vršidba od Sundečiča. 1862. „ Zivotopis Ivana Mažuraniča. 1862. m Ledena palača, poviestni ruski roman iz sriedine 18. vieka od La- žečnikova preveo Kotaranin. 1863. Misli o socialnoj politiki u Austriji. L. H. 1862. Norma, lirična tragoedija u dva čina. preveo Dr. Demeter. 1861. Naše potrebe. Pacel. 1. svez. 1863. Pogled na Bosnu sa vojenog i strategičkoga vida. 1862. Njekoliko spisah o pučkoj zadrugi u Hrvatskoj i Slavoniji. Haf. 1862. Die Idee der Gleichberechtigung von J. P. Vorwort zu der II. Aufl. des Werkes: Das histor. diplom. Verhältniss des Königreiches Croatien zu der ungar. St. Stefans-Krone. 1861. Porin od Lisinskoga. Politički razgovori na južnoj promenadi u Zagrebu. 1864. Svibanjski ružičnjak ili Marijina pobožnost u svibnju, preveo Ru-betič. 1865. Uvjetno ili bezuvjetno? Mnjenje o riešenju naših državopravnih pitanj ah. 1864. Vilinski darovi, zabavno-poučni album za domače krugove. Luk- šič. 1864. Die serbische Wojwodschaftsfrage vom kroat.-slavonischen Standpunkte betrachtet. X. Y. Z. 1863. Kreol, novela od Zschokke-a, prevela Ljuboslava Gajeva. 1862. Kratki pregled slovenske literature. Macun. 1863. Kratko krasoslovje o pčsništvu sa dodanim pregledom najglasovi- tiih pčsnikah grčkih......Macun. 1852. Narodni koledar Matice dalmatinske. 1867. Život Nikole Zrinjskoga, sigetskoga junaka. Mesič. 1866. Sievak zrinjske zviezde, tristoljetnik sigetskim junakom. Jagič. 1866. Dela Stanka Vraza III. dio. Razlike, pjesme. 1866. Našinke, pjesme Gjure Klariča. 1867. Viški boj, spjevao Savo Maton Martinovi (i Crnogorac. 1867. *Kolo, članci za literatura, umjetnost i narodni život. Knjiga II, III, IV, V, VI. 1842—1848. Neven, zabavni i poučni list. (5 svez.) 1852—1858. Slovnik umjetnikah jugoslavenskih. Kukuljevič. 1860. (IV. svezak). Gospodarske novine. Godina I. 1853. Naredbe od izvoda svile za seljance izpisane. Hofmann. 1833. Kako treba da čovek živi u svakom stališu. 1850. Grammatik der illyrischen ^Sprache. Brlič. 1849. (3. Aufl.). Nčmačko-hrvatski rččnik. Sulek. 1854. (1. svez.) Ugodne pripovšsti predelane iz ital. 1838. Elizabeta, ili prognani u Sibirii. 1847. Pan Podstoli, ili dobar domačin. Tkalčevič. 1848. Wakefieldski župnik, povest prevedena s englezkog. Goldsmith. 1848. Vladislav Bistrič pripovedka za puk. 1851. Svetoga Franje saleskoga Filotea ili Bogomila. 1859. Andreae Blaskovicli de Blaskovcz historia universalis Illyrici. 1794. (tomus I, II.) Ogledalo Iliriuma, dogodivština Iiirah, Slovinah, Horvatah . . . strana 1, 2, 3, 4. 1839—1842. Arkiv za povjestnicu jugoslavensku. Knjiga I, II III. 1851 — 1854. O Andrije Kačiča: Razgovor ugodni naroda slovinskoga. 1836. Pavla Vitezovica senjskoga zlatoga viteza oddiljenja sigetskoga, 4 dčla s uvodom o životu, činih i smrti Nikole Zrinjskoga. 1836. Hanibala Luciča Hvaranina skladanja. 1847. Pčsme J. Kukuljevica Sakeinskoga, s dodatkom narodnih pčsmah puka horvatskoga. 1847. Pžsme L. Vukotinovica. 1847. Smilje i kovilje od M. Bogo vi ča. 1847. Domorodni glasi od M. Bogoviča. 1848. v Narodne pjesine, sabranje svijuh do sad izdatih . . . 1848. Slavenska Vila, speva Nenadovic. 1849. Pčsme A. Nemčica izdao M. Bogovič. 1851. Uzdasi Mandaljena pokornice. 1851. Saltjer slovinski. II. izdanje. 1851. Sofoklova Elektra po Zlataricu. 1852. Torkvata Tassa Ljubmir. Zlataric. 1852. (igra pastierska.) Piesme D. Zlatariča. 1853. Hekuba i posvetilište Abramovo. Vetranic. 1853. Dramatička pokušenja od Dr. Demetra. dio I, II. 1838 — 1844. (I. Ljubav i dužnost; II. Teuta, tragoed. v 5 činah). Igrokazi J. Kukuljevica: a) Gusar, b) Poraz Mongolah, c) Juran ili Sofija. 1839—1844. Biukc»iioct u aaöany. ro^ima II. Havaje Ma- Tiuia cpßcKa. 1867. CpöcKH jeTonnc 3a ro^imy 1864 in 1865. nagaja Ma-rima cpocita lili.ura 109 in 110. *lIecMe fipaHKa Pa^iiieBifea. 1847. .Ta >ic u 11 iiap nihenaH Ma.m, njecMOTBopje Pexpa IleTpoBiiha isero- lil a. iiia.iiiKc li rocno^apa npiieropc. 1851. IcTOpia paaiii.ivi. c.iaiu'HCKHXT, iiapojoii'i. Haiinaqe ine oo.irapi>. xopBaTOBü u cepfioBi. Pan»it. HacT® I, II, III, IV. 1823. Cp6cKii pjeiHHK, HCTO.iKOBaH ii.e>ialiKHM im .laTimcKiiJi pn.jcia. ByK CTeiiHecKaro oöiuecmn. 1851—1861. (72 zvez.). •iaimcKH UMiiepaTopcicaro pyccKaro reorpaimecKarO oönjecTBa iioa* pe#aKi|ieii A. II. EeKexoßa. 1862—1864. (23 zvezkov). ÖT'ieTü iiMiiep. pycc. reorpaci». 06111. aa 1862, 1863, 1864. ro^i,. Beao6pa30R-E. 1863—1865. 3 zvez. Historica Russiae monimenta, ex antiquis exterarum gentium ar-chivis et bibliothecis deprompta ab A. J. Turgenevio. Tomus I, H. 1841-1842. Supplementum ad Historica Russ. Monim. etc. a collegio archaeo- graphico edita. 1848. Rerum Rossicarum scriptores exteri a coli. arch. editi. Tom. I. 1851. Aiiibi iicTopiiivcuie coöpaiiHbie 11 ii3^aiiHie apxeorpaimecKOMi KOMMiiccieio. Tomi IV, V. 1842. yKa3are.il» Kt aKTaMT. HCTOpiI'ieCKIIAlT). 1843. 4oil0.1HeHIIH kt6 aKTaMI IICTOpiiqeCKIlM'B. Tomt. V, VI, VII, VIII. 1853—1862. ,4»opi|oiti>ie paapn^bi. Tomi I, II, III, IV. 1850—1855. /{ono.meHiiH Kt To>iy III. flBopiioabixi. paap/ijoiti>. 1854. Kimm paspa^bbifl. Tomi 1, II. 1853-1855. yka3ate.ib k paapHjiiiibiMi» KHiiraMX. 1856. lla.msthhkif pihohdthwckhn cKomeiiiii ^peBiieii pocciii cj> 4epjKaBa.mi1 HHOCTpaniibiMii. Tom-b. I— VII. 1851 — 1864. AKTbi, OTiiocjiii[iecH K uCTopiii aaiia.tiioii pocciii, coöpaiiHbie 11 iiajamibic apxeorpa. KOMMiiccieio. Tomt. I —V. 1851—1863. (6 zvezkov). llo.mOe coöpamie pycc. monHceä, najaimoe apxeorpa®. Kom- Miccieio Tomi, V, VI, VII, VIII, IX, XV. 1851-1863. Ai«Tbi, OTHOcamiec/i 40 lopiijimecKaro obira jpeßHeii pocciii. apxeorpa. komm. H. Ka.ia«ioBi. Tomi. I, II. 1857—1864. Ma'repna.ibi 4.1a craTHCTiiKii pocciii coöiipaeMbie 110 b&aomctbj MiiBHCTepcTBa rocv^apcTBeHiibixi iiMjmecTBi. BbiuycKi I, II, III. IV. 1858—1861.*) *) Zavoljo pomanjkanja ruskih črk natisne se večina ruskih knjig v sporočilu za 1. 1868. V. Rusinske. IlnjKoiiiii «CxtpiiiiKi» (izdaja gališko-ruska Matica) nhiiijcKT. 1, II, III, IV. 1866. I. 186*7. MüCÄiiocaoBü Ha 1867. ro^ii. Ha^au-b oömecTBOMi» cb. umiuiji b. 1866. VI. Različne. Handwörterbuch der neugriech. und deutschen Sprache. 1841. * Tertullianus praedicans. Vivien. 1715. Neuestes Gemälde der Länder Ungarn, Polen, Mähren und Schlesien. Blumenbach. 1734. Fürst Klemens Metternich und sein Zeitalter. Binder. 1845. Jahrbücher für slavische Literatur, Kunst und Wissenschaft. Jordan. 1854. Vorlesungen über slavische Literatur. Mickiewicz. 1849. (1, 2, 3, 4. Theil). Südslavische Wanderungen im Sommer 1851. (1, 2. Band). Praktische Anleitung zu dem Untersuchungs- und Strafverfahren .... 1858. Geschichte des österr. Kaiserstaates. Tomek. 1853. Grammaire fran§aise de Lhomond. 1811. Knjige so poklonili matičini knjižnici ti-le zavodi in Rusko poslanstvo na Dunaji . in atlante . Matica češka...... „ ilirska v Zagrebu . . „ gališko-ruska v Lvovu „ slovenska v B. Bistrici „ dalmatinska v Zadru . „ srbska v Novem Sadu Društvo sv. Bazilija v Užgorode Čitalnica Ljubljanska . . . Gosp. Dr. A. Vojska, okr. sodn. svet. v N „ Svetozar Galac, knjižar v Zagrebu „ J. Bürger, dekan v Smartnem „ Klebelj, trgovec v Ljubljani „ J Macun, prof. v Zagrebu . „ L. vitez pl. Gutmansthal-Benvenuti „ Janežič, profesor v Celovcu . . „ grof Jan Harrach v Pragi . . „ Dr. Razlag, odvetnik v Brežicah „ Dr. Klofutar, prof. bogosl. v Ljubljani „ F. Ravnikar, deželni uradnik v Ljubi j - Mestu gospodje: 224 3 154 10 4 3 2 2 1 7 122 20 6 5 4 3 3 am Skupaj . 57 Po jeziku je v rnatičini knjižnici: Od L 1866 Od L 1867 slovenskih . . 105.....98 hrvaško-srbskih 75.....73 bulgarskih . . 5.....— čeških ... 127.....166 ruskih ... 83 ..........227 rusinskih . . 6..........4 ogerskih . . 5 različnih . 9 ~T0ČT 577 Matičina knjižnica je imela toraj 1. julija 1867 vkup 983 zvezkov. Vse matičine knjige so zaznamovane, kakor lanskega leta, s pečatom slovenske Matice, vpisane v listovni katalog, da jih čast. gosp. družabniki slov. Matice lahko dobijo na posodo. Blagodarnim zavodom in čast. gospodom, ki so Matici darovali več knjig, je poslal gosp. tajnik zahvalne liste, tistim pa, kteri takih listov niso sprejeli, izreka knjižničar tukaj v odborovem imenu iskreno zahvalo. V Ljubljani 12. julija 1867. W®4m>%m im itkfii „närodnega koledarja" za leto 1868. Vredil dr. Janez B 1 e i w e i s. N&rodni koledar 1868. (Letopis.) J 1 M 1 , " •:> ' Fožeiičanovi spisi. Predgovor. Odbor ,,Matice Slovenske11 mi je izročil spise rajncega Matevža Rav n i k a rj a (Poženčana *), naj presodim, ali imajo kakošno -znanstveno veljavo, in ali so vredni, da jih „Malica" na svoje stroške izdaja. Ker nisem samo z rajnim pisateljem in izvrstnim domoljubom osebno znan bil, temuč sva si tudi pogosto dopisovala, zato sem rad prevzel lo opravilo ne le iz prijateljske ljubezni do rajncega, ampak tudi iz ljubezni do slovenske književnosti. Slovstvena zapuščina rajncega Pozenčana razun jedne moralične povesti, ktere objavljenje je društvu sv. Mohorja izročeno, obstaja iz historičnih in rmjthologičnih preiskav, v kterih pa ni najti systernatičnega razporedjenja. Kakor mi je večkrat sam pisal, hotel je s Šafarikovimi preiskavami Slovence seznaniti, zraven tega pa tudi svoja posledstva primetniti. Za slovensko knjigo nam tako še ipak priraste velik dobiček, da Šafarikove izvrstne „slarožitnosti" vsaj „in nuce" in po domače tolmačene dobimo po trudu Ravnikarjevem. Ravnikar je bil sloveč domorodec, in tako je prevelika ljubezen do slovanstva ga v znanstvenih preiskavah večkrat od prave poti zapeljala. Tudi je bil samouk, kakor smo vsi *) Kojen 31. avgusta 1802.1. v Poienku v cerkljanski fari na Kranjskem, za mnhnika posvečen 24. septembra 1825. 1., bil je kaplan v Železnikih od sept. 1826 do sept. 1828. 1., — v Uresniči do julija 1830. t., — v Stari loki do jul. 1831. 1., — ekspozit v Trnji do avg. 1833. 1., — na Gori do sept. 1838. t., —kaplan v Semiču do avg. 1842. 1., — lokalist na Selili pri Kamniku do sept 1855. L — tu potem župnik v Pred-oslih. kjer je umrl 14. febr. 1864. Matici in närodu slovenskemu jako vstreže, kdor za prihodnji „narodni koledar", v kterem se bodo nadaljevali Poženčanovi spisi, spiše natančen življenjepis tega učenega zgodovinarja našega. Da ne Iji ta klie bil glas vpijočega v puščavi! A. Lčsar. 1 * pisatelji slovenski stareje dobe — zato se v njegovem rokopisu nahajajo nekteri pretresi in reki, kteri bi utegnili slovenskemu slovstvu lice otemniti. Historično povedenje Kolarjevo je tudi tu pa tam našega Poženčana zmotilo, zato sem več člankov izbrisal, in le one za natis priporočil, kterih najostrejša kritika ne bode mogla celo zavreči. Ne dolgo pred svojo smrtjo mi je sam pisal, da hoče, ako mu bode zdravje dopuščalo, marsikaj predelati in se v preiskavah slovanske zgodovine edino kritičnih starinoslovcev držati. Kar sem jaz pridjal, to stoji pod opazkami. Pozenčan se je pri spisovanji teh sestavkov veči del ravnal po Hanušu. Tudi tukaj sem nektere reči izbrisal in to s toliko večo pravico, ker je Hanns sam očitno svoje zmote preklical posebno glede avatarizma v slovanski mythologiji. Ipak ti članki bodo služili učeči se naši mladezi slovenski za gradivo in napotek v virnike v staroslovansko bajeslovje. Davorin Trstenjak. Omenjeni Poženčanovi spisi, Matici slovenski darovani, so razdeljeni na tri razdelke; I. Sled Slovencev med nekdanjimi narodi. H. Sled Slovencev po zemljepisu nekdanje Azije, zlasti Male. ITI. Sled Slovencev po zemljepisu stare Evrope. Tem oddelkom sta pridjana dva dostavka : a) Bogoslovje nekdanjih Slovencev, in b) Letopisni pregled slovenske povestuice. Vse te spise Matica slovenska zapored priobči v letopisu, združene z ndrodnim koledarjem. V letošnjem prične s prvim oddelkom. Anton L6sar. I. Razdelek. Sleci Slovencev med nekdanjimi narodi. Az i j a , prvi dom Slovencev. JiPredno začnemo slovenskega sledü med nekdajnimi narodi iskati, ozrimo se na srednjo Azijo, ki se kaže prvi dom človeškega rodu in toraj tudi Slovencev. Skoraj nobeno ljudstvo ne najde svojega jezika Sanskritu tako podobnega kot Slovenci. Sanskrit ali Samskrit se zove tudi bramanski jezik, ker ga vedo Bramani še rabiti. Pravi se mu tudi Deva-na-gara (Božjigovor), Grandoniš ali Grandhamiš, to je, književni jezik. In ta je slovenščini posebno podoben. Iz Sanskrita se vidi, da so Indjani in Slovenci neposredno iz enega še starejšega naroda. Sanskrit je bilvlndii to stran Gang-a v navadi. Njegova silna starost se v tem razodeva, da je mnogo njegovih besedi enacih več besedam druzih starih jezikov, čemur ne more biti drug vzrok kakor ta, da so vsa ta ljudstva ob svojem začetki in predno so se razkropila, k enemu narodu spadala. Na pozneje vsvojenje teh besed, ali na poznejo zmes pri ljudstvih, ki so silno daleč narazen, ni misliti. Sanskrit ima to sprednost, da mnoge besede, ki v druzih jezicih odločene in zapuščene stoje, v Sanskritu svojo sorodnost najdejo. Sanskrit je pretreso-valcu i razlagalcu slovenščine neobhodno potreben. Ker sta si Sanskrit in slovenščina v rodi, zato ni čuda, da v Indii mnogo zemljepisnih imen ima na prvi pogled slovensko lice, n. pr. Himaus = Zimav. Sanskritsko Hima pomeni zimo, mraz. Dandanašnji se en oddelk tega pogorja imenuje Himalaja — Zime-lega. Najviši vrh izmed ten gor je 26.462 parižkih čevljev visoka Davala Giri, to je, Bela gora. Dalje je po Ptolomejevem Vindius Möns, t. j. Vindske gore med In dom i Gangom; dandanašnji zemljepisci zovejo te gore Vindhya. — E modu s ali Hemodus n lat. nive praeditus, t. j. po naše Zimovt ali Snežnik. Ime Hemod spominja na Ha emu s v Tracii. Imena rek In d, po kterem ima Indija, nekdaj Hin do s tan imenovana, svoje ime. Hypanis, zdaj Kuban. Tudi ruska reka — G - Bog je bila nekdaj Hypanis zvana S ar ab, ki se v Gang steka. To ime pa je menda prav za prav Srb in ene korenine se Sirbis. Reka Skamander v Mali Aziji se je po Ptolomejevem spričeva-nji tudi S erb is ali Sir p is imenovala. Enacega imena je bila ena reka na Cudskem, ki se v Don steka. Ljudje znana zemljepis-niška imena radi preneso v kraje svojih novih stanovanj. Po Srbi, če ne po indskem, pa po čudskem so se morda Slovenci bili začeli Srbe imenovati. Ime Srb si utegne biti v rodi se srebati, lat. sorbere. V srednji Aziji toraj med Oxcm in Jaxartom, gorama himalajskima in kaspijskim morjem je pradomovina indoevropskega naroda in tam se tedaj tudi ima iskati prva domovina Slovanov. To naj je ob kratkem o sledu Slovencev v Indiji rečeno. Pregledujmo dalje stare narode med njimi iskaje slovenskega sledu. V Evropi. V zemlji Čudo v (Skythae). a) Njih zgodovina. O Čudih ali Skytih se gotovo v6, da so iz Azije v Evropo prišli. Pontski Grki so pripovedovali, da so se bili Č u d j e od Massagetov črez Arakses zrinjeni nad Kimeriane vzdvignili; tudi Herodot trdi, da so iz zgornje Azije v Evropo pridrli. Ari-stea (540 pred Kr.), ki je bil sam pri pontskih Grkih, je najbolje o njih seliščih povedal; on pravi, da je od severnega iztoka t.j. od današnjega Orenburga, eno ljudstvo drugo preganjalo, Arimaspe Issedoni, Isedone Cudje, te pa Kimeriani. (Herod. L. IV. c. 13). Cas njih prihoda v Evropo se ne da na tanko povedati. Grki so še le pozneje naselbine ob črnem morji napravili t. j. Ister po padci asirskega kraljestva (okoli 610 pred Kr.) Odeso (Odessus) pod Astiagom (okolij558 pred Kr.) i. t. d., zato niso mogli nič gotovega o prihodi Cudov izvedeti, in zato tudi niso nič razločka delali med pregnanjem Kimerianov in med prihodom Čudov v Me-dijo, kar tiče čas teh prigodeb. Pozneji preiskovalci stavijo prihod Cudov po navadi med 700 —650 pred Kr., kar je na vsako stran zelo negotovo. Kimeriani so bili kakor Cudje kobilodoji (Hippo-mulgi)in pašiči, in njih vozovi, s kterimi 'so se bili ob Kaistru ustavili, so bili, ni dvoma, njih stanovanja v pustah. Pozneji, kot postavim Mannert, so jih brez vzroka za sorodnike Kimbrov in sprednike Nemcev spoznali, dasiravno so Kimeriani k severni družini narodov spadali. Kimerianski vlak je brez dvombe dal priložnost nekterim traškim ljudstvom, zlasti Myžem (Mysii), Bitinom, Trerijem i. t. d. se iz Evrope v Azijo preseliti. Homer še ni nobenih Myžev v Aziji poznal. Zlasti je pomniti, da so se Čudje sami zvali Skolote, kakor Herodot povč. Ime Skythae so jim navadno pontski Grki dajali. Herod. L. IV. c. 6. * Skoloti žv.olmoi so se blezo, kakor Justin pravi II. 4., po svojem kralji Skolopit (Skolopites) zvanem imenovali, kar je menda ravno nasproti ver-jetniše, ker Skolopit po svojem sestavljenji kralja S k o loto v pomeni. Izmed posameznih čudskih ljudstev imenuje Herodot le Ka-tiare, Traspie, Paral ate in Auch a te. Herodot pravi posebno o dveh poglavitnih zgodbah čudske povestnice, o njih napadi v Me-dijo in podvrženji Azije tje do Egipta in o Darij evem hodi nad nje. Manj važna za nas je tretja zgodba, t. j. beg čudskega kralja S k y f - a (Skyles) k Šitalku kralju Odrysov okoli leta 431 Herodot L. IV. c. SO. Čudski kralj Madyes, Pr o t othy-jev sin, je bil zlomastil skoz kavkaške soteske v notranjo Azijo in v Palestino notri do Egipta, in je podvrgel havač plačevati oba kralja frigijskega in medskega. To se je zgodilo leta 633 pred Kr. Cud-ska oblast čez toti del Azije je trpela 28 let. Ob svojem gospo-dovanji so se pri Medih navzeli veliko medskih besed. Toda ta prikazen pri njih se da tudi od tod veljavno razložiti, ker so bili v soseščini in pomešani s Sarmati, indoperzijskim narodom. Darij je šel skoz Tracijo in čez Donavo nad Čude _ leta 513 pred Kr., pa ni nič posebnega opravil. Kmalo potlej je nenadoma Čudom nevarnost prtila od zapada, in ta je njih padec pospešila. Vlahi, so bili med 350 — 336 pred Kr. v Ilurik, v Mužijo in Tracijo predrli, in tod zelo neusmiljeno ravnali; bili so slovenskim ljudstvom priložnost dali se iz Podonavja za Karpate, Tribalom pa v evro-pejsko Mužijo, in Getom v Dacijo se umakniti. O spremenah, ki so se vsled razširjenja Slovencev za Karpatskimigorami med Čudi godile, povestnica molči, vendar grški pisatelji povedo, da so bili Getje napadli Čude; ta zgodba je namreč liila Grkom bliže. V Dacii so že pred bivala getska ljudstva, ki sq pa Čudom harač plačevala; skoz dohod novih sorodnikov iz Mužije močneja so začela čudske raztresene trume napadati. Okoli leta 340 je v misel vzet slab in majhen čudski kralj Ateas. Nekoliko pozneje, 313 se bere, da so svobodni Čudje v zvezi s Traki se zoper Ly-simaka bojevali. To so bili, se ve da, ostanki nekdanjih Ču-dov ob Dnepru, ki so se pred po besarabskih pustali klatili. Dvajset let potlej, 293 pred Kr., je bil macedonski kralj Lysira a k s svojo vojsko vred vjet med Istrom in Tyras-om v pusti, ktera je bila zdaj getska ne pa več čudska imenovana. Kakor je videti, bili sov Getje precej deleč svojo oblast proti izhodu razširili. Če v zapadni Čudiji med Dneprom in Dnestrom čudska oblast ni bila še popolnoma nehala, vendar je bila močno v spone djana. Okoli 218 — 201 pred Kr. so se bili prikazali ob gornjem Dnestri in Bogi Galatje ali Vlahi, se ve da sorodniki vlaških Bastarnov, morda še celo eno in ravno tisto ljudstvo, plenil^ so okolne kraje in z nevarnostjo žugali grškim seljakom, kakor Čudje. Med tem je čudska oblast v odročnih severno iztočnih krajih še dalje obstala. Tam se okoli 325 pred Kr. še v misel jemlje njih kralj Agar, k kteremu je bil bosporanski kralj Paerisades I. Satyr o v brat (po Niebuhr-i pa sin) zbežal. Pa kmalo potem je bila tudi letod čudaka oblast zatrta od Sarmatov, ki so se bili sčasoma ^začeli čez Don iz Azije v Evropo burati. Kdaj so Sar-matje Čude razdjali, to se ne da na tanko povedati. Herodotje poznal Sarmate še na uni strani Dona v Aziji. Iz vojske sinov Paerisada I. je videti, da se oni tisti čas 311 pred Kr. še niso dotikali getskih in sarmatskih selišč, ktera so C udje ena od druzih ločili. Med 218 — 201 pred Kr. je kraljeval v okolici kraljevih Čudov Setafernes, kakor se kaže kralj Saiov, enega kakor si je močno misliti sarmatskega ljudstva, kteremu so 01-biopolitje harač plačevali. Ravno tako je najti okoli 94. leta pred Kr. Roksolane, sarmatsk zarod nad Dneprom i Donom, zvezniki so bili sinov Šcilura VI. majhinih čudskih kraljev zoper Mitridat-a Evpatorjapontskegakralja (Strabo L. VII.). Pa-lak se svojimi petdesetimi brati, Scilurovimi sinovi, je pri Stra-boni še zrni raj C u d zvan, pa morda napačno, ker so tudi Ta v-rii tačas bili čud je zvani. Le Algarii, ki so po Appian-ovem Mit hr i dat-i 88 znali kačji pik zdraviti, so bili morda pravi Čud je. Zadnjo verjetno povest o Čudili pri daljnem Dnepri nam pove Dio Chrisostomos, kije bil sam tam pričujoč. Ko je bil on v O lb i i 80 — 90 po Kr., so se Čudje in S ar m a tj e ob Črnem morji semtrtje klatili, vznemirovali grške seljake in eden druzega iz boljih spašnikov preganjali, ker niso imeli nič stanovitnih selišč. „Scytharum nomen usquequaque transiit in Sar-matas atque Germanos, nec alias prisca illa duravit appellatio, quam qui extremi gentium harum ignoti prope ceteris mortalibus degunt." Plin. hist. n. L. IV. c. 12. Za Aleksandra Veli-cega so si bili bahaški Grki izmislili neko drugo azijatsko Čudijo, to se ie bilo pa prav za prav po pomoti zgodilo. Ko so bili namreč Aleksandrovi vojščaki po svojih potih do Jaksart-a ali Tanaj-a zdajvSihun imenovanega prišli, so se njih vodji bahali, da so notri v Čudijo prišli. Jaksart se je v starodavnih časih tudi Tanais imenoval. Ob ti reki so stanovala sarmadska ljudstva po imeni Alani; v jeziku teh je besedica don, dan sploh kako reko pomenjala. Večidel jih pravi, da so bili Grki ime Tanais po zmoti na reko Jaksart ali Sihun prenesli. Prepiru se s tem konec stori, če se vzame dvoja reka tega imena, iztočna namreč ali Jaksartes in zapadna ali Don. Bivalci ob oboji reki so bili enacega zaroda in jezika namreč sarmatskega. Dovoda za to glej pri Klaproth-i Table de F Asie. p. 180. in 181. b~) Njih šege. Pravi in prvobitni Čudje so bili ljudstvo, ki je bilo iz gornje Azije prišlo, toraj je bilo indoevropejskemu zarodu tuje, in k mongoljski združini spadajoče. Hipokrat jih popisuje debelega života, skoz in skoz mesnatih stegen, napihnjenega trebuha, redkih las, obraz in postava je bila pri vseh enaka, toraj čisto mongoljska. To sorodnost trditi nas napeljuje kitajsko mongoljska lečba ran z izrezovanjem (Hippok. I.), kar je bilo pri^ Čudih sploh v navadi; dalje posebne šege, navade in vedbe Čudo v sploh. Klicanje vojsknega Boga pod podobo posvečenega meča je vse le zgolj mongoljska šega, ktero je pozneje pri Attilu najti ob povzdigovanji Čingiskan-ovem v kraljevo dostojnost. Pa tudi leseni šotori, svinjska nesnažnost, navada ženstva se s testom namazati in prisušeno nesnago s tem vred od polti oddergniti, neizrečena lenoba zunaj vojske, in ropanja neobčutljivost (komu bi pri tem ne prišlo na misel poprejšnje mažarsko svojstvo?); vse to pričuje o mongoljskem in sibirskem, po nobeni ceni pa ne o turškem in čuhonskem. Kar tiče pa germansko in slovensko, o tem že celo ni govorjenja. Po sibirski je tudi, da se na soparu od konopnega semena na kamnji razbeljenega v svoji trdo zaprti jurti omotijo, le da Herodot temu kajenju še suho kopel (Dampfbad) pridene, ktere so se že ob apostoljskih časih posluževala una divjaška ljudstva, ki so bila po Nestor-jevem slovenska; morda so si nekdaj po tuje kakor po domače život krepčala. Kakor so čudski možje celi clragi dan na konjih previseli, tako so njih ženske čepele v šotorih iz klobučine ali na vozeh. Tako stanovanje se je v staroslovenskem imenovalo kolmaha, t. j., vozna hiša, priliči slovenska k o 1 a in letiško n a j h a = hiša. V vojvodini A v g u-stovi v lomsiškem okrožji je vas Kolimagi. Rusko kolyma-a, staroslovensko k o lim aha, češko kolmaha je vse ena bese-a. Šotori so bili neizrečeno lahke, iz vrbovih šib spletene lese, čez ktere so zagrinjala iz klobučine pregrinjali. Tudi med vedbo Sarmatov in C udov je velik razloček. S ar mat je so bili po pravici reči vojaški, srčni jezdici. Kakor je videti, bili so tudi po Čudih posneli navado, šotore koj na vozeh sestavljene za sabo voziti, da jim ni bilo treba proti staviti ali razdirati jih. V vsih družili rečeh je bila pa njih vedba vsa drugačina kot čudska. Druge odljudne, da ne rečemo, živinske razvade Čud o v, n. pr. ljudi moriti pri pokopih kraljev, vživanje kislega kobiljega mleka, pri Mongolih kumis imenovanega, slepljenje služabnikov in sužnih, kterih so pri hišnih in poljskih delih potrebovali, vživanje krvi pobitih sovražnikov, ktere so drli in njih kože za svoje domače potrebe strojili, rabo glubanj za pitne posode itd., le po vrhi omenimo. Kdor hoče, naj o tem drugej bere in potlej spoznä Čude za Gote ali Germane ali za kirgiske Kozake, le Slovencev naj k temu ne pritika. Res da so nekteri pozneji pisatelji vedbo Čudo v hvalili, pa ne po pravici. Kar so nekdaj ci o Abiih (mrtvičnikih) necega popolnoma izmišljenega traškega ljudstva in druzih tvezli, kakor o najkrepotniših ljudeh, to so poznejši pisatelji, postavim Ephorus in drugi, prenesli na Čude in so v tem krepost stavili kot naslednico in neločljivo tovaršico njih prostega življenja. Tako govori Šafarik o A kijih. c) Njih jezik. O jezici nekdanjih Čudo v se ne dä nič gotovega povedati, ker se ni od njega nič druzega ohranilo kot komaj nekaj malega imen zlasti osebnih, pa še ta so pogosto vsa popačena. Tako so n. pr. ime čudskega ljudstva Skoloti in njegovih posebnih raz-rodov, ki so: Katiarii, Traspii, Paralatje, Auchatjc, potlej imena mož zlasti kraljev kot: Targitaus, Lipoxais, Arpaxais, Kolaxais, Sag'illus (pri Justini), Panaliagorus (ravno tam), Protothyes, Madyes, Gurrus, Saulius, Ä n a c h a r s i s, I d a n t h y r s u s, S k o p a s i s, T o x a c i s, A r i a n-tas, Ariapithes, Skyles, Opoee (žensko), Oktamasades, Ateas, Skolopitus (pri Justini), Sparethre (žensko), Aga-rus, Skilurus, Palakus, Toxaris (pri Luciani), Ab ari s i. t. d. Potlej imena bogov in boginj, Tahiti po Herodoti Vesta, Papaeus = Jupiter, Popi (podzemeljske podobe bogov) Apia — Gaea ali Tellus t. j. zemlja kot boginja, Oetasi-ros ~ Apollon, Artimpasa — Aphrodite, Thamimasa-des = Neptunus. Potlej so imena in besede Exampaeos ime enega toplega vira, Enarreos — pokveka, pohabljenec, Oeor-pata — ubijavka mož, Arimaspi = enoočni od arima — eden in spa ~ oko, Groukasus = nive Candidus, t.j., od snega bel, Siliš — J ax ar t es (pri Plinii), Temerinda — mati morja itd. Čuditi se je, kako v teh besedah očitno sorodnost s perzijskim in medskim ugleda, kdor le nekoliko Zenda, perzijskega in medskega jezika ve. Tako se vzamete čudaki imeni Ariapithes Arian-tes z medskimi Ariobarzanas, Ariavarta, Arizanti, Ariamlecha, Ariana, ker aria, ari toliko pomeni kot dober, češčen. Končnica xais v imenih Lipoxais, Arpoxais, Kolo-xais je žensko: dkseiš*), staroarsirsko ali zapadno medsko (pel-visko) ksaehie, novoperzijsko šah t. j. kralj pri Pei-zih ^ primeri Artakserkses — veliki kralj ev (regum rex. K s e r k s e s kra-ljev kralj; na napisi v Van-i iz asirskih in medskih časov khše-h i e iere hrabri kralj , khšaehie khšaehie a m a a — kralj kraljev (regum rex) i. t. d. Končnica pithes v Ariapithes, Skolopitus, Spargapithes je zendska pitis, sanskr. pat is ~ gospod, armensko bed — oblastnik, gotsko faths — voditelj, gospod, litevsko pati s — gospod, staroslovensko pod, p o din v besedi gospod, gospodin (hišni gospod), od tod zendsko vi-š p a t i v staropruskem v a i s p a t i n, v litevskem viespots, v poljskem vačpan (t. j. vasi pan, gospod v kaki vasi) iz ves, v's (vicus) in pati s =: gospod. Od tod bi se morda dalo razložiti Artimpasa, Aphrodite, Venera, visoka modra zapo-vednica, Velepani, Belepani, priliči sanskr. a r t h i a — čist, svetel in medski imeni Artembares, Artabazus itd., pasa *) Polsko siaz? Trstenjak. — n — je morda žensko od pit h es. Priliči grško nogtg — sanskr. pati s zraven grškega derrnott]?. Cudsko Enarees grško avnvdqmg neka baža bolnikov, kakoršnih je še dandanašnji med Tatar i dosti najti (po tatarski se jim pravi Nos) od korenine nar, 11 c r — mož. Ali je beseda Exampaeos indoevropejsko pani — peni — voda, iskati, si tudi učeni Safarik ni upal razsoditi. Pri Grkih so se te vode 'legcu 0801 (sacrae viae) imenovale, drugi bero Evrea 'odoi (novem viae). Grško ime se ne kaže iz čudskega pre-tolmačeno. V bogočestnem imeni necega kralja Oktamazades j e mazades gotovo zendsko m a z d ä o — bog, priliči zendsko A h u r 6 = mazdav, perziško O r mu z d. Pri Slovencih so bila nekdaj z „bog" sestavljena imena tudi v navadi n. j>r- 'Mol i bog, Oti-bog itd. V grškem je silno veliko imen na &eog. Sicer je končnica sades najpogostiše najti v traških imenih n. pr. Paerisades, Berisades, Maesades, Medosades itd. Po Pliniu in po J ) i o n i z i-u Perieget-u, ki sta morda iz starših virov vzela, so Cudje Meotsko Jezero imenovali Temerinda, kar, kakor razlagajo morsko Mater pomeni. Če Teme ali Temer pomeni toliko kot T h am i, tako bode Tamimasades toliko kot morski bog, kar se lepo s Herodotovim Poseidonom vjema. Zadnjič je v Oetasyros = Apollo srednjeaziatsko tbiq syr po Suida-tu soince. Nasproti je pa Oeorpata — ubijavka mož, t. j., Mož ovna (Amazona) po Herodot-i iz vioq — mož, priliči sanskr. vira, lat. vir, vlaško (keltsko) ver, gotsko vair, mažarslco fery, in iz pata ~ abiti, biti, lat. batuere sestavljeno. Safarik si ni upal razsoditi, ali je v imeni Idan-thyrsus, če je prav pisano (pri druzih se pozneje bere Idan-thuras in Jancirus, Juncucrus) v priličenji z imenom Aga-thyrsi končnica thyrsus zmagovalca velikana pomeni, priliči skandinavsko thurs (gigas), grško Oaoaog, Oqk S love ni še zdaj imenujejo Nurska zemlja. Poglavitno mesto te zemlje se še zdaj zove Nur, kakor tudi ena reka Nurec. Iz domačih virov pa vemo, da je ondi od nekdaj slovensk zarod bival, in da se ni nikoli izselil. Da je bila ta zemlja od nekdaj slovenska, to se že lahko spozna po nje legi, ko je v sredi prvobitnih slovenskih dežel. c) Ljudska pravljica, ki jo Herodot pripoveduje o spremeni v volkove, je še dandanašnji na Nurski zemlji sploh znana, posebno v Volinii in v Beli Rusii. Prosto ljudstvo jo še zdaj ravno tako trdno verjame, kakor ob tistih starodavnih časih. Tu v soseščini mogočnega in neukrotenega rodu slovenskih L u t i c e v ali Viko v, ki v deželi VI k o mir stanujejo, je dom tudi naših domačih povest o volkodlakih. Kakor je bila ta pravljica po Slovencih v zapadne in južne evropejske dežele zanesena, tako je očitno kot beli dan, da se ni mogla nikjer pred začeti in tako globoko vkoreniniti, kot v deželi Volkov, ker je bila nekdaj Nurska zemlja Volinija in Bela Rusija. č) Imž dežele Neuris po grški, Nur po slovenski, je prav čisto slovensko. Besedica nur pomeni v staroslovenskem zemljo ali deželo. V slovarji ruske akademije stoji: nur staro — zemlja, iz tega je napravljeno ponury, nurište itd. Iz splošne besede nur (možkega spola) — zemlja je nastalo lastno ime Nur (ženskega spola), ki deželo in ljudstvo pomeni, kakor n. pr. Rus', Srb', C ud', itd. To so vsa skrajšana imena, ali j' kirilski i je tu namest i kirilsko u, in v tem pomeni je Nur' itd. prav za prav toliko kot Nur i (lat. Nuria, Nurska zemlja), priliči besede mati, hči (ali češki pani, neti, sestri). Bivatelj Nurske zemlje se je zval Nurjanin kakor Slovanin, Cudin itd. Skrajšanje osebnih in ljudskih imen je za prosto ljudstvo potrebno, toraj je pri Slovenih kakor pri druzih ljudstvih vsakdanje. Po pomeni je ime Nur o v podobno imenom Poljani (od polja), Drevjani (od drev) in Livoni (od peska) itd., še bolj pa imenoma Lehi in Zemani. Grška podoba Neuri je od slovenske Nuri lena videz različna. Grški sv si je v rodu z latinskim in slovenskim u. Iz tega je videti, zakaj so Grki n. pr. nevxrj, nsvxivoi pisali namesti B u č e s k, B u k o v i n a. Nekdajci so bili posebni prijatli snemk, zato so imenovali močne, tolovajske ljudi volkove, priliči nemško Vargus, Var-giones (exul, praedator, latro) varg — volk, mažarski far-kaš, georgski Kur d, Kurdi (volk, tolovaj), morda tudi hrvaški kurjak = volk itd. Iz H er o do ta se razvidi, da so že tiste čase Veletje in Lutici imeli priimek Viki. Moštvo, neumor-nost in vojaška srčnost so veliko bolj ponatorni nekdajci priliko-vali volčji natori, zato je v Beli Rusii in na Poljskem Volk tako priljubljen priimek kraljev in vitezev. V zemlji Sarmatov. „V iztoku od Čudo v" pravi Her o do t, „unkraj Tanaja stanujejo Sauromatje, ^avqofxarai, tri dni hoda od te reke in ravno tako daleč od Majota proč". Herod. IV. 116. Od tod segajo njih selišča petnajst dni hoda daleč naravnost proti severju. Herod. IV. 21. Drevja, kakor H er o do t pove, je v njih deželi toliko kot nič, kakor je še dandanašnji proti iztoku in jugu od Dona ležeča okrajina gola, pusta, pravi kraj za pastirčevalce. Glede ravnega zvrstenj a njih sedežev se je H er o do t v tem motil, ko je rekel, da Tanaj naravnost od severja proti jugu teče. Njih selišča so bila prav za prav od Mejotskega pobrežja proti severnemu iztoku do tje, kjer se Don in Volga najbolj eden druzemu približata. Her odo t pravi o Sar matih: „Žene Sarmatov hodijo z možmi vred na lov in na vojsko, in nobeno dekle se ne omoži, dokler ni kacega sovražnika ubila, zato jih toliko neomo-ženih ostane in tacih pomrje". Herod. IV. 117. Ali je ta pri-povest izvirna, ali se le na pripovest o Amazonah nanaša, to se ne ve dobro. Iz nje se menda kaže, da so bili S ar m a tje glede njih vedenja in povestnice sosedom zlasti pontskim Grkom toliko znani kot nič, sicer bi menda Her o do t ne bil kaj tacega pravil. Ravno tako pripoveduje H er o do t za svojimi rojaci, da se je sarniadski rod začel iz pečanja Amazon s čudskimi mladenči, in za Herodotom to neverjetno reč tudi Hipokrat pripoveduje, kar kaže, da jima tudi ni bilo znano, kakošnega zaroda so Sarin a t j e. Tudi na to se ni veliko zanesti, kar H e r o d o t pravi o sarmatskem jeziku, ga za spačenje čudskega spozna vši, da je namreč to spačenje od tod prišlo, ker se Amazone niso bile nikoli čudskega popolnoma naučile. Se ve, daje Herodot kaj tacega od bahaških Čudo v slišal. Kar se je do današnjih časov čudskih besed ohranilo, spričujejo, da so Čudje svoj jezik z sarmatskimi besedami obogatili, ali da so še celo na čudskem kraljevem dvoru neko spačeno sarmatsko narečje govoi-ili. Odklej soSarmatje bivali tod, koder jih je Herodot_ najdel, in od kod so bili tje prišli, to nam pove samo Diodor, kije ob Kristusovem času živel. On nam je zapustil zelo važno spričevanje o izhodu S a u r o m a t o v iz Medije in Male Azij e (okoli 633 — 605 pred Kr.) Čudski kralji, pravi Diodor, so veliko podložnih ljudstev v inostranske dežele odpeljali. Med temi selitvami ljudstev ste bili najvažniši asirskega ljudstva v dežele med Plemenijo in Pon-tom, in pa iz Medije k Tanaji; semkaj prestavljena ljudstva so bila imenovana S ar m a tj e. V mnozih letih so se bili S ar m a tj e namnožili in prišli k moči, da so plenili velik kos Čudskega. Z vničenjem premaganih so bili deželo večidel v puščavo spremenili. Diodor Sicul. II. 43. Da je to res, potrjujejo nekoliko PomponiMela, Plini in Ammian Marcellin, ki Sarmate zovejo ljudstvo severnega zaroda, po svojstvi in vedenji najbolj Partom podobno; dalje to potrjujejo nekoliko imena in jezik današnjih Alanov, ki sami sebe Iron, svojo deželo pa Ironi-stan imenujejo; to je potrjeno nekoliko tudi s tem, ko govori Alani jezik, kteri je jezikom medsko-perziškega rodu zelo podoben. In zadnjič so Diodorove besede nekoliko tudi s tem potrjene, ko se sarmatske besede z medskimi in z Zend-om love. Kmalu za Herodotom (okoli 390, po Niebuhr-ovem pa 360 pred Kr.) pripoveduje S k y I a x, da ob Meoti na zapadnem bregu Tanaja zraven Čudov sarmatsko ljudstvo stanuje. To ljudstvo, vsaj kar njegovo ime tiče, ni različno od S ar mat o v, ktere toti pisatelj stavi na izhodnji breg Dona. Ravno tje ob Meoti stavi E u d o-x i o s njih selišča (379 pred Kr.). Za njim kaže E p h o r o s (okoli 355 pred Kr.) — njegove besede nam je Strabon ohranil. L. VII. p. 302. L. XI. p. 492. — sauromatsko sirovost in divjačnost, ter s tem daje na znanje, da so bili Sarmatje kmalu po^Herodotovem času čez Don v Evropo prišli in se v okolici Čudov naselili. Ob časi vojske sinov bosporanskega kralja Paerisad-a (311 pred Kr.) so še zmiraj v svoji stari domovini ob Doni bivali, njih selišča še nikjer niso segala do Getov, ki so tistikrat svojo oblast ob Ponti razširjali. V III. stoletji pred Kr. je bila okrajina kraljevih čudov ob Donci že popolnoma v njih oblasti; pod imenom „Saji" so bili blizo do Dnepra pririli, če je resnična razlaga tistih, ki na Protogenovi cestni tabli imenovanega Saetaphernes-a za sarmatskega oblastnika spoznajo. Ko je pozneje nek čudski kralj pogosto bosporansko deželo na potoki Tauri napadal, so Bospo-rani iskali pomoči in jo tudi najdli pri sarmatski kraljici Amali, Medosakovi soprugi. A mala je z oboroženo trumo konjikov nenadoma napadla staje čudskega kralja, ga dala zadaviti, postavila njegovega sinu za kralja, in mu trdo zapovedala, da naj se pra-vičniše do svojih sosedov vede. Okoli 94 pred Kr. pridejo na pregled Roksolani, sarmatsko ljudstvo tega imena med Dneprom in Donom, kot zvezniki Palakovi in čudskega S kil ur a. Pod Tazijevom vodstvom se zoper vojskovodja partskega kralja Ev-pator-ja prav nesrečno bojujejo.' Med 60 — 55 pred Kr., ko so bili G et je Olbio oropali, in potlej kmalu s [svojo oblastjo propadli, so se Sarmatje prikazali med Dneprom in Donavo, kjer jih tudi Ovidi 1 — 17 po Kr. pod imenom Sarmatov in Ja-zygov spominja. Odslej se začne povestnica o Sar matih in njih razširjenji jasniti notri do IV. stoletja; zdaj pa zginejo na enkrat iz povestnice vsi zunaj nekterih ostankov od Jaz ig o v, ki so se bili v Poljski Podlahii po močvirjih in gozdih poskrili. Eazpoli Sarmatov. Sarmatski zarod je bil že v starodavnih časih v več razpo-lov razdeljen, med kterimi so bili najposebniši Jaksamatje, Roxolani, Jazyi in Alani; manji zarodi so bili na primer: Meotje (Maeotae), Sindi, Toretje ali Toreatje, Urgi, Dandarii, Agri, Arrechi in drugi. A. Jaxamatje, po Poly aen-ovem Iz o mat je. Te stavi Ptolomej na južni ovinek Dona. Njih ime je kakor ime „Sarmatje" sestavljeno z medsko besedo „ma t" (ljudstvo, zarod). Prva polovica je morda ime reke, od ktere so bili prišli, priliči Jaksartes itd. B. Roksolani ali Rhoxolani pridejo pod tem imenom še le 94 predKr. v povestnici na dan, kjer so tisti čas na pustah med Dneprom in Donom bivali. Taci t jih naravnost spozna za sarmatsk zarod. Plini imenuje ob Ponti in Doni Alane in Rhoxolane vkupaj. Kaže se, kakor bi tudi ime Racala nov, kterih Ptolomej med Osilii in Exobygiti spominja, od njih ne bilo različno, akoravno se v nekterih rokopisih bere Reuea-nali in Reucachalci. Po vhodi Gotov v pontske dežele se ime „Rhoxolani" poredko več imenuje; po prihodu Hunov pa popolnoma zgine. Volga ali kaka druga sarmatska reka se je menda Raxa imenovala in od tod so utegnili Roksolani ime dobiti. Priliči „Araxes" in še druga imena. C. Jazygi, v edinjem številu pri Ovidi-ji Jazyx, je sarmatski zarod, kteri je v zapad najdalje prišel do Tise in do Donave na današnjo Ogersko in v Podlahijo na Poljskem. Plini in Tacit jih imenujeta Sarmate. Plin. Hist. nat.IV. c. 12§. 81. Ta-cit Annal. XII. 29 in Hist. HI. 5. Ptolomej pa njegov naslednik menda oziroma na njih popotvanje od pobrežja črnega morja, kjer so bili pred, Jazyges Metanastae. Navadniše se zovejo pri poznejših rimskih pisateljih Sarmatae Limigan-tes. Ammian zove tako samo podložne med S ar m a ti. Prosti Jazygi so pri sv. Hieronimu imenovani Arcaragantes. S trab on, ki po navadi svojo povestnico iz starih virov zajema, stavi še zmiraj Jazyge unkraj Hypana, kjer so v resnici okoli 50. — 20. leta pred Kr. bivali. Ob časi Ovidi-jevega pregnanstva 1 — 17 po Kr. so se Jazygi ob Donavi po današnji Bes-arabii in po Valahii klatili. Okoli 50. leta po Kr. so nevtegoma napadli Potisje in pregnali Dake iz ravnin spodnje Tise v sed-mograske gore. Pa blezo niso bili vsi S ar mat je napadli Potisj a, saj se je nekterim reklo Metanaste in Jatvezi so bili zadej za Karpati. Sarmatje so si bili podvrgli ostanke Slovenov na Karpatih; tako imenovane služabne Sarmate. Ob Dnestri in Donavi, kjer bo bili ob Ovidi-jevih časih Jazygi stanujoči, najdemo pod cesarjem Otonom (69) Roxolane, ki so vedno hodili za svojimi brati kot zavezniki D ako v zoper Trajana. Ko so bili Rimljani Dacijo obsedli, bilo je nekoliko Roksolanov strebljenih, nekoliko na Dnester in Dneper pregnanih. Mesta njih dežele Ptolomej našteva: Uscenum (Uskana ?) Germanum ali Borma-num, Alinta, Trissum, Parka Kandanum, Pessium, Partiscum t. j. Patissum (Potisje). Od teh mest se le zadnje kaže po imenu slovensko in toraj od Slovencev zidano. Kdo je druga teh na gornjem Ogerskem večidel ležečih mest zidal ? Le to vemo, da J a-zygi ne; ti so v šotorih in na vozeh stanovali, se z zapadnimi sosedi in nemškimi K vadi dobro vzeli in celo zedinili, domače Slovence zatirat in rimski oblasti se vstavljat. Tacit. Hist. HI. 5. Annal. XII. 29. Ammianus Marcellinus XVII. 12. Nezmerne vojaške čete Hunov, Gepidov in Gotov so bile ob moč pripravile to divjaško ljudstvo, čegar nasledniki so se prikrito v potiskih samotah ohranili notri do prihoda M a ž ar je v. Se dandanašnji se zove ena ogerskih dežel Jaszsag (beri Jasšag), Jazvgia, Jasz — Jazy gotovo eno njih najpoglavitniših skrivališč. Da so bili Jazygi sarmatskega zaroda, to priča očitno in gotovo vsa njih povestnica. To potrdi tudi Dio Kassios LXXI. 9. Neki drugi zarod sarmatskih Jazy g o v, ki je ob neznanem času za Karpati v današnji Podlahii se bil ustanovil, postane v X. stoletji v po-vestnici znanejši, zval se je Jazygi ali Jatviesi ali popačeno Inauxes, Manuxes, Jakuinxes, po svojih seliščih pa Pole šani (Polexiani) itd. Mnogo pisateljev je, ki njih sarmatsko narodnost trdijo, kar je tudi sicer iz cele njih povestnice očitno videti. D. Alani močno sloveče ljudstvo sarmatskega zaroda. Le-ti so sicer proti koncu prvega stoletja po Kr. v Evropi nekoliko bolj iz čudske in savromatske teme prikažejo; v azijatski povestnici je pa o njih čuti v najstarodavniših časih. Po starodavnem perzi-škem izročilu so Alani (Alanän) v starodavnih časih stanovali na severni strani Paropamižke okolice blizo dežele Ghur ali Gordžeh. Kralj Kai Khosru to je Kyros je bil poslal Lohraspes-a podvreč Turane, ki so neprenehoma čez Džihun napadali Iran. Lohraspes je pregnal sovražne Ghure in Alane, njih dežele podvrgel in v njih zapovedoval do svojega prihoda na prestol. Po Ammianovem so bili Alani potomci tistih Mas sage tov na iztočnih in zapadnih bregovih Meot-a, ki so se dvakrat s Kyr-om bojevali. Prvobitne Alane so Kitajci zvali Yan tsai, Alanna itd., pozneje tudi Suthle, Suth. V kitajskih letopisih je brati o njih vojskah, in vlak proti zapadu že 20. leta pred Kr. V I. in H. stoletji po Kr. so bili prišli pod sogdiansko oblast. V prvi polovici ILL stoletja so stanovali v iztoki od Kav-kas-a v soseski rimskega cesarstva prosti sogdianskega jarma. _ Za letom 565 od Kitajcev niso nič več v misel jemanL Evropejski povestniki poznajo Alane kot sarmatsk zarod, ki je v II. sto- letji med Kavkaz-om, Volgo in Donom bival. Dionisios Perie" gete s (II. stoletja) jih enako stavi med Don in Dneper in jih imenuje jezdarsko ljudstvo, zraven pa on pozna tudi drugi njih zarod v okolici Dacije in spodnjega Podonavja, kteri zarod je tod pastirčeval in neprenehoma rimsko cesarstvo nadleževal. M ar ki an pravi, da na alanskih gorah Boristhen in Rhudon (Dvina) izvirata, in da Alani po teh gorah stanujejo. V soseščini teh Alanov so po Ptolomej-i in Markian-i stanovali Aga-thyrsi, po prvem tudi Suoveni t. j. Sloveni. Tisto alansko pogorje je volhonski gozd, v kterem tri precej velike reke izvirajo: Dvina, Dneper in Volga. Tako najdemo Alane že v silno starih časih v treh različnih krajih: 1. ob Doni in Meoti v prvobitni domovini Sar matov in v osredki njih vlakov proti jugu in severju. 2. med spodnjim Podonavjem in Dneprom, ob Ponti zraven Roxolanov in druzih Sarmatov, od koder so rimsko cesarstvo nadleževali; 3. na zgornjem Podneperji v slovenski in v soseščini Čudo v, kamor so se bili le po sili vrili. Kaže se, kakor bi bili Roxolani le po imenu od Alanov različni, ker so bili morda po Volgi ali kaci drugi reki, ki se je po sarmatski Raxa ali Roxa imenovala, ime „Roxolani" dobili. Ali ni utegnilo ime Volge, ki jo Ptolomej in drugi Ra, Rha imenujejo, iz Raxa skrajšano biti? Roxolane in Alane nekdajci pogosto med Dneprom in Donavo vkupaj imenujejo. Pozneje je ime Sarmatov in Roxolanov ob Doni zginilo, ko je bilo ime Alanov toliko znaniše postalo. Gotje, ki so se bili proti koncu II. in ob začetku III. stoletja (med 180 — 215) ob Črnem morji prikazali, podvrgli so si bili en del Alanov, ki so se med Donavo in Donom klatili, in so se ž njimi tako pomešali, da so po-zneji pisatelji kot Prokop in drugi Alane za gotsko ljudstvo spoznali. Neka druga truma pontskih Alanov se je bila združila z V an dal i, kteri so od Odre gredž v Daldjo vdarili (275). To trumo so G o t j e, kteri so se hunskemu navalu umaknili v letu 333, najpred v Panonijo pregnali, potlej je šla v Galijo, na Špansko in v Afriko, kjer je zginila. V Galii so se bili nekteri teh Alanov v okolici današnjega mesta Alen9on-a priLoire-i poselili. Po njih je to mesto tudi ime dobilo. Le-to pogermanjenje alanske trume so bile predhajalke poglavitnega zaroda, kteri je ob Doni stanoval. Poglavitni zarod sam je bil ostal na svojih azijatskih seliščih do prihoda Hunov. Zdaj pa je začel čez Kavkaz strašno napadati Armenijo in Medijo. Pod cesarjem Tiberijem jih S vet oni pozna kot bivalce okolice Kavkaz-a. Pod Ve-spazianom so bili najpred priburili skoz Kavkaška vrata v Me-dijo. V grusiški povestnici je spomin Alanov pod imenom „Osi" kot grusiških zveznikov zoper Perze (87 po Kr.) Od Per-zov natolčeni so se bili kmalu ž njimi pomirili. Leta 374 so se bili Huni spustili čez Volgo, premagali in podvrgli Alane ter jih seboj prisilili iti nad Gete. Odslej so Alani zvesti zvezniki Hunov v vseh bojih do Atilove smrti. Ostanki Alanov un- kraj Dona in ob Majoti so se pozneje spet oporavili in njih ime je se dolgo v srednjem veku imenovano. V ruskih letopisih se i "im de Asi, Jasi, Osi. Alansko poglavitno mesto je bilo po lubriquis-u ap. Berger pag. 137. blizo Volžnega ustja. En del Kavkaz-a ima v XIII. — XIV. stoletji v ruskih letopisih ime „Jasiške gore". Današnji Alani, ki v najviših severnih gorah Kavkaz-a stanujejo, zovejo sami sebe Iron, in svojo deželo Iro-nistan. Gr u s i i jim pravijo Osi ali Ovsni, pri Rusih imajo ime Asi, Asetinci. Njih jezik je najbolj podoben perziskemu, ima pa mnogo čuhonskih besed, kar se d;l zadostno od tod razložiti, ko so^njih bratje nekdaj stanovali ob virih Dnepra in Volge in se s Čuhonci pečali. Nekdajci imenujejo zdaj Alane, zdaj Roksolane, zdaj Alane in Sarmate skup, zdaj pripovedujejo o Sarmatih, kar drugi Alanom prilastujejo. Alani so tudi Medskega zaroda. Današnji Osetinci so si po besedi in po obnašanji v rodu s Per z i in nekdanjimi Parti, kte-rih naroda so tudi S ar m a tj e. Marsiktere okoliščine dajo misliti, da so se bili Alani v severji, kjer Dnester in Dneper izvirata, že v 1. stoletji pred Kr. razširili, potem ko so bili Sarmatje čudsko oblast pokončali, se ob daljnem Podneperji rasprostrii in od tod notri na Ogersko in v Podlahijo se pribu-rali. Že v I. stoletji po Kr. se pri Mel-i, Plini-ji in druzih za-karpatske dežele do Visle in do Čuhonskega zaliva zovejo Sarma-cija. Ravno tako skandinavske pravljice, ki o Asih govori ter jih med S love ne (Wanen) ino Čucle (Jötunen) oziroma na njih stanovanje stavijo, segajo v veliko starše čase, kot pa kar se govori o gotskih in hunskih bojih. Njih orda je bivala, se ve da tam, kjer je največ ravnin, in kervso najboljši spašniki, toraj v okolici današnjega Smolenskega, Črnigovskega in Mohilevskega. Iz rodu teh Asov je pil rojen najslavniši vitez skandinavskih pravljic Odhin, kteremu so poznejši Gotje in Sueoni Božjo čast skazovali. Poglavitno selišce Asov je bilo Asgardi t. j. Grad Asov ali Venland. Po navadi razlagavci kažejo na deželo Aspurgia-nov ob Črnem morji ali na Asov pri Doni; akoravno je mogoče, daje bilo pod tem vzeto naseljenje Alanov ob Dnepri. Stra-bon dvakrat imenuje Aspurgiane sitem pristavkom, da stanujejo na pontskem pobrežji. Verjetno je, da so Alani bili sosedje S i o v eno v, od le-teh in od Čuhoncev, ki so se bili oporavili pred gotskim kraljem Ermanrikom iz njih selišč pregnani, in da so se vrnili na svoje prvobitne domove k poglavitnemu zarodu, kteri je ob Doni bival. E. Manji sarmatski zarodi. Ti so bili Majotje, Sindi, Toreatje, Urgi, Dandarii, Agri, Arrechi itd., ktere ima Skylax v mislih in jih sarmatska ljudstva imenuje. Morda bi bil kak razloček v .tem iskati, da jim sarmatski namest savro-matski de, in da se nekteri S a r m a tj e ali S y r m a t j e namesti Savromatje zovejo. Kar sarmatsk jezik tiče, ga tu dalje premislimo. Sarmatski jezik. Sarmatske besede, ki se v ruskem in pri druzih 01 o ven i h najdejo: Bugor (grob) medski in prziški g ur; Kurgan (ravno to) prz. kur k h an e; D jej (vitez) prz. div, armenski di; Bo-hatyr (vitez) prz. behader; Strjapčij perz. satrapa; Soba k a (pes) prz. spako; Smrd, perz. s m e r d (mož); H o r o s (dober) asetski korsu, dugorski h o ar s, prz. K o s; Am bar (žitnica); Buza (pijača iz ječmena) prz. buge; Certog (thala-mus) prz. čar tak (excubiatorium); Kur, srbski kurja k (lupus) prz. gurk; Topor, prz. tabar, kurd. teper, armenski d a b a r. Ali je tlmač prz. tal/iidrji, zdaj tilmaci, telmizi iz sarmat-skega speljano, pravi S a far i k, da ne ve; priliči staroslo venski t'lama (usta) itd. Reke Don (Tanais), Dneper (Danapris), Dne-ster (Danastrus) so namesti svojih starih imen Borystenes, Tyras itd. dobile svoja zdajna imena brez dvoma od Sarmatov. V jeziku kavkaških Sarmatov ali Alanov pomeni don, dun se zdaj toliko, kot reka, s o a-don studenec. Od tod so imena rek Arrdon in Ursdon. Nasproti so pa blezo tudi Alani marsiktero slovensko in litevsko besedo sprejeli, kot: knis ali ksanis slov. knez; knjže račis (rex princeps) staroslovensko in litevsko rači; priliči Dithmar-jev lva-rasici; mit med ali sterd itd. Domače ime Alanov: Asi je bilo po normanskih klatovitezih prišlo prav zgodaj na Skandinavsko in od tod k družim Germanom. Po skandinavski se glasi as (herus, divus) asynja (mulier diva) po anglosaksonski os, po gotski ans plur. ans ei s pri Jor-nandi änses polbogovi, po staronemški ans plur. ensi. Po-vestnica pravih Sarmatov v Evropi sega od L stoletja pred Kr. do konca IV. stoletja po Kr. Kar se pozneje od V. do X. stoletja Sarmate zove, niso več Sarmatje, ampak ozir zaroda in jezika zmes^ severnih ljudstev t. j. Slovenov, Germanov, Litvanov, Cuhoncev, Turkov in Mongolov. Da so današnji Alani (v Aziji) Iron (ljudstvo) Ironistan (dežela) po zarodu iz Medije ali Irana, spričuje njih domače ime, kakor tudi njih jezik. Aria namreč, pozneje Iran je bila poglavitna per-ziška dežela z mestom Aria zdaj Herat v Korasani zvanim. Her o dot spričuje, da so se Medi sami zvali Areitae ali Ariani. Rhode celo trdi, daje bilo Aria od začetka splošno ime Zendskih ljudstev. Kaj hoSe ime „Sarmatje" re£i? v Ime Sanromatje, Sarmatje, Syrmatje je, kakor se je Safariku zdelo, iz azijatskega sara t. j. pusta (desertum) in mat t. j. zarod, ljudstvo (gens) sestavljeno in pomeni pu-stotnike (Steppenbewohner). Murray europ. Sprachenbau von Wagner I. 44. 222 — 223. Ritter Vorhalle europäischer Völkergeschichte razlagata Sauromate s „severni zarodi." Gatterer (Einleitung in die synchron. Univ. Geschichte I. 75.) je mislil na Matiene ali Matenie, Mede ali Medije. Drugi so sem spravljali medsko saur (glava) perz. s ar, oset. ser, kurd. sari, afghansko s a r, ser, bengalsko sir, po čemur bi bili S a r m a t j e toliko kot poglavitni zarod. To ime se dä tudi razlagati, da je sestavljeno iz Saur, Sar ali Syr, kar se izgovarja Sor ali Sur in pomeni boga svetlobe, najvišega boga ali solnce, ki je oživljajoča prvina z gorkoto in svetlobo. V slovenskem je korenina sor, zar, sur v zora, zarija, osorno, Zore, Zorman, Sora (potok) soraka (skrajšano sraka), t. j. svetlo-bela tica, so-rast, svetlo belo pasast, surka, hrvaška bela ali vsaj nekdaj bela obleka. Drugi del imena Sarmatje se kaže iz Mati, kar pomeni veliko boginjo ali Mater Gemetro, Demetro boginjo vode, Luno, grško Kybele t. j. Kupavo. Po tem bi se Sarmatje reklo častivci Solnca in Lune ali velike Matere in boginje voda. To mnenje potrjuje tudi to, da imajo Alani po domače ime Asi t.j. Božji. Daje Sarmatje sestavljeno, tega se prepričamo pri druzih sarmatskih imenih ljudstev kot so; Jaxa-matje ali Iza-matje, kjer si je Iza morda v rodi z Isani ali Isi (gospa) boginja Lune. Thisa-matje, Aga-matje, Chari-matje, Matienci, Mati-ketje itd. ker polovice se tudi v druzih zvezah najdejo, priliči Sar-getje ali Sar-gatii, Saragosius, Sarus (sarmatsko osebno ime), Thissa-getje, Agathyrsi itd. Sestava teh imen je tako vidna, kakor v imenih Alemani, Boe-marci, Germani, Ceno-mani, Marko-mani, Normani, ali Angri-vari, Amsi-vari, Boju-vari, Vindi-vari. Prva ali Safarikova razlaga, daje Sarmatje — pustot-niki (Steppenbewohner), je videti najverjetniša, Syrmatje utegne častitelje solnca ali lune pomeniti. Slovenska ljudstva v Sarmacii po Ptolomeji. Ptolomej pravi: „V (evropejski) Sarmacii stanujejo naslednja velika ljudstva: Venedi ob celem Venedskem zalivi naprej, Peukini in Bastarni unkraj Dacije; ob vsem Majotskem po-brežji Jazygi in Roxolani, za njimi v notrajnem Amaxobii in čudski Alauni. Manja ljudstva, ki v Sarmacii stanujejo so: ob Visli pod Venedi Gythoni, potlej Phinni, potlej Bulani (v nekterih rokopisih stoji Sulanes), pod njimi Phrugundioni, dalje Avareni ob izvirih Visle, pod njimi O m broni, potlej Anavtophrakti, Burgionje, Arsietje, Soboki, Pien-g i t j e in B i e s s i na Kavkaz-u. Bolj proti iztoku kakor le-ti imajo pod Vendi selišča Galindi, Sudini in Stavani do Alaunov, pod temi Igilioni, potlej Kostoboki in Trano-montani do Peukinskih gor. Kar je še več Venedskega zaliva, imajo V e 11 j e, nad njimi O s i i *) (Hosii) in celo v severji Kar- *) Tacit od Osov pripoveda, da govorijo panonski jezik. Ker so Osi vonje. Bolj proti iztoku mimo teh stanujejo Kareotje in Sali, pod njimi A ga t hy rs i, potlej pa Horsi in P a gy rit je pod njimi S a vari in Boru s ki do riphejskih gor, potlej A ki v i in Na s k i, pod njimi Ivioni (Bibiones) in Idrii, in pod Ivioni in Alauni so S t ur ni. Med Alauni in Amaxobii so Kar ioni in Sar- m ' • !• /-V/.1 rr, ... i Chuni in celo po gorah Amadoki in Na v ari. Ob jezeri By-ces so Torekkadii, in na morskem stegni Ahileji so Tau-^ ' 'ni stanujejo zraven Dacije Tagrii Da vsa ta od Ptolomeja prešteta ljudstva ne spadajo k enemu zarodu, to se vidi lahko ob prvem pogledu. Že sam P t o 1 o m e j kaže različnost zarodov, ko postavi najpred štiri poglavitne zarode. Nasproti se pa ne more reči, da teh 50 večih in manjih ljudstev ravno toliko različnih zarodov dela; to se še ne da misliti. Vprašanje je toraj, k kteremu zarodu vsako teh ljudstev posebej spada? Proti razpadu na meji Venetov so stanovala ljudstva germanskega zaroda: Gythoni, Burgion i in Avarini (priliči Warne na Nemškem). Ravno tukaj in nekoliko dalje proti jugu in iztoku so bili po sedmograških gorah in ob Dnestri vlaški pri-hodniki: Ombroni, Anartophrakti, Bastarni in Peucini že od nekdaj z Nemci pomešani. Ob Baltiku in bolj znotraj Li-tevskega je najti manje odraslike majhnega litevskega zaroda: Phrugundione, Galinde, Sudene in morda še druge. Dalje proti severju za temi ob morji in bolj na notranjem ljudstva čuhonskega zaroda: Ossije, Sale, Phinne in neznanega zaroda Ägathyrse. Iztočno ob Ponti in Majoti Jazyge in Roxolane, oboje sarmatskega zaroda, pokorivce več zlasti iztočnih ljudstev Sarmacije. K njim so spadali v obziru zaroda in jezika čudski Alauni v notranjem, in Amaxobii, ki so iztočno ob Volgi stanovali. Kar je še Sarmacije med tanajskim in majotskim zalivom, napolnila so jo ljudstva razločnih zarodov, ki jin ni lahko določiti zlasti pa Sargatii, Op h Ioni, Ta-naitje, Osilii, Rheucalani, Exobygitje, Chuni, Torekkadii in Tauroskythae (tauriški Cudje). Izmed teh se nam kažejo nekteri severnega zlasti uraljsko čuhonskega zaroda kakor Sargatii (ki so bili že spred pag. 15. v misel vzeti), Chuni, Ophloni, Rheukalani itd., nekteri sarmatskega zaroda kot Tanaitje in Osilii, nekteri celo neznanega zaroda kot Exobygitje Trans Bygen habitantes), Torekkadii in Tauroskythae. Neznanim ljudstvom prištevamo tudi Aorse, ki so bili morebiti le po zmoti Sarmacii pripisani in v Azijo spadajo. Tem izvzeta so bila po naši misli vsa druga v znotranjem dežele stanujoča ljudstva slovenjega zaroda, zlasti ta-le: Venedi, Bu- sosedi Veltov, ki so bili očitno Slovani, ter so bili Panoni tudi Slovani. Trsterijak. se lonie, Arsietje", Saboci, Piengitje, Biessi, Stavani, Igillionje, Coestoboci, Tranomontani, Veltje, Kar-bonje, Pagyritje, Savari, Boruski, Akivi, Nasci, Ivi-onje, Idrae, Karyonje, Karpiani, Gevini, Bodini, Amadoki, Navari, Tagri in Tyrangetje. Preglejmo te za Slovene spoznanih ljudstev vsacega posebej. O Venedili bo pozneje govorjenje. O Budinih in Navari h je bilo že spredaj govorjeno: druga pa po Ptolomejevi vrsti premislimo: a) Bulanes, Bulani; po Erazmu v nekterik rokopisih S u-lanes, so blezo Poljani, odrod Lehov ob Visli na iztočni strani današnje velike vojvodine Poznanslte in v Pruskih pokrajinah. Tam jih povestnica pozneja dalj časa pred IX. stoletjem spet najde. Nestor razloči dvoj zarod Polj an o v, namreč Poljane Liahove ob Visli, Poljane Rusove ob Dnepri. Nestor pa pri ti priložnosti ne govori od svojih časov, ampak od naj-starših bivališč slovenjih narodov. Ti zapadni ali leški Poljani so v Št. Galskih letopisih maj. Pulanes, od Dithmara Po-lenii, od Adama Bremenskega Polani imenovani, in njih dežela je v izlandskih zapisih iz XII. stoletja in v Vil-kinasaga Pulinaland od Ademara Polja-na i. t. d. imenovana. Nasproti pa imajo staronemška pisanja iz IX. — XII. stoletja Bolana, Bolanen, Wippo Bolani, naznanila kralja Vratislava papežu 1085 — 1086 Bolonii, Hermanus Contractus Boloni, časopis pri Boy s en (v letu 1085) Bolani i. t. d. Gotje gotovo niso izgovarjali Pulana temuč Bulana, Bolana, kar je videti iz besedi Pulgaraland, Sur-pe, Apdrede in druzih v anglosaksonskem pri Alfred-i namesti Bulgaren, S r b e n, Bodricer, iz kar se da nasproti pravilna spremena P v B presoditi. Kar tiče ti dve tihnici, veljajo ena pravila v obojem narečji v gotskem in anglosaksonskem. Toraj se da soditi, da se je pri Ptolomeji gotska oblika tega imena obdržala, in to je toliko verjetniše, ker so bili Gotje in Poljani sosedje. Če bi pozneja prerehtovanja branje žoilung za ^ pravo spoznala, dalo bi se to umeti o Sulanih, bivalcih ob reki Suli, pa ne od njih večega zaroda (v Poltavskem pravljenji; ta zarod seje od začetka imenoval Severani, le pozneje in prav pored-koma Posulani, Posulci), ampak odmanjega v Vilnanskem Sravljenji. Kar tiče zgoraj imenovane Poljane Liahove, pravi festor: „S lov en i so šli do Visle in so se tam ustanovili, in se Poljane imenovali, od Liahov so nekteri Lutiši, drugi Mazovci, drugi Pomor a ni". O ruskih Poljani h pravi dalje Nestor: „Ravno tako so se Slovenci, ki so bili k Dnepru prišli in se tam vstanovili, Poljane zvali, drugi so bili Drev-lj a ni" itd. Še dalje naprej pravi: „Tako so se različni Po-ljanje naselili ob Visli in ob Dnepri". b) Arsietje J natrpat po stanovanji in po imenu morda od reke R's, Ras zvane, tudi Slovenci; akoravno se o njih pozne-jem bitji nič gotovega ne more zvedeti. c) Saboci üaßcoxoi, Haßoxoi; teh ni težko najti, ako se sestavljena imena iz Sa (namest San) in boki veljati pusti; ravno tako kot v Kostoboki (od kar bode pozneje^ govorjenje) in v ruskih in poljskih imenih krajev Naliboki, Cetyrboki, Bialoboki, Visloboki itd. Kakor se vidi, so stanovali v porečji Sane v iztočni Galicii, kjer je nekdajno poglavitno mesto dežele Sanok, ki je zdaj ruska vojvodina. Spominja vredno pri Ptolomeji je, da on v sestavljenih sarmatskih in grmanskih imenih zadnji zlog prve besede opušča n. pr. Phrugundiones namesti Plirus-gundiones t. j. zarod Prusov, Terakatriae namesti Teja Rakatriae t. j. Rakušani ob Dygi za razloček od Raka-tov ob reki Kampi, Visburgi namesti Visla-Burgi t. j. Burgii Vi sle za razloček od druzih Burgionov; kterih ne stavi daleč proč ali tudi Buguntii namestiBurgundii itd. Prav za prav in prvobitno se je okrajina tega ljudstva imenovala Sanaboky, in to ime so tujci na ljudstvo samo prenesli. č) Piengitae; sestavljeno ime Pien-gitae bivalci ob reki Pieni. Naš zemljepisec je rad manja ljudstva po rekah in gorah imenoval z dostavkom besedice yirai — latinskemu colae, staro-nemškemu vari, staroslovenskemu zemci ali ž it e le. Ali je yirai ali yurai (oboje je najti) skrajšano ytjirrjg (incolae, accolae) od korenine ytu, yr\, od kodar tudi ynrcar (sosed) pride, ali je to sama končnica rodovinskih imen — irrjg s predstavljenim 7, t. j. težko uganiti. Po slovenski bi se to ime zvalo Pčnjani, Pen- i'une. Pena ali po ruski reki Pina je zmed poglavitnih sorek 'ripjetskih in se v tega pri mesti Pinsk-i steka v Minskem pravljenji. Ta lega se s Ptolomej evo povedjo prav dobro vjema. Pinjanov se že prav zgodaj ruski letopisi kot posebnega slovenskega zaroda spominjajo. d) Biessi. To ljudsko ime spominja na gališko mestice Biecz blizo Karpatov. Mogoče, da je nekdaj cela okrajina imela to ime. Mesto Biecz je bilo vedno poglaviten kraj te okolice. Ptolomej stavi Biesse blizo Karpatov. Misliti je, da Ptolo-mejevi Biefi Biijcpoi v gornji Dacii od teh Biessov niso različni, in da so bili le po zmoti tje prišli. Z imenom Biessov se d& tudi ime enega dela Karpatskega pogorja t. j. Beskydov v zvezo spraviti. e) Stavani žirccvavoi. Ali je Stavane spoznati za Slavane, Slovane ali za Stavjane, stanovnike pri jezerih od poljskega s t a w = jezero, o tem je med učenimi že več sto let prepir. Ko je bil Safari k to dobro premislil, prijel se je stranke tistih, ki v ti spačeni besedi ime „Slaveni" vidijo, in je za verjetno spoznal, da je bilo od začetka ŽThtvuvoi t. j. Stlavani pisano, in da je bila pismenka A v A zmenjena in izpuščena in da je tako Stavani postalo. To verjeti daje priložnost Ptolomej, ko pravi, da so Stavani do Alanov segali, in v druzem kraji svojega pisa- f nja postavi on naravnost Svovane zraven Alanov. Ptolem. Geogr. I. VI. c. 14. Kakor je znano, je on svoje navesti iz enega zapadnega izvira zajel t. j. iz Germanije, in iz enega iztočnega od Ponta in iz Dacije. Tako je po zmoti rečeno ime v dvoji obliki in na različnih krajih navodil. Stlavani (Slaveni: je namreč nemška oblika imena Sloveni) švedsko slaf, spodnje saksonsko, anglosaksonsko slave, holandsko slaef, slave) z grško latinskim krepkim vmesnim t. V Uphagon parerga se pravi: „Sta,vani, ut nune id nomen nobis sistitur, sed Ptolemaeus indubie aliter scripse-rat; pro ineognitis Stavanis enim Sthlavani seu Sthlaveni sunt reponendi". Hartknoch in Sc h lötzer sta brala 2'l so izgovarjali nekteri po svojih različnih narečjih kot ea, ia, a, primeri starobulgarsko P r o s j a k namest P r o s j e k, Praslav namest Prjeslav, staroruski Perejaslav namest Prjeslav, Nejasit namest Njesyt, polabsko Rjačane namest Rječane, Pana namest Pjena itd. o) Boruski po Ptolomejevo v severji od Sjever an o v do ripejskih gor stanujoči, kakor vse kaže blizo dandanašnji obstoječega starodavnega mestica Borovsk ob Porotvi ali Pratvi v pravljenji Kaluge. V pratviškem porečji je bilo od nekdaj dosti mest in gradov; to poznejši ostanki pričajo. p) Akivi ali Akibi Axißoi morda stanovniki gozda „Okov" od starodavnih časov znanega, kjer Dneper in Dvina izvirata, pozneje pa popačeno Volkovski gozd imenujejo. q) Naski Naaxoi po njih stanovališčih popolnoma neznani; ime hoče nekako na reko Načo v Minskem pravljenji kazati. r) Ivioni, Ivionje Ißioweg (po druzih rokopisih Vibiones Ovißicavss) od „iva" (Salix alba). Kakor Jega, Ižica od „iga" Breznica od „breza", Dobrava od „dob", Ternava od „trn", Drina od „drin", Klenice od „klen" (Acer platanoides ali tudi grozd). To ljudstvo je bilo nekdaj, kakor je videti, ob reki Iva, Ivicazvanej, kterih je več na Ruskem n. pr. Ivinka vtočnica alivtaka (Seitenfluss), Teterevska v Volinii, Ivotj (žen. spol.) reka z mestom Ivot zvanim v Crnigovskem pravljenji, Ivina v pravljenji Oloneci, Iva v pravljenji Pensi, Ivica vtočina Dneperska v Minskem pravljenji. s) I dri 'fSrjKt so imeli selišča zdaj popolnoma neznana. Je sicer ena reka Uhdra v Kurland-i in Sidra, Žiždra ter druge, pa so predeleč od Ptolomejevega naznačenja. Tudi Medra vtočina-N&rodni koledar 1868. (Letopis.) 3 Trubeš-a v poltavskem pravljenji bi se dala sem vzeti, ako hoče kdo n spoznati za predstavno pismenko, ki je v Slovenjem v navadi. š) S t ur ni žrovgvoi tudi neznani. Ž njimi bi se dala reka Styr v zvezo spraviti, če ne bi bila predeleč preč. t) Kar y o nje Kagvmvsi brez znanih selišč. Imena rek, kakor Kaijavm v Grodniškem pravljenji, Korna v Kostromskem pravljenji, Kornja v Orelskem pravljenji, Koren v Harkovskem pravljenji, Kura in Koren v Kurskem pravljenji, se morda na to ime nanašajo. u) Kar piani Kaomuvm pri družili Karpi, po Ptolomeji med Peucini in Bastarni, se ve da kakor ime kaže na Karpatih ali Hrbtih v današnji iztočni Galicii; po Katančiču na Bistrici pritečini Sereški (Serec). Prvi jih spominja Ephodos, ki jih za lster, se ne ve kako daleč proti severju stavi. Od 180 — 192 so bili od Rimljanov s silo pridobili vsakoletni harač, in od leta 237 so pogosto do Donave napadali. Glej F. Vopisius 39. Aurel. Victor 39. 43. Eutrop. 9. Petri Magni Exc. de leg. p. 24. Zosi-mus L. 20. 27. Jornand. 16. Na nekem Rimskem napisu je brati: „G. Valerius a Carpis liberatus". Ena medalja cesarja Filipa Arab. (248) ima napis: „Victoria Carpica". Galerius je bil začel 295 zoper nje vojsko, se nad njimi zavolj neprenehanih napadov maščevati, in je leta 305 jih veči del po sili v Panonijo morda tudi v Dacijo naselil. Znabiti je to dalo priložnost k imenu Karpo-daki pri Zosimi IV. 38. Vendar pa tudi Prokop pri preštevanji trdnjav in ostrožnikov spomni necega Karpudaemon-a. Kratka latinska Aethik-u pripisovana Kosmographia (360) imenuje Karpi-kote zraven Bastarnov. Karpiani so bili Chrbatje al Horvatje t. j. bivalci Hrbov = Karpatov. Hrbi, Hrbti ali Karpatje so bili od nekdaj slovenske gore, na kterih so SI ov eni stanovali. Cesar Konstantin Por tir ogeneta pravi v svojem popisovanji, kako so Huni, kijih on Avare zove, Solin vzeli: Hrvatje (krščanski ilurski) so tistikrat (449) stanovali tu, kjer zdaj Beli Hrvatje stanujejo (949). Ti Beli Hrvatje, kterih so se bili nekteri v Ilurik preselili (okoli 634) so stanovali na severni strani Karpatov v današnji iztočni Galicii, kakor se to da dokazati iz Nestorja in iz družili. Tam vsaj sta se z njimi vojskovala ruska kneza 01 e g (855) in V1 a d i m i r Veliki. Ni tajiti, da so se Kar p i a n i naj-pred z Bastarni, potlej z Goti zmešali, in da so jim bili ob nekterih časih celo podložni, in da so jih Rimljani zato ž njimi mešali. Slovenja narodnost se pri njih da tudi od drugod spoznati. Zosim zapomni pri letih 252 — 253 o njih: Ob ti zmešnjavi rimskega cesarstva so Gotje, Borani, Brugundii in Karpi spet plenili evropejska mesta, pa vojskovod Aemi lian je bil te Skythe (Čucle) natolkel. Ravno to pripoveduje Pomponiua Laetus rekoč: Ko so Cudje rimske dežele pustošili,_ je cesar Gallus svojega sina Volusiana za cesarja povikšal in ga nad Čude poslal. Volusian jih je s pomočjo vojskovodja Aemi- r liana nabil, in jih iz rimskega sveta spodil. Zosim šteje med te Čude, kakor je bilo že rečeno Gote, Borane, Brugun-dije m Karpe. Zavolj te zmage k časti Volusiana kovana medalja imenuje, kakor smo tudi že videli, Vandale, Čuhone, Galinde in Venede ali Vinde. Tako torej so se Sloveni že v III. in IV. stoletji v družbi Hunov, Avarov in Nemcev ob Donavi z Rimljani vojskovali. v) G e vi ni rrjovivoi, v Schott-ovem izdanji od 1520 G e i vin i, so bili ob reki Goiva imenovani v Livlandi. Res da so današnji Letje bivatelji ob Goivi v Livlandi, ob Ptolomejevem času so utegnili pa Sloveni biti, kakor spričujejo imena krajev, Wenden, Srben, Srbigal in še druga. Tudi je še ena reka, ki se z Nimenom v Vilinanskem pravljenji steka, in ta reka po imeni in po legi morda še bolj semkaj spada. x) Amadoki ^padoxot so imeli naravnost reči svoje domove ob jezeri in na pogorji (v gozdi) enacega imena. Toti kraj se pa vendar ne dä na tanko najti, zato ker Ptolomej sam sebi nasproti govori, ter ljudstvo, pogorje in jezero enacega imena v troji različen kraj stavi. Reinhard jih stavi ob Berezina, kjer je še zdaj vasica Dokšice z velicim jezerom enacega imena. Ne v6 se, iz kterega prvobitnega imena so Rimljani in Grki svoje spa-čeno Amadoki napravili. Je A kakor sicer večkrat le predstavljena pismenka, dali bi se semkaj primeriti Medyngiani na Litevskem (od lit. medys — drva, toraj toliko kot Drevljani?) Medyn mesto in reka v Kalugi, Made reka v Niženovogorodi, in v obziru imena tudi Medoka na srbski granici. Sicer je pa ime Amado-kov v Sarmacii starodavno; že Hellanikos (okoli 460 pred Kr.) ga omenja. y) Tyrangitje, TvQccyyizcu, po Safarikovem mnenji tudi sosedje Bastarnov in bivatelji gornjega in doljnega pobrežja Dnestra, kteri se je nekdaj Tyras zval (od tod ime Tyrangitae — bivalci ob Tyras-i) ; oni so bili pred slovenskega kot getskega zaroda, pravi dalje g. Safarik. Nestor spominja blizo reke Tyras zvane Tirevcev ali Tivercev (tako različno se to ime bere v rokopisih) kot slovenjega precej močnega ljudstva. Še zdaj reko Tyras ondotni ruski bivatelji Tyral imenujejo, tudi je menda Tirava ime trojih vasi v iztočni Galicii s tem v zvezi. Iz tega sledi, da so Sloveni ob ti reki že stanovali, preden jej je bilo od S ar matov ime Danastrus (t. j. Dan-ister, Dnester) dano, kar se je bilo že pred IV. stoletjem po Kr. zgodilo. Strabon bivatelje ob Tyras-i imenuje TvQtjyerai, Plini Tyragetae, zadnji odkazuje njih domove na nekem dnesterskem otoku, kterega še celo ni. Iz pozneje povestnice vemo, da so bili moldavski Sloveni še le v XIV. stoletji iz gornjega Podnesterja od Valahov pregnani. z) Tagri Tayaoi jjo bili menda le tyrangitslc zarod. Ptolomej omenja v svoji Cudii na severno zapadnem koncu Imava nekterih ljudstev, ki prav za prav v evropejsko Sarmacijo spadajo. Že zdavnaj so opomnili učeni razlagavci Ptolomej evega pisa- nja, da se v teh pri popisih severne Evrope notranje Lybije itd. ravno tisto brez kacega bistvenega razločka ponavlja. Mislijo, da je Ptolomej od tega dela sveta dvoj izvir iz različnih časov pred seboj imel, in ga pri svojem pisanji porabil. Preseljena ljudstva so nekoliko svojega zaroda v svojih prejšnjih deželah popustila, in kamor so prišla, so svojim novim rekam, goram, bivališčem itd. dajala imena svojih prejšnjih krajev. Od tod utegnejo biti ta ponavljanja imen v Ptolomejevih pisanjih. Zavolj kratkega pregleda postavimo po dvakrat napeljana imena semkaj po Ptolome-jevi vrsti nasproti: Sarmatia europaea L. III. c. 5. Scythia intra Imaum L. VI c. 5. Alaunus Möns Alani Montes S . . . . Syebi (Sycbi) Montes Alauni Scythae Alani Scythae Stavani (Stlavani?) Suoveni (£ovoßsroi) Agathyrsi Agathyrsi Syebi (Sycbi) Aorsi Aorsi Zacatae Sarm. as. L. V. c. G. Zaratae. Sloveni med Sarmati ob Majotskem jezeri. a) Sauromatje, kteri so blezo majotskemu jezeru ime daliin se tudi Syrmate ter Sarmate zovejo, so od povestnikov v tako obširnem pomenu jemani, da še celo mnogi najučenejih slovenjih preiskovaveev starin Slovene in Sarmateza eno ljudstvo spoznavajo n. pr. Kopitar. Ce tudi Safarik v svojem sočinjenji („starož. Slow." I. pag 274 — 305) v ti reči nekoliko drugače misli, vendar (p. 304) pristavi: „Vendar zgodbe Sar mat o v oziroma na slovenske starine ostanejo zelo zelo važne; kjer ne le to, da so si bili Sarmatje in Slovenci v predpovestniških časih sosedje, ampak nekteri sarmatski odrasliki so se celo med S1 o-veni naselili in si te podvrgli, ali jih s svojimi napadi nadleže-vali in v nepokoj spravljali". Od tod je prišlo, da se je jezik, obnaša in vera obojih v eno stopila. b) Izmed druzih okoli Majotskega jezera stanujočih ljudstev se po imenu slovenska kažejo: Sindi (— Indi, Vindi), Obidia-ceni, Sitaceni, Dosci, akoravno so ta imena pogrčena. Ce tudi ne gledamo na Jazamate in Sauromate, ktere imenuje Ritter in jih za odraslike Mat-ov (od sanskr. mata lat. mater) spoznava. Tako je tudi Pantikapaeum videti slovensko od „pan" ali „pani" in kap (forma, idolum). Pan, pani se kaže iz sanskr. „pa" ali „pah" t. j. knez, kneginja, oblastnik, oblastnica. c) Beseda „Maja" (namest mati) se je še dozdaj pri Srbih ohranila. Hrvat de tudi majka, in od tod se kaže ime Maj o t (Maiotis). d) Reka Hypanis je slovenski Bog, o kterem Ritter pravi: Za gotovo je dognano, daje že pred Aleksandrom ob Hero- dotovem času ime ene indiške reke večkrat ponovljeno, in da je segalo do srca Evrope do Hypana današnjega Boga, kteri izvira v iztočni Galicii, v deželi, kteri se zdaj Podlahia pravi. Bog je ime, ktero je bilo ti reki morda od starih sarmatskih časov pri-lastovano. e) Kakor Ritter pag. 214 pravi, je popotnik de la Mo-traye (Voyage en Evrope, Asie etc. ä la Haye 1727 II. fig. 71) naj del v deželah, ki so še dandanašnji slovenje, ostanke tempeljna Apaturii posvečenega z napisom s postariš pismenkami zapisanim : Deva Apator. Indiska Parvati — Bhavani je imela pogosto priimek Deva t. j. boginja, in slovenska Živa priimek Deva t. j. devica. Naj stoji tukaj k ložemu razumenju tega napisa nekoliko o boginji Živi. Stredowsky (v svoji Sacr. Morav. hist. pag. 52) pravi: „Ve-nerem ab antiquo Slovani in vetusta adhuc circa Maeotim palu-dem sede colere didicerunt. Ibi enim civitas erat Panagoria, quam Virginis montem interpretari slavica lingua licet, quasi dice-res : Pani-gora. Eo itaque loco excogitatissimis honoribus culta est Venus ut Strabo L. XI. ubi Tanain et Maeotas describit, et alii testantur". Strabonove besede, na ktere se Stredowski nanaša, so: „Ce se kdo po vodi v Korokondametis pelja, je tukaj važno mesto Phanagoria, dalje lepi Hermonassa in Apaturum tempelj Venere. Poglavitno mesto evropejskih Bosforanov je Pantica-paeum, azijatskih pa mesto Phanagore, tako se tudi mesto imenuje. Phanagoria se kaže tržišče za tiste, ki na majotskem jezeri stanujejo, in za divjaške dežele, ki zadaj za njim leže, kakor je Panticapaeum tržišče za blago, ki po morji tje pride. Tudi v Phanagorii je sloveč tempelj Afrodite Apature. K Majotom spadajo Sindi, Dandarii, Toreatje, Agrii, Arrechii, dalje Tarpetje, Obidiaceni, Sitaceni, Dosci in več druzih". Strabon speljuje priimek Afrodite Apaturos od grškega Apate t. j. goljufija, kar priča, daje bil že tisti čas zgubljen pravi pomen te besede, ktera ni grška. Ritter (Vorhalle pag. 63) po pravici veže besedo Apaturoz z indiskim A vat ar rekoč: „DajeStrabonovo speljevanje te besede napačno, se iz tega kaže, ker so Grki sami poznali možkega boga A p a t y o r (Atiktvwq), ki ni bil Dionysius kakor Etymologicum Magn. (edit. Sylburg pag. 118) pove, ampak Zeus, De u s, Deva ravno tako kakor indi-ški A vat ar, kteri je tudi z azijatskim Zeus-om, kakor Jupiter pluvius z Indra soroden biti vtegnil". Da Afrodite Apaturos ni bila Venus v poznejem pomenu, ampak Venus Urania (podnebje, mesečna svitloba), kaže basen, ki jo Strabon o nji pripoveduje rekoč: „Prilog boginje speljujejo iz basni, po kteri so jo bili gorostasi tukaj napadli, in je bila Herakle-ja na pomoč poklicala, v neko špiljo skrila, potlej pa mu goro-stasa za gorostasom izročila, ga z apate t. j. goljufijo umoriti". Herakle solnce, vitez je tu v eno špiljo skrit; špilje so pa bi- vališča solnčnih bogov. (Uschold „Vorhalle" I. p. 195; Creuzer I. p. 246. Grotte Symbol der Welt). Gorostasi pomenja vzroke mraka na jasnem podnebji, in mesečnega zatemnjenja, ktere vzroke Herakles = Solnce premaga. Ta Herakl-ova zveza z boginjo Apaturos da soditi, da je bila ista s Hero boginjo Lune. Hera, ki je bila pri Rimljanih namest Jovine ženskega začet j a Jovovega = Solnčnega (kakor Bhavani Trimurtovega), je od ene strani Lunina boginja (Parvati), od druge strani podnebje (Bhavani), kakor ima tudi atjo, tjq, aura ime (Riemer Wort. B. I. pag. 888) in je tudi morda Heraklu (Herkules) ime dala, xhog ~ slava. Solnce = Herakles je najslavniše, kar ima Hera t. j. podnebje. Podobe lune in podnebja v basnih ravno tako zginejo kakor Solnca in Podnebja. Tako n. pr. tudi Bhavani posebno s Parvati (Rhode II. pag. 335). Hera pomeni tudi gospo, priimek Bhavani-e je Isi ali Isani t.], gospa (priliči Isis-o boginjo Lune). Parvati pomeni gospo gor (Kollar pag. 280) in ima tudi priimek I s vari t. j. gospa kakor Gaur i, kar ravno to pomeni. Slovenska Živa ima priimek Krasopani t. j. lepa gospa; in P a ni gora pomeni ali goro gospe ali pa gospö gord, montium Domina, Parvati potem kakor se končna zloga bereta. Te vzajemne enakosti, ktere bi bilo mogoče še dalje speljevati, se ne kažejo po naključbi, kjer Isani, Pani sploh'rodivno in spočetno začetje pomenita._ Za tako začetje velja tudi Luna, ki jo nekteri indiški razkolniki za splošno začetno prvino spoznajo (Rhod II. pag. 41), ko jo drugi kot ženo s Solncem kot možem za izvir vsega začetja imajo (pag. 42). Ker je tudi voda prvina vsega začetja in sicer oziroma na ogenj ženska prvina, zato se ženska boginja Luna v osebovanji z vodo v basni snideveno. Ritter ima toraj prav, ko v naj starših'podobah Maje, Matere, Maeti-de, severne Andynomene (izvodnih valov pronuknjene) ali Afrodite Tanajslte (iz pen rojene) in Apaturia na Phanagorii, na Kimerskem Bosfori spozna podobo božje vsestvarnice, vseporodnice t. j. podobo vsegamogočnega razvitja pozemeljskega življenja iz vode (priliči Ganga). Zato dela tudi Ritter (pag. 57 — 59) to Afrodito Apaturos vse eno z vseporodnico, z veliko Materjo (Magna Mater) Demetr-o, Ge-rnetro, Maeti-do, Maj o (Majko), Maha Mai-o Bhavani-o. Ravno te okolščine nastopijo tudi pri slovenski Živi. Ta nima le priimka Deva zr Devica, in Kraso-Pani t. j. lepa gospa, ampak tudi Razivia t. j. Rodivja (Krok. II. p. 373) in kakor so Grki svojo Afrodito, Indi svojo Lakšmi popisovali, tako popisujejo tudi Slovenci svojo Krasopani n. pr. Stredowsky (pag. 53): Ipsum simulacrum nudum, admirandi ope-ris, ad justam mulieris aut virginis formosissimae figuram confor-matum stabat, oculi erant ludibundi, melliti et illecebrarum ple-nissimi. etc. Po Ritterji je Maeotsko jezero samo svetišče Velike Matere (Magna Mater) ali velikoveč je to jezero kakor vse vode podoba same Maie ali Majke (Maea nutrix, obstesrix, priliči Baba in Maja, Majka == Mati, Babica dojka ali ama); zato je imelo tudi to ime. Sindi, kterih Strabon spominja, pravi Ritter (pag. 162 — 163) so sami Herodotovi lndi, in lndike pomeni to, kar Sin-dike,*) pod čemur je kakor Skymnos iz Kij-a pravi, razumeti otok Majotov v Bosfori (p. 164). Po njem je bilo Mejotsko jezero samo tako imenovano, in sicer po nekem sindiškem ljudstvi t. j. po Jaza-Matih, toraj po Matih, in ravno ti se po Eforovem zovejo Sauro-Matje. Iz dozdaj reöenega je videti ne le to, da je bila ob Ponti in Majotskem jezeri češčena Afrodita po svojem pomenu slovenska boginja Živa — Krasopani t. j. Bhavani — Parvati, ampak tudi to, daje ime Phanagoria po izviru slovensko, kakor je bila tudi res na Slovenskem Živa —.Krasopani na gorah česčena. f) Strykovski, ki je po Hartknoch-i (Alt und Neues Pr.) velik del Evrope, Azije in Afrike obhodil, spričuje, da so S loven i v okolici Bosfora itd., ker je v svoji „Kroniki" leta 1582 (p. 34) še zamogel pisati: „Jaz sam sem bil v vseh teh krajih, tudi zadnjič leta 1574 v Tracii in okoli Carjega grada. Tam vendar nisim nič videl ne slišal o Gotih, kteri bi nemški govorili. Slovakov pa naših sprednikov je tam vse polno in sicer po deželah Trakov in Bul gar o v, ki v pogorji Balkani (Haemus) stanujejo. Oni govore slovenski in po polji goveda pasejo, in še dandanašnji se zovejo Besarabce, Tatame (Tatane), Slovake in Srbe. (Na dalje v koledarji za leto 1869.) Črnagora in Štefan mali, vodja črnogorski. (Spisal J. P. Jaroslav.) s» rnagora je nezavisna država, in kakor se vidi slaba, sicer pa bi rekel v nedobitna, in to se ima zahvaliti sočutju srbske raje, kterej je Crnagora vedno varno zavetje. Dolge črnagorske planine so krajna stena srbskega naroda. V njenih gorah, polnih slave, zbirajo se grško-slovanski vitezi. Junaške borbe, ktere imajo ondi bojišče, napolnile so narod ta s hrabrostjo, in če tudi *) Sindi za lndi je grška oblika, ker Grči na poeetku besed radi pritaknejo s, primeri fffitxQOj za [iixooi. Trstenjak. je bil premagan in razpršen, vendar ni bil preobvladan; obdržal je do današnjega dne nekdanjo svobodo in sedaj čuti, da mu je ura udarila. V 17. stoletji seje malega tega naroda, kakor trdijo beneški letopisci, števililo okoli 20.000 — 30.000 duš. Sedaj pa, ko so se razširile meje, in se je pomnožil narod, jih je okoli 140.000. Beračev nima Crnagora. Ako nastane glad, kar se žalibog! često prigodi, hodijo ubogi k premožnim in zahtevajo od njih novcev in kruha, ter obečajo, da ga povrnejo, kedar bodo mogli, ali pa zastavljajo krasno svoje orožje. Boj s Turki je njih vsakdanji posel; starci in deca, vsi grme v^boj z navdušenjem, kakor da žele biti mučeniki. Ako ne umrje Crnagorec na bojišču, pravijo, da je to velika nesreča zanj. Najhuje je, ako kdo Crnagorcu veli: „Poznam tvoj rod; vsi tvoji preddedje so pomrli v posteljah." — Menihi imajo orožje v obzidanih svojih samostanih, kedar jih Turki napadejo. Tudi popi hodijo v boj, ker pa cerkev duhovnom brani prelivati kri, zato v boji samo ostale junake spodbadajo, ali pa neprijatle na tla podirajo, ali ranijo z ostrim orožjem jih nikoli. Za boj si mora vsak sam priskrbeti hrane. Mnogi očitajo črna-gorcem, da samo zaradi grabljivosti v boj hodijo; istina je, da mnogi siromaki često napadajo turško zemljo zato, da dobe novcev, bogatini pa ne mislijo na drugo v vojski, nego da se preslave. Ženske so vedno drugarice vojakom, in često zamenjujejo vreteno s sabljo, preslico pa s puško. Nenavadno silo in jalcost, s ktero so Crnogorke nadarjene, znajo viteški njihovi možje dobro upotrebovati, in nakladajo jim najteže posle. S teškim bremenom na hrbtu korakajo brez strahu poleg globokih prepadov, in često potoma kaj drugega delajo pleto, šale se in poj o, kakor da ne čutijo svojega bremena. Ako srečajo glavarja ali drugega odličnega moža rojaka, globoko se mu priklanjajo in poljubljajo roko. Dasiravno Crnagorka težko breme nosi, vendar ni ona v moralnem oziru samo orodje svojega moža, kakor to biva v prosvetenih evropejskih državah. Joj temu, kdor razžali njeno sramožljivost; on mora„pasti, ali pa ona. Narodne pesme pripovedujejo, da so prej Crnagorci turške bule (žene) krstili, in jemali za svoje sopruge, in to se jim je videlo slavno in častito. Dandanes pa tega ne činijo več, ker se jim turkinje preproste zde, četudi so krščene. Za ženo je Crnagorcu gost najsveteja stvar. Na svojej zemlji čaka gosta z nenavadnim sprejetjem. Ako greš poleg selske hiše in prosiš čašo vode, radostno ti izpolni Crnagorka željo, in prinese ti še celo vina, če ga le ima. Strahoviti orjaki (možje), ki sedč ob pragu svojih koč, ki so bili pred pol stoletjem polkovnika Villa tako prestrašili, da je siromak skoraj omedlel, niso dandanes nič krotkeji. Ali stopi samo v kočo j in vsi se bodo podvizali, da te dobro pogosti. Ako ti po nekoliko zdravicah roko podä, zaklinja se, da te hoče braniti do smrti. Kedar se posloviš, noče druge nagrade, nego da izpališ samo samokres, in s tem pokažeš, da si zadovoljen z gostom. Črnogorci so obdržali, kakor vsi ostali iztočni narodi, sirov običaj, da natikajo odsekane glave svojih neprijatlev na kole, in kakor obdaruje paša svojega vojaka, kedar mu donese odsekano kaursko glavo, isto tako podeljujejo tudi črnogorski vojvodi svojim vojakom Častne znake. Stare narodne pesme govore često o srebrnih , na kapi junakovej trepečih prjanicah. Toda ne zamerimo Črnagorcem, da ravnajo tako okrutno s svojimi neprijatelji! Kam bi bila pa prišla Črnagora, ako bi se bila iztrebila pohlepa za osveto zaradi učinjenih krivic, ktere so jej zadajali Turčini? Gotovo bi bila propala. — Črnagorski Slovan je tako zvest državljan, kakor je vitešk junak. Ko bi ga videli kedaj v arbanaškej ali bosanskej pilnici, Kako zna svojim bratom, turškej raji, dokazovati o velikej koristi in potrebi, da bi zedinijo s hrabrim njihovim knezom. Dostojnost mu sije iz obraza in ljudje ga poslušajo, kakor preroka. Črnagorec je nadarjen z veliko uljudnostjo in za čudo je hladnokrven. Dalje hvalijo njegovo hitrost v trgovskih poslih, in ni sumnje, da bi se jim trgovina razvila, da se le dovoljno opro-ste, in da jim ne bo treba vedno bojevati se. Vojaki so tudi poljedelci, in človek često sredi pustih^ in kamnitih krajev naleti na lepe oaze, t. j. zelene otoke. Kjerkoli je kaj rodovitne prsti v kamenitih braih, Črnagorec dela in seje, ne zmenivši se niti za trud niti za delo. Najraje pa lovi in ribari. Domovino svojo tako iskreno poljubi, da trdi, da je neplodna njegova očevina najlepši kraj na^tej zemlji. Mnogo je sličnosti med običaji Črnogorcev in nekdanjih vitezev. Najljubše zabave so jim junaške igre. Dva razna pota vodita popotnike v Črnogoro. Ako se spustiš od zapadne strani v Črnogoro, dospeš v pustinjo, kjer se je priroda v črno oblekla, izvzemši človeka, ki je poleg vse nevolje vesel. Ako greš pa od iztočne strani preko Novega pazara v Črnogoro, potuješ skozi krasno pokrajino, skoz doline, ktere hladni potočeci namakajo,^in ktere venčajo gizdavi gozdi. Spusti se po tej ali unej poti v črnogoro, povsod moreš po dnevu ali po noči varno popotovati, laže, nego v mnogih evropskih naobraže-nih državah; dobro je tudi, če si izvoliš za spremljevalca Crna-gorca. Ako te slaba ženska spremlja, hodi brez strahu, kamur ti je drago, kajti svest si bodi, da te ne napadejo hajduki, in to zaradi spoštovanja, ktero goje iztočni ti vitezi do žensk. Zato se često zgodi, da Črnogorec tujce izroča svojim snaham, da jih vodijo na odmenjena mesta. Črnagora je, kakor tudi ostale iztočne zemlje, s svojimi prebivalci tako čvrsto združena, da po edini predeli nimajo posebnih imen, ampak se nazivajo, kakor plemena, ktera ondi stanujejo. Pokrajina, ktero sedaj Črnogora nazivamo, bila je prej- šnje dni del vojvodine zentanske in dandanes se imenuje tako oni del Pomoračja, ki leži med Žabljakom in med Pod-gorico. Črnagora leži med Arbanijo, Bosno, Hercogovino in avstrijsko Dalmacijo. Naravne meje Črnogori so: na zapadu strma Selagora, 5 — 6000 čevljev visoka, na iztoku planina Pstrog, a na jugu planina Sutorman. Iz teh planin izhajajo druge manje in pre-pregajo zemljo na vse strani. Narodne pesmi pripovedujej'o, da je dragi Bog, ko je hodil po svetu, da ga z gorami oskrbi, nad Črnogoro nevede odvezal vrečo, v kterej je nosil stene, tako, da so vse stene na njo izrule in vso zemljo pokrile. Eno ravnico samo imajo, cehinsko, in ta je pol francoske milje široka, štiri dolga, a na okoli s stenami opasana. Pozorniše opazovanje poka-" zuje, da je ondi bilo kedaj jezero. Jedina je tudi reka, in se imenuje Carnojevica, izvira vrh Dobra v maratoviških gorah, in se izliva v skadrsko jezero. Na njenej obali je stalo nekdaj mesto Rieka, kjer so bili Turki en pot tepeni. Dandanes ni više sledu temu mestu. Bolje so se obvarovale razvaline mesta Oboda, ki je stalo na bregu pokraj vtoka imenovane reke. Pod temi razvalinami v steno je velika votlina, o kterej narod pripoveduje, da v njej spava junaški Ivo, oča Crnagorski, na krilih Vilam, ktere ga bodo kedaj izbudile, kedar bode dragim njegovim Črnogorcem sojeno, da dobe sinje morje. Takrat hoče Ivo zopet stopiti na čelo svojemu narodu, in pregnati klete neprijatle. Razun reke Carnojeviče imd. Črnagora še en potok, Car-nica imenovan, po kterem se lehko vozi tje do sela Vihre, kjer je od nekdaj sejm vsako leto. Na imenovanem mestu so se prvikrat zbili Črnogorci in Turki, ki so ravno desetkovali koruzo, in trdili, da je mera premajhena. Raja zaradi tega razsrjena, razbila je z isto posodo desetnikom glave, kričč: „Tako če vam u napred Carnagorci deseto platjati." — Podnebje je v imenovanem okrožji blago, pa tudi blago podnebje imä svoje neprijetnosti: v enih predelih nimajo studencev, in više vari mora dalječ hoditi po vodo. Kakor v Arabii tako se tudi v^Črnejgori cela plemena bore za kakov vir. Črnogorec ne zida niti mest niti gradov, tudi vasi (sel) nimajo tako osnovanih, kakor pri nas, ampak ono, kar v Črnej-gori sel o imenujejo, ni drugo nego prostor, kterega zavzema eno bratstvo, t. j. več hiš skupej črnečih eno občino, od ktere so vsi članovi v rodu. Črnagorci imajo zidane hiše, in stavijo jih tako, da samo tesne steze dele hišo od hiše. Črnagora ima obilo koz, volov pa malo, in konj zelo malo. V nekterih dolinah raste plemenita trta. Črnagorci se hranijo z mlekom, koruzo, ječmenom, krompirjem in drugimi pridelki. Pota imajo prav slaba. Zastonj je Napoleon, kot gospodar Dalmatinski, ponujal Črnogorcem po maršalu Marmontu, da jim na svoje stroške hoče narediti pot od Kotora do Nikšiča; a oni so dostojno in ne brez razloga odbili to cesarsko ponudbo. r Črnagora se deli v štiri nahije ali okrožja: Carniško, Liešansko, Rieško in Ka tun s ko nahijo. Poslednja nabija se razteza od Lovčenavpokraj Kotora tje do Nikšiča, in zavzema skoraj polovico Crnegore. Katunska nabija je bila poprej pusta in je dobila ime od arbanske besede „Katun", t. j. stan. Plemena, v tej nahiji stanujoča, so zelo udana Četovanju. V tej nahiji stoji mala trdnjava Cetinje. Ona je junaškemu narodu središče. C a r n i š k a nabija se razteza poleg skadrskega jezera doBudve in Bara, in je najbolj blagoslovljeni predel v Črnejgori. Ljubo-tinska ali Rieška nahija leži sredi Crnegore. Edino bogastvo jej je reka Carnojeviča, polna rib. Se manj plodna nego Rieška je Liešanska nahija; nahija ta je manja, nego ostale. Zgodovina Črnagofcska je, rekel bi, dolga junaška pesem, ktera se je pričela že pred tristo leti, in ktero povečava vsak nov boj. Ta še ne dovršeni in dražestni epos je sestavljen iz narodnih pesem, ktere so enake starim rhapsodiam, in višekrat jih sestavlja isti junak, kterega slave. Niso te pes me, kakoršne imajo naobraženi evropski narodi, ampak zgodovinski spomeniki, verni društveni popisi, kakoršnih nam ne more pokazati nobena evropska dežela. Iz te toliko divne zgodovine naj odkrknem enega junaka, po nekterih slabega glasa, in ta junak je: Štefan mali. Peter silni, ruski car, napovedal je 1711. leta boj Turkom. Saba Vladislavljevič Popovski, po rodu Srb in ruski general, nagovoril je cara, naj Slovane po Turškem užge za boj. Car je na to poslal svojega polkovnika Mihaela Miloradoviča in Ivana Luka-ševiča med Slovane na Turško, da sta vnemala črnogorskega vla-diko in sploh junaške Črnogorce. Junaški narod je prijel za orožje, ali spodletelo mu je, ker je cara na Prutu zla nesreča zadela. - Na to so se pridrvile divje turške čete v Crnogoro, in ostudno osvetile se zaradi vstaje; posebno važnega pa niso napravile. Ko je šel pozneje vladika Danilo v Petersburg, dal mu je car 10.000 rubljev, da se porušeni samostani popravijo in druge zadeve poravnajo, zraven pa še 180 zlatih svetinj, ktere je vladika razdelil svojim junakom. Tako so živeli Črnogorci v zvezi z Rusi, ko se je pripetila 1762. leta najčudnejša prekucija na Ruskem. Neznatna Katarina Anhalt - Zebrstova se je polastila prestola. Narod je ni ljubil, in ker se je vedno bala, da se jej ne razruši prestol, na kterega se je bila s prekanjenostjo popela, skušala je z raznimi zvijačami obdržati se na prestolu in pridobiti si neumrjoče ime, po kterem je hrepenela ves čas svojega življenja. Pridobila si je veljavna moža Orlova in Potemkina, in navduševala je Ruse s predlogom, da morajo Carigrad osvojiti in Grško osvoboditi. Katarina je tudi poslala nekega veljavnega človeka med Grke in Slovane na Turškem, naj jih pripravlja za vstajo. Opirala se je tudi na nekovo davno prerokovanje, ki veli, da bode došlo severno ljudstvo Rus imenovano, ki bode nejevernike iztiralo s prekrasnih pokrajin in iz sv. Sofijine cerkve. To se je godilo spomladi 1765. leta in kmalu je počelo vreti med Slovani po glo-bokej Turčii. Po Črnejgori so donele pesmi o slavnej ruskej carici, in o bojnej vstaji. Napočil je čas, da se Srbi in Črnagorci zedinijo, ter pobijejo krutega Turka. Tlelo je v njihovih prsih čutje, da le edinost in zložnost je tista prečudna moč, ki jih more povzdigniti na višo stopinjo evropske^veljave. V tem času je vladal Črnogoro vladika Sava, neveljaven mož. On je za Črnogorce zelo malo skrbel, vedno je doma čepel in knjige čital. Črnogoro je mesto njega vladal njegov stričnik Vasilij, ki je imel blage namene, pa ni mogel izvršiti jih. Ko se je pozneje vnel boj s pašem Božanskim, in Vasilij po opravilih odšel v Petersburg, zapala je Črnagora slabemu stanju. Sedaj je začelo vreti po Črnejgori. Ker ni bilo vi|e oblasti v zemlji, skrbel je vsak le zase. Ko se je to godilo v Črnejgori, došel je iz Bosne mlad mož v Cetinje, ki je bil nekako čuden človek. Razlikoval se je od drugih po rdečem pokrivalu, bil je jako molčeč in zamišljen. O prejšnjem njegovem življenju se je malo znalo, sploh so imenovali ga Štefan mali, ker je bil majhen, toda prijeten mož, imel je dolge lase, žive oči in jezik sladek, kot med. Črnagorci so z glavami majaje za njim pogledovali, ker se je bila zanesla tudi govorica med njimi, da je neznani človek ruski car Peter III., ki je Orlovu ubegnil ter pribežal k Črnogorcem v varno zavetje. Ljudstvo je verjelo vse to in poslušalo ga. Na spomlad 1767. leta je sklical Štefan črnogorske veli-kaše v zbor, ki se je sešel na obali nekega potoka. Sede na sivej skali, vnemal jih je z živimi in krepkimi besedami, naj za-tero davne maščevalne strasti, in naj se spoje v eno in močno celoto, da iztirajo krute Turke iz svoje domovine. Zagotavljal jih je, da jih nikdar neče " ' 1 1 TT v" i med sebo, razdrlo staro sc__________r____________________- od sedaj vladar, narod je ljubil in častil ga, kamorkoli je došel. Ukaze je podpiral tako le: „Štefan priprost priprostim, dober dobrim in strog zlim." Stanoval je v samostanu Stanjeviškem in od ondod razpošiljal svoje ukaze. Ko so Turki videli, da moč Štefanova vedno raste, ko so spoznali, da jim preti velika poguba, če se Slovani spojč v eno močno celoto, začeli so napadati črnogoro. Med tem, ko je turška vojna proti Črnejgori divjala, razkačilo je Turke tudi to, ker se je povrnil srbski patriarh Vasilij Ivanovič v Črnogoro, kterega so bili Turki na otok Ciprski zagnali. v Že se je približal paša Silihdar Muhamed Črnejgori z v12.000 možmi. Paša je poslal poslanca v Goro, naj mu izdado Štefana bila zadovoljna ž njegovim K in patrijarha, potem pa lioöe koj vrniti se. Črnagorci so sprevideli neprijateljevo zvijačo, ki je hotela glavarja pogubiti jim, da se neprijatelj jim laže vgnjezdi v Gori, in zato so odgovorili, da ni v Gori niti Štefana^ niti patriarha. Ker niso hoteli Črnagorci izdati Štefana in patriarha, prilo-mastila je turška vojska v treh oddelkih v Goro. Pa to še ni bilo vs%. Tudi Benečani so zapretili s smrtno kaznijo, da se ne sme Črnogorcem smodnik in svinec prodajati. Dva mesca so omagovali Črnogorci,- Štefan je popustil okope pri Ostrogu in j)omeknil se v Goro. Črnogorcem sedaj že ni bil po godu Štefan, hajduki so pograbili ga in postavili pred sodbo pod samostanom Lovteškim. Štefan se je prestrašil, ko je videl, da mu gre za glavo, videvši, da je vse opravičevanje zastonj, vsedel se je na bližno skalo, kakor da hoče zaspati. S tem je prekanil hajduke, in ko so pospali, pobegnil je v samostan Brcela, kjer je bival devet mesecev. Vojska je še vedno trajala. Črnogorcem je posedaj bila sreča mileja. Nek pot so uplenili 60 tovorov smodnika. Narodne pesme pripovedujejo, da je nek pot 3000 Črnogorcev premoglo 30.000 Turkov. Tri ure na široko je bojišče bilo z mrtvimi in ranjenimi pokrito. Uplenili so tudi mnogo konj in drugih reči. Vse to in pozneje zimsko vreme je Turke primoralo, da so vrnili se domu. Turška nakana, da podvržejo, črnogoro, spldvala je tudi sedaj po vodi, nekaj zato, ker je Črnagora nepristopna, nekaj pa zato, ker jov čuva hraber narod. Ko je v Črnejgori potihnila vojskina nevihta, jelo je grmeti na Dnjepru. Ruski vojaki so zažgali tatarsko mesto Balta. Ruska je imela vedno to politiko, da se Turška oslabi, turški Slovani vzdignejo in s pomočjo Ruske sužni jarem otresejo. Toraj ie Katarina II., ruska carica, 29. januarja 1769. leta razglasila to-le pismo: „Svojim bogoljubnim častiljivega, svetega iztočnega obreda, grškemu in slovanskemu narodu ! Vi in celi svet naj znä, koliko da je Ruska učinila za sveto pravoslavno cerkev, koliko sem jaz pomagala zatiranim vernikom na Poljskem, da so prejeli davne svoje pravice, in da sem sedaj zaplela se v boj s Turško. Jaz želim, da se vsi oborožite, da si pribojujete davno in naravno svojo svobodo, in da se ponovd porušene cerkve Kristove. Od mene hočete prejeti svinca in smodnika, in kar je še drugega od potrebe itd." Ves ta posel je prevzel knez Jurij Vladimir Dolgo-ruki, in boljšega človeka bi si tudi ne bi bila mogla izbrati. On Je dobro znal, da Peter III. ne živi, kajti govorilo se je, da v Črnogoro došli Štefan je car Peter III., Dolgoruki tedaj je dobro znal, da Peter ne živi, kajti on sam je gledal njegovo smrt. Caričin poziv je bil jako vspesen. Knez Dolgoruki je priplul z dvema ladijama pred Dalmacijo, in julija meseca stopil m kopno med Spi to in Pastrovico. Odmah je poslal kapitana Plameneca v Goro po ljudi, da odneso robo domu. Ker ima Črnagora slaba pota, prenašali so robo z veliko nevarnostjo poleg stermih in skalovitih prepadov. Ko so dospeli tovorniki v prvo čmagorsko vas, pozdravljal jih je narod z grmečim strelom; ko je navdušenje enmalo vneslo se, šel je Dolgoruki v samostan Brcela, in razposlal poziv vsim junaškim Črnogorcem, naj se 6. avgusta zber6 na trati pred Cetinjem, da zaslišijo željo prevzvi-šene carice Katarine II. Drugi dan se je Štefan predstavil Dolgorukiju, vedel se je ponižno in govoril spoštovalno o ruskej carici. Najraje je pa videl, da je malokedaj prišel z Rusi v dotiko. Ali tako ni dolgo trajalo, Dolgoruki in Štefan sta se kmalu razprla, in ker se nista mogla z lepo umiriti, napadel je Štefan s svojimi zvestimi samostan Brcela, ali Dolgoruki je vjel in v temnico vteknil ga. Kmalu potem so Rusi sklenili, da se vrnejo domu. Že 14. oktobra so odrinili, in odhajaje z grmečim strelom pozdravljali junaško Črnagoro za slovo. Sedaj je bil Štefan prost, znal je zopet pogoditi ljudstvu, al slava njegova ni dolgo trajala. 1770. leta so nadelavali pot pri Konici. Nenadoma se „je vnel smodnik, in odkrušen kos skale je tako silno ranil Štefana, da ni več okreval, čedalje bolj je bolehal. Ves bolan ni mogel v boj, ali Turki so še vedno bali se ga. Paša skadrski je najel nekega slugo, ki je zavratno umoril ga. Njegovo truplo so zagrebli v cerkvi sv. Nikolaja, meč in risanico pa so obesili nad grobom, črnagora ni zäbila ga; živi še dandanes v junaških narodnih pesmih. -f mtjäm*-)--- Kratke črtice o podlogi Avstrijskega cesarstva. Iz dr. J. J. Proližzkove knjižice „Oesterreichs Kettung" posnel A. L & s ar. I. Statistični pregled stanovalcev po posameznih deželah, po narodnosti in veri. vstrija, kakoršna je zdaj, šteje 32,260.591 stanovalcev in meri 10.815 96/joo avstrijskih štirjaških milj. Sestavljena je iz 19 dežel, v kteri živi 18 raznih narodov; njeni stanovalci, ki govori več ko 20 različnih jezikov in narečij, so 13 različnih ver. Po uradnim številjenji 1857. leta ima vsaka teh avstrijskih dežel: _ 4J — žtiij. inilj. stanovalcev 1. Avstrijansko pod Anižo...... 344-49 1,369.699 2. Avstrijansko nad Anižo...... 208-47 688.294 3. Salcburško........... 124-52 140.197 4. Štajersko............ 390-19 1,010.076 5. Koroško............ 180-26 324.325 6. Kranjsko............ 173-57 467.441 g j Goriško, Gradiškansko, Istrijansko, Trst 138-82 507.931 9! Tirolsko in Predarelsko...... 509-90 865.553 10. Češko............. 902-85 4,778.693 11. Moravsko........... 386-29 1,878.029 12. Šleško............. 89-45 462.051 13. Galicijsko........... 1.364-06 4,632.866 14. Bukovinsko........... 181-69 447.095 15. Dalmatinsko.......... 222-30 415.628 16. Ogersko............ 3.727-67 9,815.767 17. Hrvaško in Slavonsko....... 335-00 862.856 18. Sedmograško.......... 954-33 1,927.173 19. Vojaška meja (gränica)....... 583-00 1,062.072 Med temi stanovalci je: 1. Nemcev................................7,889.925 2. Čehov, Morovanov in Slovanov..............6,132.742 3. Poljakov..............................2,159.648 4. Rutencev..............................2,752.482 5. Slovencev..............................1,183.533 6. Hrvatov..............................1,337.010 7. Srbov (s Slovenci in Dalmatinci)..............1,438.201 8. Bolgarov.........................24.030 9. Madiariev..............................4,947.134 10. Lahov................................517.788 11. Furlanov..............................416.725 12. Ladinarjev..............................14.498 13. Romanov (vzhodnih Romanov)................2,642.953 14. Albanezov..............................3.175 15. Grkov in macedonskih Vlahov..............2.255 16. Armenov..............................16.131 17. Ciganov..............................146.100 18. Judov................................1,049.871 Med tem je: 1. Katoličanov latinskega obreda.......21,521.713 2. „ grškega „ ..............3,526.952 3. „ armenskega „ ....... 9.737 4. Razkolnikov grškega „ .......2,918.126 5. „ armenskega „ ..............3.513 6. Luteranov..............1,218.831 7. fcaivinistov............................1,963.785 8. Unitarcev............................50.870 9. Judov................................1,049.871 10. Druzih ver............................3.955 2. Ozir v zgodovino. Zgodovina posameznih narodov in dežel avstrijskih sega v dobo Karola Velkega in ljudskega preseljevanja. Za vredbo avstrijske države so pa vendar važni samo tisti zgodovinski spomini, ki so v zvezi z njeno osnovo, t. j. z načinom, po kterem so se avstrijske dežele in avstrijski narodi zedi-nili pod žeslom habsbursko-lotrinske rodovine. Glavne zgodovinske dobe za avstrijsko cesarstvo so one dobe, o kterih so se avstrijske podedovane dežele zedinile z deželami češke in ogerske krone in galicijskega kraljestva z avstrijsko državno zvezo. Že Maksimilijan I. je po smrti svojega očeta Friderika združil vse avstrijske dežele (1512. 1.). Kot nemški cesar razdelil je Nemčijo v 10 okrogov. Avstrijski okrog, izmed vseh največi, je obsegal: Avstrijansko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko in habsburške posesti na gornjem Renu in Svabskem (sprednja Avstrija). Dežel češke krone: Ceske, Moravske, Šleske in Lužice ni bilo v tej okrožni razdelitvi. V bruselski pogodbi Karol V. 7. febr. 1522 svojemu bratu Ferdinandu I. odstopi vse avstrijske posesti. Ferdinand I. vsled dedovalnih pogodeb in dedovalne pravice svoje žene 23. oktobra 1525. 1. po prostovoljni volitvi deželnih stanov, kteri so si bili zavarovali deželno samostalnost, dospe na prestol češki z Moravijo, Šlezijo in obema Lužicama; 16. novembra istega leta pa na prestol ogerski, s kterim ste bili po osebni združbi združeni tudi deželi Hrvaška in Sedmograška. Po tem takem je Ferdinand, avstrijski državi pravi ustanovitelj. Cesar Ferdinand I. je svojemu nemško-avstrijskemu rodu (kolenu) zapustil tako utrjeno avstrijsko državo, da jej celo na škodo ni bila razdelitev, vsled ktere se je Avstrija raskosala na tri dele: na doljno avstrijansko - češko - ogersko, na gornje in prednje avstrijansko, in na notranjo Avstrijo. Cesar Rudolf vstanovi vojaško granico na južnem Hrvaškem 1575. leta. Lužici ste bili po praškem miru (1635. 1.) sklenjeni s Sak-sonijo. Cesar Ferdinand II. za kratek čas združi dežele vseh treh kolen nemško-avstrijskega kolena (1619. 1.). Za cesarja Leopolda I. jenja (1665. 1.) zgornje in prednje Avstrije razdelitev, tretjikrat pripuščena; on Ogre reši ozman-skega jarma in pridobi Sedmograško, kteremu se je bil odpovedal knez Mihael II. 20. oktobra 1740. 1. s Karolom VI. odmrje moški rod habsburške vladajoče hiše; takrat je avstrijska država, ki je bila po pragmatiški sankciji (19. aprila 1713.1. ) združena v eno celoto, merila 10.682 štirjaških milj. V prvi razdelitvi poljskega kraljestva (1772. 1.) Avstrija dobi Galicijo, Lodomerijo, Zator in Avšvic; Bukovino pa jej (1775. 1.) Turčija odstopi kot odškodnino za njeno posredovanje v rusko-turški vojski; pri drugi razdelitvi poljskega kraljestva Franc II. dobi zahodnjo Galicijo (1795. 1.) 25. februarja 1803. 1. se Avstriji pridružijo sekularizani škofiji tridentska in briksenska in solnogradska posestva na Koroškem. 11. avgusta 1804. 1. si cesar Franc, previdevši pogin nemškega cesarstva, nadene naslov dedovalnega avstrijskega cesarja; Avstrija je takrat obsegala 12.600 štirjaških milj. V požunskem miru 1805. 1. se z Avstrijo združi Solnograško. Vsled dunajskega zbora (1815) cesar Franc nazaj dobi Gorico, Gradiško, Trst, Istro in Kranjsko. Te dežele, v kterih žive Slovenci in ki so bile en del ilirskega kraljestva, po Napoleonu I. ustanovljenega, cesar Franc pod ilirskega kraljestva imenom kot eno celoto vvrsti v avstrijsko državno zvezo; 1829.1. temu kraljestvu da eno deželno vlado ter si privzame „ilirskega kralja" naslov, ki je avstrijskim cesarjem ostal do današnjega dne. Od 1815. 1. pogodeb, vsled kterih je Avstrija zopet narastla na 12.898 štirjaških milj, si je ona 1846. 1. vtelesila Krakovsko republiko, in to s privoljenjem ruske in pruske vlade. Da bi se dežele: Kranjska, Istra, Trst, Gorica in Gradiška, v kterih večidel živč Slovenci, lahko dale združiti v eno politiško celoto, to je brez dvoma. Bila bi pa ta združba Avstriji tudi otovo na veliko korist zlasti dandanes, ko se ima gledati na to, a si Avstrija okrepi moč ob in na adrijanskem morji. Tega z nova vstanovljenega kraljestva združba s trojedinim kraljestvom, kteremu bode došla prevažna naloga v orijentskem vprašanji, v eno državno pravno skupino morala bi se prepustiti dogovoru teh kronovin med seboj in med vlado. Da bi bili mnogo preminjajoči se Avstriji podloga samo dve veliki deželni skupini, temu ne moremo nikakor pritrditi. Razloček med deželami ta- in onkraj-litavskimi, na kterega se naslanjate omenjeni skupini, je le v tem, da so Madjari vsem poskušnjam, s kterimi jim je vlada hotela prikrajšati ustavne ravice, odgovarjali s protesti in upori, med tem ko so se druge ežele, z Madjari enakopravne, boljše osode pričakovaje voljno vdale sili djanskih razmer. Tudi ta okoliščina, da so avstrijski vladarji z nekterimi svojimi deželami, ne dogovorivši se z njihovimi postavnimi zastopniki, iz lastne moči stopili v nemško zvezo, ni nikakoršna podloga državnopravni razmeri med temi deželami. Na tej podlogi se nikakor ne morejo dotične avstrijske dežele združiti v eno politično skupino. Nirodni koledar 1868. (Letopis.) 4 Marveč da se avstrijska državna združba po svojem zgodovinskem razvitku z vzajemnimi podobami med narodi in vladarji spraviti v te-le skupine: Avstrijansko, Solnogradsko, Tirolsko, Predarelbcrsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Trst, Gorica, Gradiška, Istra; 2. Cesko, Moravsko 111 Šleško; 3. Galicija, Krakovo in Bukovina; 4. Ogersko; 5. Sedmograško; 6. Hrvaško , Slavonsko in Dalmacija z vojaško Granico. Spominska svetinja kranjskih stanov iz leta 1600. (Spisal J. P a r a p a t.) zelo enostransko presojanih fevdalnih časih bila je lepa navada, da so deželski stanovi o posebnih prilikah, kakor o ženitovanji, kronanji itd. vladarjem svojim v znamenje udanosti, sočutja ali veselja poklanjali razne darove. Tako so —da navedem kak izgled — kranjski stanovi nadvojvodu Karolu 1000 cekinov darovali, ker je bil leta 1567. osebno prišel v deželni zbor; ko pa se je oženil, prejel je od istih stanov za 10.000 gold. vrednosti. Darovi, ki so se dajali o tacih priložnostih, bili so deloma zlate ali srebrne posode ali orodja, del oma gotovi navadni, včasih tudi nalašč za to kovani novci (denarji), tako zvani „Schaupfenni-ge". Tak „Schaupfennig" so ukazali kovati tudi stanovi kranjski leta 1600. Ravnokar omenjeni nadvojvoda Karol je namreč dež. zboru sporočil, da se bode njegov sin Ferdinand oženil z bavarsko vojvodinjo Marijo Ano in opomnil je pri tej priliki, da naj zbor po stari navadi nekaj za balo dovoli. Meseca svečana 1600. leta je bila seja o tej zadevi. Odbor ni koj odločil, koliko bode daroval, ker so si bili odborniki navskriž misli. V neki poznejši seji seje še le sklenilo, da se napravi srebrn plošček in ravno takošna majolika s podobo sv. Jurja, patrona kranjske dežele, ženinu naj se podari 4000 gold., za nevesto pa so dali 100 cekinov nalašč kovati. 23. aprila 1600. leta je bila v Gradcu slovesna poroka. Kardinal Franc pl. Ditrichstein ju je poročil v pričo mnogih vojvodov plemenitašev in poslancev iz raznih krajev in deželd. Lavantinski škof Juri Stobej je govoril pri poroki in sekovski škof Martin P r en er je naslednji dan včliko mašo služil — oba izvrstna moža, kterima se je pridružil za Kranjsko tako imenitni in zasluženi ljubljanski škof in poznejši deželni glavar notranje - avstrijski: Tomaž Kren. — Med raznimi tisti čas navadnimi veselicami in svečanostmi prešlo je po poroki več dni, tako, da so se štajerski, kranjski, koroški in goriški poslanci še le 3. majnika mogli iznebiti svojih darov. Iz Kranjske so bili prišli vicedom Jožef pl. Rabatta, Janez Bonhomo, gospod v Mengšu, Janez Rinkern, gospod v Haspergu in slavni Tomaž K r en, ki je bil pri tej priložnosti govornik. Na ploščeku lesketali so se za nevesto kovani novi rumenjaki. Valvazor nam je eno teh svetinj v podobi ohranil v X. knjigi st. 355, ki jo tudi mi podajamo častitim čitateljem. •«SSgg:?»»' Avers te svetinje ima v dveh vrstah napis; na kraji je: +FERD D Gr ARCH A VST. D. BVRG. STYR. CARINT. CARNIOL/E. (Ferdinand po milosti božji nadvojvoda avstrijski, vojvoda burgundski, Štajerski, koroški, kranjski). Znotraj nadaljevanje: ET WIRTENB. COMES. TYROLIS. ET GORI. (in virtenberŠki, grof tirolski in goriški). V sredi je doprsna gologlava podoba Ferdinanda z oklepom obdanega od desne strani. Revers: Na kraji: NVMISMA. D. D. MARLE ANNiE ARCH. A VST. SPONS.E. SEREN. (Svetinj a, ki so jo preuzvišeni gospej, gospej Mariji Ani, avstrijskega nadvojvode nevesti). Znotraj nadaljevanje: A CARNIOL/E. PRO VINCI ALIBVS OBLATVM. 1600. (poklonili kranjski dež. stanovi 1600). V sredi so postavljeni kakor detelja trije grbje, avstrijski na levi, bavarski na desni, vojvodski klobuk ju sklepa, spodaj je kranjski orel tudi pokrit s klobukom in med vejicama. Ta v Gradcu le v 100 eksemplarih kovani zlat je menda do celega izginil, ker tudi v največih zbirkah ni sledu ne tiru o njem. Edini do-sihmal znani eksemplar ima gosp. Jožef Rainer v Šent-Vidu na Koroškem (Radič v „Mitih. d. h. V. F. K. leta. 1859. st. 29). Popis njegov se popolnoma vjema z našo po Valvazorji posneto podobo. Ta svetinja, ki tehta malo manj ko 14 cekinov, je lep in dandanes silno redek spominek nekdanjega zbora kranjskega in zanimiva za našo deželo, tedaj je gotovo želja naša opravičena, naj bi jo dežela naša hranila v narodnem muzeji. Morebiti "bi jo g. Rainer,prepustil, ako bi se od veljavne strani v tej stvari kaj storilo. Škoda bi bilo v resnici, če tudi ta preredek zgodovinski biser na tuje zaide, kakor se to, žali Bog, z našimi starinami le prevečkrat godi! -»OO^OO«- Goriško. Zgodovinska črtica. Spisal Davorin Trstenjak. kneženo grofij stvo Goriško z grofij stvom Gradiškim ima 53'64 G milj zemljepisnih. Stanovništva se je leta 1857. naštelo 196.276. Med'temi je 130.745 Slovencev, _ 48.840 _ Furla-nov 14.134 Italijanov in 2150 Nemcev. Slovenci obivajo črez 40 □ milj. Zgodovina grofij stva goriškega in gradiškega ima deloma svoje korenike v zgodbah najstarejših prebivalcev tega kraja slovenskih Karnov in Norencev, deloma v zgodbah premagalcev teh narodov — Rimljanov, deloma je združena z zgodovino Furlanskega vojvodstva. Leta 611. so Slovenci si prisvojili ves goriško gradi-ški svet in še prek Soče velik kos. Furlani so se Slovani bojevali ljuti boj, tako pod vojvodi Gisulf (611), Fardulf (705), Penimo (718). Že ta imena furlanskih vojvodov pričujejo, da današnji Furlani niso izvirni Italijani, ampak poitalijančeni Gotovje in Longobardi. Leta 774. jo to pokrajino dobil Karol Veliki, in Furlansko (torej tudi Gradiška in Gorica) postalo je del francoskega kraljestva. Karol Veliki je ustanovil na Furlanskem mejne grofe, in nje porabljal za potisk in potolk Slovanov koro-tanskih, hrvatskih in bolgarskih. Za tretjega mejnega grofa Kadolaha (799 - - 819) so si Furlanci osvojili vse zemljišče med Tagliamentom in morjem, med Savo in Dravo, obojno Hrvatijo posavsko in dalmatinsko. Njegov nastopnik Balderich (819 — 829) je hrabrega kneza hrvatskega Ludevita z zvijačami in nasiljem premagal in Furlansko mejno grofij stvo je tadaj se razdelilo na tri manjša grofijstva: istriško, kranjsko in vindesko. To je državo precej oslabilo; — al poslavil jo je zopet Berengar (875), kteri je kot potomec Kar-lovcev se povzdignil do kralja italijskega. Leta890. je prišlo k nemškemu cesarstvu, leta 976 h Koro- ■ tanii, in ker je Korotansko preveč omagalo, zato je je cesar Konrad leta 1027. dal v leno (feud) Beppu oglejskemu patriarhu. O d z daj nahajamo več močnih feudalskih gospodstev. Gospodstvo Stra-soldsko je imelo „gassaldat" tominski, in na koncu XII. stoletja najdemo grofijstvo goriško z obsegom 20 □ milj. Ti grofovi goriški so izvirali iz grofov tirolskih; bili so nekoliko časa dedni fojti (vogti) patriarhov oglejskih, v začetku XIII. stoletja pa že neodvisni. Furlansko je zdrobljala republika bene-čanska, Goriško pa je naraščalo in se utrjevalo, ko je Menhart I., zet grofa tirolskega, to pokrajino v svojo last spravil. Posebno Menhart II. v žlahti z grofom habsburškim in podpiralec njegov v vojski proti Otokaru Premvslu je goriško grofijstvo povekšal. Sedaj ste vladali nekaj časa dve liniji. Leta 1330, ko je zginila starejša linija, je Goriško prišlo pod vojvode avstrijske. Leta 1500. je umrl poslednji grof goriški Linhart in rodbina Habsburška je tedaj dobila posestva mlajše linije (Idrijo, Istrijo in Bistriško okrožje). Cesar Ferdinand I. si je še prisvojil oni del, ki so ga imeli oglejski patriarhi, leta 1542. Cesar Leopold II. je dal 1684 rodbini Eggenbergski Goriško v leno, ali ta rod je leta 1737. ves pomrl, in tako je zopet padlo v last avstrijskim vladarjem, pri kterih je ostalo do leta 1809, vkteremje prišlo Francozom v last, in se privrglo ilirskim provincijam. Leta 1814. prišlo je zopet nazaj k Avstriji. Idrijski okraj je bil odločen in se privrgel kranjskemu vojvodstvu, goriško grofijstvo je pa ostalo del ilirskega kraljestva, ktero je Bach 1851.1. podrl. -- Črtice o Prekmtircih in o njihovem govoru. Spisal Raicev Božidar. dllfrva polovica tega sestavka je bila natisnjena v časniku „Naprej" 1863. leta. Ker pa ga je ravno tisto dobo pokopala nemila osoda, kedar je donašal te črtice, in tako je pretrgan bil ta popis, zato tu ves priobčujem slovenskim narodnjakom, da dobe pravi nazor o prekmurskih našincih. Drdraje se 1860. leta s svojim tovaršem L. iz Cmureka na onem kraji Mure proti Radgoni na Prekmursko, domislil sem se bil, da je ta okolica nekdaj bila slovanska, ker na deščicah ob cestah bereš imena: Goschdorf, Unterrakitsch, Unterpurkla itd. Ako bi hotel napisati kaj dostojnega oPrekmurcih ali ogerskih Slovencih — sami se imenuj o SI o vene (imenoval- < nik) — moral bi globoko seči v njihovo zgodovino, ter zajeti vse zgodbe, ki razkladajo njihove razmere in razgrebajo njihovo tožno osodo; toda nisem namenil in tudi ne morem povedati vsega, kar razkriva njihovo življenje in bivanje v sedanjih seliščih, ne ima-joč dovoljnih podatkov; naznaniti hočem samo toliko, kolikor je potrebno vsakemu Slovencu vedeti o njih, in o tej priliki tudi svojim bratom razložiti zlate slovniške ostanke, kteri so nam se malo znani (Miklošič jih ima mnogo raztresenih po svojih neprecenljivih knjigah, Oroslav pa je izročil z velikim trudom nabrane bisere vredništvu „Slovenskega slovarja"). Mi štirski Slovenci Prekmurce zovemo onkraj Mure v ogerski kraljevini živoče Slovene. To ime pa je navadno samo pri nas; neki jim tudi pravijo Boleh neci, drugi ogerski Slovenci, sami pa si rekajo Slovene. Pet precej velikih in lepih slovenskih vasi je, predno se prestopi štirska meja. V teh vaseh se prav lepo govori, kakor na Murskem polji; vendar pa ljudje že pogostoma občujo z ogerskimi Slovenci, ter končni l izgovarjajo takor o. Ti vaščanje imajo vsako nedeljo invsaksvetek slovensko božjo službo v neki kapeli v Radgoni, kamor so vžu-pljeni. Celega pol stoletja jim ni bila podana milost, da bi se bili pogovarjali in posvetovali s svojim redovnim dušnim pastirjem, ker njihov pokojni župnik se ni hotel ponižati in potruditi, da bi se bil naučil njih jezika. Te vasi so: Gorica, Dedonci, Zankovci, Žetinci in Potrna. Od Radgone, kjer skoro ničesar ne najdeš, kar se tiče slovenstva, čeravno prodajalci, krčmarji in trgovci vedo za mošnje po obližji bivajočih Slovencev, tri četrti ure hoda proti vzhodu stopiš na zemljo, ki je našemu jeziku zares klasična. Neka sveta groza obide človeka, kije Prekmurce in njihov krasni jezik že poprej poznal, kedar se njegova noga prvič dotakne tal, koder so že od nekdaj naši slovenski dedje in prededje orali mastno zemljo, kopali gorice, prepevali starinske pesmi, mirno pripovedali okoli ognjišča povesti svojih blagih prednikov. Njihova domovina nikakor ni odluščena od našega Slovenskega; ne loči nas Mura, nego veže nas. Hrupne Mure sopot, ki veže Prekmurce znami; (Naj bi skoro bili pastirja našega ovce, Naj jih ne bi strasnd več žulil jarem madjarski, Pustil dušno blago v korist razcvetati pravo). Slava A. M. 17. prosinca. 1862. ■/ Ti Slovenci brez kakega boljšega domačega učilišča priča-kujo blage roke pomočnice, ktera bi je podpirala v pospeševanji dušne omike, ter jim vcepljala ndrodno zavest. Le kak duhovnik niže vrste se trudi za närodnost teh Slovencev. Dobro četrt ure na levo od ceste, ki drži proti sv. Benediktu, blizu štirske meje leži Conkova (— curek), že nad sto let stara župa (od 1. 1754); Madjarji ji pravijo Hidegkut od besede: hideg — zima, mraz , in kut = studenec, od koder je nemško ime „Kaltenbrunn." Kakor skoro po vseh, posebno gorskih župah, tako je tudi tod mnogo, malo da ne polovica protestantov, namreč 1149 katoličanov in 1047 protestantov, ki lepo živ6 s katoličani brez prepira ali sovraštva, nikomur ne snujoči neprilik ali spletek. Gosp. župnik je dober Slovenec, prebira marljivo naše časnike in znano mu je naše slovstvo; predlanjskem je sestavil in uredil prilično „Molitvenico" v Erekmurskem narečji. Prekmurci kuharici pravijo „sokačica", ka-or se po Hrvaškem huharju veli „sokač", od koder madjarski „szak&cs"; drugi ji tudi rekajo „vrtinja", pa ne iz besede „vrt", nego to je skrčeno iz nemškega „wirth" s končnico „inja." Po učilnicah se zadnjih sedemnajst let otroci podučujo po slovenskem, kraj nemške meje tudi nekoliko po nemškem, do 1850. leta pak so se madjarili, kakor je sploh dobro znano; kaka bode v bodočnosti, Bog ve. Učiteljev je precej iz naših krajev. _Za_j>rva je bila z učenjem po naših učilniških knjigah neprilika, ker se je moralo prestopiti od madjarskega pravopisa, v kterem so Prekmurci spisovali knjige, na slovenski pravopis; ali nekoliko se je ta nadlega že poravnala, čeravno so njihove učilnice še v zibeli. Z učilniškimi knjigami je tudi težava, ker imajo vse polno oblič-nih in snovskih napak; najnovejši berili ste pre jakši. Cisto slovenska so vaška imena, kakor se umeje samo po sebi, toda samo narod je ima o svojem golču, zapisanih pa nikjer ni najti, nego vidiš je pokvarjene s tujimi oblikami, čisto pa tudi lagodno prestavljene, kakor post. pri nas v ljutomerski župi: Noršinci — Urschendorf, B a b i n c i — Wagendorf, S t r o č j a ves— Schützendorf itd.; zat6 je hočem zaporedoma zapisati, razve župe sv. Jurja, da ne zginejo. Naša vaška imena na slovenskem Štirskem še menda tudi niso nikjer vsa zapisana po domače, zato bi svetovati bilo, naj bi se storilo v knjigi „Slovenski Stajar." V tem spisu moram mimogrede povedati, kako premenja Madjar imena naših vasi. Vesnice v tej župi so: Beznovci, Cmici, Brezovci, Domanjci, Ko-rovci, Lemerje (Lehomer), Puževci, Skakovci, Topolovci. Namesto „ovci" deva Madjar „6cz"j Brezocz, Topolocz; ali se na koncu nekoliko odbije: Sali iz „Salovei", ali se prestavlja ne glede na to, je-li krivo ali pravo: Orfalu = Ondovci, or — nos; Szakonyfalu = Sokolovci. Ker menda ni vsakemu bralcu znan madjarski pravopis , naj se tu povedo razlike: cz—c, cs—č, sz — s, s — š, zs — ž, ny — nj, ss — s, gy~dj — dž. Cankovska okolica je lepa ter i'ako prijazna, proti štirski meji ima krasne griče; po spodnjem :raji, posebno po ravnini je tudi rada blatna. Zapisnike in matice duhovniki pišejo latinski ali madjarski, ne slovenski, kakor niti pri nas. Od tod se ide kraj štirske meje v Prtočo (k sv. Heleni) po logovih in med vinskimi goricami. Razne reči sem izpraševal po-idoma svojega voditelja, cunkovskega župnika brata, ki je ono leto (1860) dovršil tretji gimnazijski razred v Körmendu, in zvedel, da se ondi pravi kitici „k o r in o", menda iz „corona", „bašti" kakor na Murskem polji iz „bihs" in „ti"; bregušam ali bizam se veli „pletene", „za gospoda Marka sem hodil v šolo", kakor v Halozah; „s a m e r i č i t i" — bašnjati; „dj" se lepo izgovarja: „rodjen." Govori se dalje: „ne trebe", „hlap i ca" = dekla; ?)poprimač"; „gat"=jez; „j elič" — smreka, „pl as ti č" — navil, kar je v Halozah „Ionica" ali lonec, glagol: loničkati; „droselj", rodilnik droslja andresei, hrmelj. Ze dolže sem poznal sicer to razrečjo iz njegovih knjig, ali nikdar bi se ne bil nadjal tolike obilice in gladkosti v izrekih, posebno pa ne n&rodue izvirnosti; zato imenujem to krajino najklasičnejšo slovensko zemljo. Vinski hribje so jako našim podobni, tudi vinstvo se obdeluje, kakor pri nas; kleti po vrheh so navadno lesene, skoro nikjer ne pod zemljo, toraj pa tudi ni mogoče, da bi se na več let vino ohranilo tako dobro, kakor se kaže iz početka; pa to jih mnogo ne skrbi, ker delajo kakor tudi naši Haložanje, ki že jeseni ali zimi, gotovo pa spomladi to skrb zročajo kupcu za bankovce. Gormanje hote si dobiti skorjico kruha, hodijo v ravnino, ali pa celo na Madjarsko na mlat, kakor vrhovci in viničarje iz ljutomerske okolice na Mursko polje, v Središče ali pa na Bezjačko, Haložanje pak po navadi na Hrvaško. Logovi so precej ubožniv prvi vrsti je smrečje, nekaj hojk ali jelk in brezja, malo bukovja in hrastja. Prisedša z voditeljem v Prtočo, oglasiva se pri gospodu župniku, ker tod, kakor skoro po vsem tukajšnjem slovenskem okrožji, ni go-stilnic, kakoršne so povsod; človek mora biti rad, če mestoma najde polič vina in košček kruha; zatö pa se ne da preceniti gg. duhovnikov gostoljubje in postrežljivost, ki vse preobilo nadomešča. Potnici tudi malokdaj nadlegujejo ljudi po teh krajih. Hode po pokojišči zapazil sem na križih slovenske napise, ktere je po svoji modrosti zložil prost seljak: „Počiva sladko v (h)lad-noj zemlji brezi trlida, brezi skrbi do dneva, kda na sodbi bomo se pa videli. Oh človek! preštij ete rejči grobne, napišejo se tebi tu spodobne"; vendar javlja več pesniške žile, nego sloki napisi po naših polcojiščih. Nekteri grobje že tudi kažejo nemško besedo, skoro vselej pokvarjeno, ker na štirski meji nekteri župljanje neslano lomijo nemščino, kakor postavim v Grlincih; druge vasi so: Krašič, Ropreča, Večeslavci. Protestantje imajo poleg katoličanov prostor brez vmesnih ograj. Ob nedeljah hodijo luteranje v katoliško cerkev k sv. maši, ker njihova molilnica je prece dalječ od tod, pazno poslušajo propoved, celö zbirco prinašajo ; samo k spovedi se ve da ne hodijo, razve veliki^petek v svojo bogomoljo, da prejmo občno odvezo po svoji veri. Ce je kdo vpraša, zakaj ne prestopijo h katoliški veri, odgovore: kajti so tako živeli naši roditelji, dedje in prededjo, zatö se jim nečemo tudi mi izneveriti; vidi se toraj, da so le iz podedovane navade in iz spoštovanja do svojih prededov drugoverei; sicer se pa katoličanie in protestantje ljubijo, kakor je spodobno sinovom iste matere Slave. Na večer smo se pri dobri kapljici pogolčavali o gibanji in napredku našega slovstva, ktero je precej trdno začelo korenike poganjati tudi po teh krajevih. Marsikje nahajaš slovenske časnike, posebno „Slo- venskega prijatelja." Priporočen jim je bil ta list, ki zelo ustreza, samo naj se ne poprimejo nekterih besed, ki so se v njem brale. Razve drugih tujk črte posebno čisto nepotrebno besedo „gnada", ktero je res v spodnje štirske kraje vvedlo duhovništvo. Od svojega očeta nikoli nisem cul te besede. Že čuda tujega smo zavrgli, zakaj pa ne bi še te nepotrebnice ? Nekteri naših gospodov so menili , da je iz korenike „gn" in primetka „da." Gnada izvira iz nemškega „gönnen", od koder je tudi „gunst", kar se pomenu sevsema prilega. Prava naša beseda za to je „milošča" kar se govori povsod na Prekmurskem in okrog Ljutomera, ali pa „milost." Obilo nespretnosti bi mogel navesti, ktere „Sveto opravilo" tlačijo, toda bodi dovolje, kar je „Naprej" razkril; tukaj naj se omeni, da knjige, ki gredo med ljudstvo, morale bi se pisati v lepem jeziku, kakoršen je bil Ciceronov za Latince, da bi se svetil, kakor zvezda danica na obnebji in da bi vnanjo obliko primerno imel notranji vrednosti in zdravemu nauku. Naj bi se izročilo pisanje takim možakom, kteri vedno objemljö vednosti, kterim se ni pretrgala jezikoznanska in jezikoslovna nit vodnica; vsaj dosle v tem labodska vladikovina še ni tolika sirota. Če pa ne maramo sami za-se, kako hočemo, da nas drugi čislajo. Toliko mimogrede. Po teh krajevih menijo gospodje, daje naša „beseda" posneta iz madjarščine, ali hudo se ukanjujo, če tudi imajo glagol: „be-szelni." Kaj neki je najstarejši ruski letopisec Nestor vedel o madjarščini, pa vendar se v njegovem letopisu bere samostav: „beseda." Madjarji in Madjaroni so nam radi oponašali, in še nam oponašajo, da smo od njih na posodo jemali besede. Res je, da so nektere njihove navadne v vsakdanjem govoru kraj Oger-skega: „beteg, pajdaš, k e t i š" = soviničar in še morebiti ktera druga, toda pišemo in tudi govorimo: „bolezen, tovariš itd." Kar se besede „pajdaš" tiče, menil je pokojni Metelko in po njem še zdaj nekteri, da je iz razmernika „pa-" in glagola id-em; toda taka resnitev ovaja nevednost; kje imamo kak samostav iz „i-"? ako kdo piše „izid" mesto „izhod", napačno dela, „d" v „id", kakor je znano ne spada k koreniki, nego je zevni soglas, da odvrne stik dveh samoglasov, kakor j, h, v in včasih n; dokaz temu je haloška oblika: ij-em, i-j-e-š, i-i-e itd. Pajdaš, madj. p a j' t a s in pajtars je iz pajzipa (haloški: pajnoga = panoga) in tovariš, skrčen v tarš. Pogledamo li povrhoma v madjarski slovar, razgrebajo se cele kope našega blaga, posebno samostavov, ktere so Madjarji prejeli od Slovana, prišedsi v zdanje selišče, vzemimo le pohiteh črko p brez zvedenk, kolika gromada slovanskega obilja: padmaly = podmolj; padszek= podsek; palaszka = stenica, palast= plašč; p a 1 a s z k = palaska = ploska ; p a 1 i n k a = palenka = žganica; paleza, p ap I an = poplun; para, p ar ancs — povelje; paraszt^ prost; p ar äz n a = pre-šestnik; parozs izpraž-iti; p ar itty a = preča; parlag = prelog; pdrhigzzlug; patakr: potok; p a t k 6 = podkova; patvar = potvor; peleh = polh; pelyva= pleva; pemet = omela; penesz — plesen; pentek = petek ; per eszlen preslica; pernye (pepel) rr p er inj e; Pest, p ecs e n j e pečenka; pecset— peöat; p in cz e = pivnica; piolta — pijavka; p is len, pise — pišče; pi-strang —bistranga —postrv; picsa; pitvar = priklet; pogd-csa; pogonya— pritlikovec; p6krr pajek iz pa-ok; p 6k^ar: po-vojka; pokola pekel; pokrocz^pokrovec; ponyva— ponjava ; p o r = prah; p o r o n d = prod; p o t o r = tepec, potepuh; po-z d o r j a — pozderje ; p ribek= prebeg; pro sra= proso; puszta" itd. Madjar niti' govoriti ne bi mogel, ako ne bi rabil_ slovanskih besed, vsaj še za svojega prvoga glavarja, na d vo mika nimajo domače besede, nego: neidor ispan — nadvornik župan. Ker je žegolč o tem, kako smo si vzajemno posojevali, zato moram še priložiti, da je njihova narodna obleka zdaj sicer olepšana, vendar-le vzeta od naših prededev, kteri so jo bili še le poevropili, dandanašnji pa od njih dobivamo za to malo hvale. Od Prtoče na levo proti severu ura hoda je župa sv. Jurja na štirski meji, koder že nemška omika poganja korenike, ter si je osvojila nektere vasi. Vsako mlado nedeljo je nemška propo-ved; kaplan je bil 1. 1860 pokrščen Židov, ki ni znal črke slovenski stopivši v to službo, pa vendar je prepovedal ali menda prebiral propoved. Župnik je bil starina, narodivši se 1786. leta, sedaj v večnosti. Tu bi se lehko bila v misel vzela prilika _ o najemniku in ovcah. Tod živi razve pol četrte tisočine katoličanov tudi blizu tisoč protestantov. Slovenskih vaških imen ne vem povedati, razve: Ocimba, Kramarovci; druga so tudi slovenska, toda zavita v madjarski plašč: Also = spodnja, Folsö — zgornja Slavecsa, Nuczkova, Ragasocz (ovec), Szerdicza, Szotina. Proti vzhodu od sv. Jurja stoji mesto (varoš), ltonči tako mu pravijo, in to je gornja Lendava (Fölse Lendva, Ober-Limbach), kamor je naj i na vozu spremil po bregačah in jalovih krajih prtočki gosp. župnik. Mladi župni oskrbnik, še-le pred tremi leti dovršiv bogoslovske nauke, sedaj župnik pri sv. Jurji, nas je ljubeznjivo pozdravil, že nasproti nam prišedši, toda v madjarski besedi, in gostoljubo sprejel._ Tu sem opazil, da je med duhovniki in drugimi veljaki društveni^ pogovor madjarski, z ljudstvom se pogovarjajo slovenski, nemški pa z nikomur ne, razve v skrajdnji sili. Nas Slovence ljubijo, ker smo Slovenci, Madjarje pa čislajo, ter so navdušeni za-nje, za tevton-stvo pa niso marali. Kakor se je videlo, govorili so znama slovenski le zaracl vljudnosti, spoznavši, da madjarščina ne teče, slovenščina pa nama je ljuba. Prva napitnica je veljala na zdravje Slovencem, njihovi blagosti in sreči, druga svobodi , ki ima sicer prvo mesto, ter se madjarski tako-le nazdravlja: 61jen a sXqbadsäg = živila svoboda. V politiških rečeh so ti gospodje prav dobro pretkani, to se ve da v Deakovem duhu, prebirajo radi časopise, kar pričajo listi, ki jih je videti povsod obilo, navadno arpadskih, po več krajih je pa'tudi „Slovenski prijatelj" in „Novice.^ Kako močno se pogreša duhovnikov, vidimo iz tega, ker že pošiljajo v pastirstvo bogoslovce, ki so dovršili tretje leto, kakor se je na primer ta domači duhovni pomočnik še-le pripravljal na skušnje zadnjega bogoslovskega leta; tako je tudi poinod. Vesnice: Kova-čevci, gornji in spodnji Dolič, Kroplivnik, Kuzdobljani, Matjaševci Motovilci, Otovci, Pečnarovci, Radovci, Vadarci, Vidonci. V lendavski grajščini so bili še 1860. leta uradniki iz tujine, kakor se to često godi; pa vendar se je gledalo, da so razumeli narodov jezik, kar se je na spodnjem Stirskem prerado zanemarjalo, naj-prve in najmastnejše službe pa Neslovencem delile. — Od tod sva mahnila po hribih in dnikah v Petrovce, ki so dve uri hoda daleč. Kraji so jako podobni našim okrog Velike nedelje, sv. Tomaža, Male nedelje itd., imajoči gorice, lesovje, nekoliko njiv in travnikov. Hrami in kleti so zvečine leseni, ljudje po teh okolicah pa zares blagost in sama prijaznost, bodi-si katoličanje ali prote-stantje. Karkoli poprašaš, rad pove vsak človek, kolikor ti koli more na drobno. Ako bi rad zvedel, kteri pot drzi tamo ali ovamo, ponuja se ti celo za vodnika po dvomnih poteh, kar se malokod nahaja, Slovenec blag si, pa vendar ne moreš prekljuvati do svetle sreče, ktero v obilici vživajo drugi narodje! Razni so potje, po kterih vsevladar narode vodi v želeno blaženost, toda nam so ti potje strašno hrapavi in bridki. Tod, kakor skoro povsod, govore: „prido," ne pri d 6 namreč „pridejo." Ako nam tedaj v pisavi rabi krajša ter pravilnejša oblika namesto: „ejo", to nikakor ni hrvatizno, nego čisto slovensko; toraj tudi: „kupujo" lehko rabimo vselej namesto „kupujejo." — Naglas ' v 3. osebi množnikovi v sedanjem deležji delavnem in v rodilniku na — u, da-si navadama rabljen, ni na pravem mestu, nego staviti bi treba bilo 1 , tedaj pletö, nose, če že hočemo take končnice nazglaševati, plete, hvale, rodu, sadu, ne pa: pleto, nos6, rodu, ker oni naglas po pravem kaže, da je samoglas dolg: kola, lesti kokec, v pa naznanja, da je teža položena na podpisani samoglas, akoravno se na kratko izgovarja. Ne da se opravičiti polaganje naglasa v deležji sedajnikovem delavnem na predzadnjo slovko: delaj e zato, ker narod, kjer rabi to deležje, vselej naglašuje zadnjo slovko: sede, živoč, pri-čujčč, in ker e je oslab iz-oči -eči, tedaj zastopnik krepše oblike in že tudi zato ima pravico na težo. — Ako bi jaz bil poklican v posvetovalstvo o razmerah naglaševanja, naravnoč bi predlagal, da se iz navadnih spisov povse odrine vsak naglas, kakor post. v ruskem, latinskem, nemškem itd.; to bralec mora tako vedeti, vsaj so spisi slovenski odmerjeni za ljudi, kteri v slovenščini niso nevedneži, nego so slov. jezika se učili po slovnici, čije skrb je učiti, kar je treba vedeti o leži in naglasu; potem je tudi pomisliti, da vzhodnji Slovenci v mnogih primerih polagajo inam težo, nego zahodnji. ' Jaz nikoli ne bi odobraval pri prilozih v dajalniku končnice -ej, po h, g, h: nemškej, dragej, plahej; sicer je i po rečenih soglasih ravno tako zoper slovensko glasje, toda ako hočemo kaj polepšati ali opraviliti, mora biti popravek boljši od prejšnje na- pake. Mi Štirci s Prekmurci vred, Hrvati s Srbovi in Rusi rabimo oj, kar se mi zdi okrep h-a, da se ne zdruzne predhodnji soglas. Najpravilnejši bi utegnilo biti to-le načelo: po ž, s, c, (c, če bi imeli prilog na ta soglas se končujoči), inj devlje se -i, po drugih pa -oj. Temu načelu se klanjam,„kar sem se naučil slovniški poznavati prekrasno slovenščino. — Stirski -oj v družilniku ženskih samostanov v imenovalniku na -a odstranja večkrat dvoličnost ali dvoumje proti kazalniku, tedaj slavno opravičuje svojo rabo. Nikakor ne priznavam oblik: blazega, blažili, blazimi; v teh primerih nima pravice k, g, h spremenjati se v c, z, s, ker v rodil-niku enojnikovem je e iz aa, a, o, kar nima moči slabiti pred-hodnjega soglasa; v rodilniku, družilniku in mestniku je naša oblika iz blagyih, blagyimi, kar bi moral znati vsak slovenski pisatelj. Res je, da se menda marsikomu prijaznejša zdi oblika: blazega, blazih, blazimi, — toda pravilnost se ne sme brez važnih vzrokov ugibati prijetnosti. Prišedša blizu Petrovec ugledava kaj veliko in prilično poslopje, ktero so ravno dogotavljali. Vprašaje za namen tega hrama, zveva od poštenih moži, da bode gostilnica posebno za popotnike; da takih zidanih podstreškov še dosle ni bilo tod, in da občina sedaj ta hram stavi na svoje stroške. Ni li to lepa občinska sloga in uljudnost? Kake tri dobre streljaje od te zidanice je cerkev, po vnanji obliki vsa podobna navadnim crkvam, zato sva menila, da je to katoliška crkev, ter sva pošla v hram, ki stoji blizo nje, misleča, da tukaj prebiva župnik, kar naji sreča nežna devica. Poprašava jo za gospoda župnika, in v prelepi domači besedi nama je povedala: „Oča neso ešce doma, več pri nedeljskom g. plebanu; ako račita počakati, pošljem po njih." Po tem odgovoru sva razumela, da je to protestanški dom. Prosila sva, naj bi hotela dati koga, ki bi nama pokazal pot k g. župniku sv. Nedelje. Mahoma ponudi mlajšo sestrico, ki je krasno slovenski govorila. Iz tega se je kazalo, da pri teh ljudeh ni tistega opičjega običaja, po kte-rem, če kdo koga sreča, ali če tujec stopi v hram odličnejšega človeka, take bire ljudje samo znajo: kis d'hant itd.; temuč da se domača materna beseda sliši iz ust odličnih in nežnih gospodičin, in sicer v nekem vilinskem lepoglasji, kakoršnega niso vajena poslušati naša ušesa. Vzemite si zgled slovenske krasotice. Učilnico imajo slovensko, ter ne mučijo mladine s tujstvom. Hram nedeljskega župnika čolbi v neki dniki, dobro četrt ure od crkvice, in se že v naročje vali posipu; v njem pa stanuje blag človek. Po slovenskem sprejeta najdeva ondi tudi protestanškega pastorja in nekega kaplana, štirskega rojaka, ki je žalibog od lani pokojnik. Dve prosti Slovenki ste poskusili peti svoje domače popevke. Zdele so mi se jako enostavne in lehkega napeva; le včasih se nahaja v njih kaka lepša podoba. Nekoliko so jim znane tudi naše pesmice, ktere prav mično poj6. Nenavadno navdušena sta gg. župnik in pastor razlagala madjarski „szozat" — glas (budilni); ali tu ne kanim razkladati pomena te osodne pesmi, ktera le vred- nost ima za Madjar je, ki so brez sorojakov na velikem svetu, ona je iskreno opominja, da so zvesti domovini, ker na celem svetu razve nje mesta za-nje ni, tu morajo nositi svojo o,sodo, tu živeti al umreti; samo povedati hočem prevažne besede iz Vörösmärty-jeve pesmi S z ige t, kjer pravi: „Naši prededje so umirali za domovino, mi pa za-njo še živeti ne znamo." Te besedice zadevajo tudi nas, ker naši očetje so krvavo se tudi borili na Koroškem, Kranjskem, Stirskem in na Prekmurskem z divjimi Turki, da bi odrinili krvoločnega sovražnika. Vse jim je bilo porobljeno, uplje-njeno, požgano, krvaveli, umirali so za svoje; mi pa še ne vemo delati na korist svoji domovini, svojim rojakom, ne braniti svoje narodnosti. Bratje! srkali ste mleko slovenske matere, zdramite se, pa na delo. Zahtevajmo neprestrašeno svoje svete pravice, vsaj drugi jih ne bodo zahtevali za nas. — Tu prebiva okoli 300 katoličanov in poltretja tisočina protestantov, ki žive med seboj v pravi bratovski ljubezni. Sv. Nedelje cerkev je prazna vsega lepotičja, ter ima le najpotrebnejše reči; majhna je, pa veče tudi ni treba toliko čiplemu številcuJjudi. Vesnice: Adrijanci, Boreči, Lucova, Nerädnovci, Peskovci, Sulinci, Stanovci, Križevci. Noša je sevsema prosta; domače platno je po letu skoro edino oblačilo; golč je kaj lep, kar je že povedano. Z g. župnikom smo gredč na gornji Sinik ogledovali precej gorate okolice po bližnjem Stirskem, ozirali se globoko na Ogersko, kjer so nekdaj bila blažena selišča slovenskih prededov, sedaj pa se čardaš pleše po tanjah in slavenstvo zatira. V tem kraji vele travniku „seženj", a Haložan pravi ,,naženj" temu, kar se je silja naželo nanjivi; garicam rekajo: „rebrnice"; studencu (Ihaloški zdenec) „bedjen"; okoli Ljutomera pak je bedenj — duplo, otlina V drevesi: želna ima v bednji mlade; živ plot se ondi zove „seča, posčka", „vreti na"—curek ali izvirnica; snen sem —zaspan sem; o krogi i-na—okolica, tepsija (ne slovenska) — pekev, haloški: „trača"; „braskljav golt" —hrapav g.; s o 1 n če vni ca — solčna ura. Govoreči o različnih razmerah teh stanovnikov pridemo v gornji Sinik, kteremu Nemci pravijo Oberzeiming aMadjarji Felsö Szölnök. Poleg potoka Sobote v dolu je zelo prilična cerkev, pod bregom pa stoji župnikov hram — staro, leseno poslopje razve župniko-vega stanišča, ki je prizidano. Tu živi marljivi pisatelj slovenskih knjig g. Košič Jožef, narodivši se 1788. leta. Pred šestimi leti je obhajal petdesetnico duhovnega pas tir je vanj a; sam jepaselprek 25 stotin ovc. Akoravno so ga obilo prepolnila leta, vendar še je krepkega, ravnega in trdnega života, navadno razoglav, prav bistrega duha, zvestega pomneža, neutrujene ter neopešane delavnosti še sedaj. Skrbno prebira pndglkgjiašega slovstva, s kterim vedno napreduje. Ne prebere säEo vsake "knjige, nego uči se, kakor sem opazil; nekteri pa že deset do dvajset let ali pa malo menje prebirajo „Novice", vendar ne znajo povedati navadne povedi brezpogrešno, ne da bi jo vedeli brez napake zapisati, kar je žalibog živa istina. On bi naj bil ogledalo mnogim našim dušnim pastirjem, ki imajo menje let, pa se malo ali ničesar ne trudijo za napredek našega naroda in slovstva, nego živarijo, kakor zelišče ali drevo, ne marajo za vse drugo, kar se godi okoli njih, kar se godi z našim zapuščenim in ubogim narodom, čegarlikarji bi naj bili duhovniki. Naša najprva dolžnost je, neprestrašeno braniti njegove pravice, v vsaki razmeri in okolnosti podučevati ga, pa ne pristransko, nego pošteno, dostojno ter pravemu namenu primerno. Da pa to zamoremo, treba se nam je samim dušno krmiti, inači bodemo počasu nevednejši od prostih ljudi, ki nimajo dolgega podučevanja, kar se tudi godi, in — ne bodi Bogu po-nošeno — sicer ne preredko. — Razve drugih menjših spisov vem za te-le njegove knjige: Kratki nivuk vogrskoga j ezika za začetnike . . . na vandalska vüsta preneseni po Košič Jožefi*) gornjo Siničkom plebdnuši. V Gradci 1833. Pravopis je v tej in drugih prekmurskih knjigah madjarski, toraj nepriličen našim očem; zato sem ga zamenil z našim. Tisto dobo je gosp. Košič trobil v rog, kakor sam pravi, „orsačkih očakov", ki so veljevali vsem kraljevčanom poprijeti se madjarske besede. V predgovoru pravi sam: Ci se ednouk pokopa vogerska rejč (beseda), more z obraza zemlje potiinoti vogerski narod." Razkladaj^, kako je on prvi v tem začel krčiti pot, veli: Premislivši, kak žmetno je prvomi po nevtretoj pouti hoditi; premislivši, ka spameten plan-tavi ne mara, či gli cigiitajo one gariee v štiri ga peljajo tä, kamo ovak ne more priti: premislivši, ka i te spökani zvon spravlja raz -tepene ljidi vu božo hiše: dobrovoljno bodo zagovarjali moje fa-linge." Košič nagiblje bralce na „učenje vogerskoga jezika," in pravi, da ogerske domovine jezik znati je 1) dostojno in dolžnost, 2) koristno in potrebno, 3) mogoče in lehko. — Temu se ne ustavljamo, čeravno ne pritezamo; toda krivičen nam se zdi tisti način, ,po kterem naj bi se madjarili Slovenci, kakor je svetoval Košič, naj bi se otroci na leto ali dve dajali v službo Madjarjem in nasprotno, da bi se naučili madjarskega jezika; to je tudi v naših razmerah ostro grajal naš pokojni slovenski knez in vladika Slom-šček. Jaz menim, naj bi se Slovenci nagibali čedalje bolje k nam, svojim sorodnim bratom, ter z nami napredovali; vsaj smo sinci ene matere, čeravno nas je djala neprijazna osoda pod več kraljevin in pokrajin. Poznejše se je poboljšal tudi Košič. Drugo prav prelično, rabno in prostemu ljudstvu podučilno delo g. Ko-šiča je: „Slovenci med ftlurov in Rabov (ov — oj)." V tej knjigi pi-ipoveduje pisatelj neke običaje teh Slovencev, v misel jemlje nekaj zgodovine, ter je podučuje, kako se imajo vesti v navadnem življenji, kako morajo gospodariti itd. Tretja knjiga so: „Zgodbe vogerskoga kraljestva." Reč je razdeljena po vojvodih in kraljih. *) Prekmurec in Madjar piše pridavek na prvem mestu, krstno imž pa na drugem: Koväcs Jänos, kakor mi Slovenci govorimo: kdo je prišel? Zelenjakov Jože, pišemo pa radi na robe, menda zarad evropske olike? ona pisava je narodna in naravna; človek prej ima pridavek, te Še le se mu nadene krstno ime. O Macljarjih, kako so prišli v sedanjo domovino, tako piše na 7. in 8. strani: „Arpad Madjare nazdajšno zemljo srečno privodi.*) Tu so se oni na večfele skoro same slovenske narode namerili, s šterimi so se nekaj z dobrim spravili, nekaj pa so si jih nej nači kak s krviprelejvanjem podložili, jihovo zemljo osvojili, po sprejetji nezbrojenih slovenskih reči med svoje so svoj sloki jezik oDogatili, štiri je lih vu pstivanji ino preklinjanji premožen bio, od lepih slovenskih žensk so lepše sine i čeri zadobili." Prejem obilo naših besed, zlasti tvarnih samostavov v njihov jezik sem posebej razgrnil v spisu poslanem g. L. v Ljubljani za „knjigo spomenico g. BI.", pa ne morem ga sopet v roke dobiti. —Košič je dal na svetlo še nekaj pobožnih knjig: Križni pout itd. Pri-povedal je nekako rad in dovoljen, da si dopisujeta z našim Oro-slaVom, kteremu je večkrat razložil pomen kake prekmursk'e~l5e-sede. Povabil je bil Oroslava in mene na petdesetnico; toda posli so branili in okolnosti, da se nisva mogla s prekmurskimi brati radovati, ponoviti in utrditi slovenske vzajemnosti, in bolje jo nakloniti na našo stran. Pravil je o dolnjem Siniku, kako ondi peša slovenstvo, nemštvo pa se širi, ker se namreč razni nemški rokodelci in obrtniki naseljujo, kupujo vsa veča posestva in zemljišča, in tako razgrebajo svojo narodnost med neomikane Slovence. Kdo ne vidi, kdo ne čuti, da je nam le neomika kriva, da naglo propadamo; zato moram reči: omike in sopet omike nam je treba, kakor postrvi bistre vodice, in sicer prave narodne omike, inače smo pogubljeni. Koder po teh krajevih najdeš večo krčmo ali prodajalnico, povsod je v tujih, navadno židovskih, skoro nikjer v domačih rokah; toraj omika! Gosp. Košič nama je podaril skoro vse knjige, kolikor jih je dal na svetlo, tožeč, da se kaj slabo razproclavajo, ker ljudje še malo znajo brati. Kako bi tudi znali? Pred 1848. letom, kjer so bile kake učilnice, rinila se je madjarščina v slovensko deco, in vspeh je spodletel. Od one dobe so druge učilniške knjige, v kterih tudi ni vse, kakor bi trebalo in sicer zbog dvojezičnosti, pa tudi zarad obilnih djanskih iii tiskarskih napak. Poleg tega pa še ljudje neradi pošiljajo mladino v učilnice, in učitelji niso primerno vzgojeni. Kako je od 1861. leta, ne vem. Enako pa je tudi nam tožiti. Roditelji sicer^ pošiljajo otroke na poduk, ali po premnogih krajih slovenskega Stirskega je veljalo in še velja v obili meri: Martin v šolo Martin iz šole. Ako 4 do 5 let otrok gloje klopi z bregušicami, polovico zlatega časa potrati, potrebnih reči pa se ne nauči, potem se ni čuditi, da nimamo bralcev med narodom, razve za molitvenice, ktere pa so nam dendenešnji premalo. Stavopisno poročilo v učilnicah la-bodske vladikovine priča, da je samo 40 slovenskih narodnih učilnic**) 7 čisto nemških, ostalih 181 pa namešanih, t. j. dvojezičnih. Kako je neki to? Vsaj se po vsi labodski vladikovini, razve kakih sedem žup, slovenski oznanja božja beseda, pa ne v dveh •) Ne: pripelja. **) Kje? jezicih, in še nikdar nihče nas ni zato posvaril. Dokler bode imelo po naši slovenski vladikovini učilništvo dvoje lice, ne bode moglo naše ljudstvo napredovati, čeravno bi žive hraste stavili vsi nem-škutarji duhovskega in svetskega stanü. Pomozite, pomozite, vi učilniški poglavarji, če vam je mar za blagost našega ljudstva! Se moram omeniti, da med protestanti poduk bolje napreduje; učilnice so rabnejše osnovane in bolje nego pri katoličanih. Tu se spominjam prevažnih besed nekega svojih najučenejših bogo-slovskih učiteljev, ki je 1847. leta rekel o protestanških učilnicah: „Ako se naše niže učilnice skoro ne zboljšajo, prično, kar se že mestoma godi, pošiljati katoličanje svojo deco v protestanške učilnice, posebno po mestih, ker ondi se dobro nauče vsega, česar potrebuje navadno življenje, ter se ne trati zlati čas, kakor dostikrat pri nas. Sedanji svet zahteva to, kar koristi." — Vesnice: Ce- f)inci, Markovci, Martinje, Trtova. — Tu je ognjišče slovenske de-avnosti, zato se hočem ob kratkem na tem mestu zmeniti o slovnici, to je, o razlikah med našim knjižnim jezikom in pa njihovim razrečjem. Prekmurci so še zelena vejica slovenske svrži, in vsi smo rastlika velike in košate slovanske lipe, ktera druži 80 milijonov sorodnih bratov; zato je treba potegniti tudi Prekmurce v svoje slovstveno kolo: nekaj, da zvemo za obilo zaklade, ki so shranjeni v njihovem golču, nekaj, da bi je pridobili za svojo književnost, ter oteli prepada, kteri nam je že čuda sorodnikov požrl. Tu v misel ne morem jemati vseh besed, ktere se ločijo, ali so krasnejše od naših, samo nektere naj povem bralcem zarad poduka. Posneto je vse iz naroda, Küzmica in Košica. G lasje. V tem razrečji u izgovarja in piše kakor il, tudi včasih kakor i: tiihinec = tujec, ljidje, Bogi namreč Bogü (dajalnik) ; proga tega il se vleče od Štefanovec kraj hrvaške meje tijam do Jadrskega morja. Haložanje pa imajo pri mnogih eno-slovčnih samostavih skoro vselej dajalnik s končnico: o vi, evi; kruhovi zakuri; moževi sem oponašala; celo zdencovi, vetrovi. Ta končnica ni posebnost, nego pravilo. Za starinsko-slovenski ffi se navadno izreka o ali ou, post. pljiinovši, sta-novši, moka in: m ouka = trpljenje, vsamogouč, živouč, enako tudi Haložan. Končni l in lj se izgovarjata kakor o : v z e o > krao, obeseliteo tolažnik; ta sprememba je tudi na koncu zlogov: prišaoc — prišlec. Namesto ol (starosl. vslovki govore in pišo: u: dug, vucke, nam.: dolg, volčje; strsl. K je e, ako ni na koncu: čest, den; X se v razmerniku v spremenja v u, toraj: vu z vez daj; "b pak, če ni na koncu besede, navadno izgovarjajo kakor ej: mej sec, rej č, vrejmen. V začetku besede y izrekajo kakor g: gečmen, gizditi, celo: gjunec nam. ječmen, jezditi, junec; tudi bougši nam. boljši; djama nam. jama. Pri samostavni sklanji se namesto h rabi na koncu j, pri prilozih pa se opušča: vu zvezdaj; tvoji sinov nam. v zvezdah, tvojih sinov; vendar vsele se govori in piše: vu sne h —v spanji. Dalje stoji v nam. j v družilniku: z dikov: med Rabov i Murov nam. i z dikoj , med Raboj i Muroj. Izgovarja se dj v deležji trpevnem: rodjen, osvobodjen; vendar voj = vožd = vodja. Navadno je št er i nam.: kteri; ščem nam.: hočem; namest xi se včasih rabi uj, kakor na Štirskem: vujšku, mu j val niča, t. j. kvišku mivalnica. Sklanja. V zvalniku se je končnica e ohranila pri sarno-stavih: gospodine, bože, Kr i s t e; stara evangelija imajo tudi: brate. Dajalnik in mestnik imata i, prvi namesto U, drugi nam. "b: bogi = bogii: na sveti, kakor pri nas, kjer je v mest- niku se u ne nahaja. V imenovalniku množnikovem pri samosta-vih na k stoji cke: svedocke, junacke namesto svedocje, junacje in sploh to narečje zelo čisla končnico je: ap o stoje, vražje govori Prekmurec in Haložan. Samostavi moškega spola s končnico a se sklanjajo v enojniku kakor ženski samostavi na a, v množniku pa idejo po navadni sklanji možkih imen na soglas. Ženski samostavi s končnico a imajo v družilniku, kakor smo že bili povedali, končnico ov: z dikov, med Murov; samostavi ženski na soglas v imenovalniku pa imajo ouv ali om: po moč-jouv, zmožnostjom; beseda molitev in tej slične imajo v imenovalniku in kazalniku množnikovem končnico i: molitvi, kakor v Halozah. Srednjega spola samostavi imajo dostikrat a nam. o: neba = nebo, tedaj tudi v nebesaj nam. v nebesih; vendar: čudo itd. Tudi Madjarje stavijo v besedah od nas prejetih a nam. o: szena = seno, szita = sito; vsaj cel6: bika = bik; v Slovenskih goricah se tudi čuje: jutra, sovraštva, kar je opešanost. Soglasna sklanja s končnico A = en ima v imenovalniku polno obliko, prav kakor okoli Ljutomera in v Halozah: semen, bremen, vremen itd. Prilogi imajo po trdih soglasih v rodilniku in mestniku o: lepoga, v lejpom vremeni, kar opominjamo na slavo onim, ki trdijo, ali so konči trdili, da se nikjer po Slovenskem ne govori -o ga. Nedoločno sklanjo sem našel v rimerih: iz cela, od huda, za prva; joj pa nosečam i na-ajajočam, Kiizmič Ev. V dajalniku in mestniku enojnikovem imajo ženski prilogi oj, kakor hrvaščina in ruščina: velikoj ribi. Množnik srednjega spola ima vedno a pri prilozih: dobra delja. V imenovalniku in kazalniku dvojnikovem je množnikova oblika spristavkom: va, vi: svojiva brata, dvej ladji stoje če v i, nji-dva, kakor: midva. Primerjavanje. Končnici ok, ek prilogi radi odmetajo: globle, krepše, tudi: trše iz priloga: trd, cel6: lagojejše iz lagoji, kar je že po obliki, pa ne v pomenu, samo na sebi primerjalnik iz priloga: lagoden — malo prida; ta prilog ima v primer j alniku tudi: lagoši v Halozah. Kazalno zaime je: tč ali ti (ta),pa tudi: eti (ete), eta, eto, Haložan govori: 16 in t o tč. Sprega. Tretja osoba v množniku sed. ima vmesto po- N&rodiii koledar 1868. (Letopis.) 5 daljšanega— ejo pravilni o: ido, p s ü j o, postüjo, potre^ biijo; pomožni glagol kaže v 3. osobi mn. polno obliko jeste, kedar je samostalen; takisto na Murskem polji: travo, štera dnes jeste; iz osnove bo d je velevnik boj i bojdi; nedoločilnik gl. II. vrste na— oti: strsnoti, segnoti, closlednje tudi deležje min. del. segnovši, nagnovši, pokleknovši, obrnovši, p liLno vš i, potegnovši. Kako nerad človek znajoči slovenska narečja piše: mahmti, segniti, česar nikdo ne govori razve za-hodnjih Slovencev, toda bodi si zarad skupne blagosti, samo da to kruto malo pripomore k slovanski vzajemnosti. Iz osnove živ, sedajnik živem, eš, e, deležje sed. delavno: živouč, enako Ha-ložan: živoč, žgoč, cvetoč, n. pr. dnes je soince žgoče; del. min. delavno I. pri glagolih 1. vrste 5. razreda pravilno vzemši, vendar tudi pozajevši, začevši, pa tudi: splevši; deležju sed. del. prilagajo radi ki: sedečki, stoječki, ležečki, tudi celo obrnočki nam. obrnovši: da zdvojeni Türci obr-nočki se spiistijo vu pobeg; glagoli VI. vrste imajo v nedolo-čilniku üvati: setüvati, in od tod sed. del. šetiivajoč nam. šetujoč; deležje min. trpevno pri glagolih IV. vrste ima polno obliko : o v a d j e n, in ravno tako se govori. Bodi mi dovoljeno pristaviti, da Haložan postavljaj nam. d glagola i ter spreza takole: i j e m, i j e š, i j e; dv. i j e m a, i j e m i, i j e t a, ijeti; mn. ijemo, ijete, ijedot; neumnost je tedaj, samostav izid n. izhod; nikar se ne opiraj na samostav prid, sod, kar je iz razmernika pri-so- in d iz deti. V 3. osobi mn. Haložan vselej devlje s m. j, tedaj sedido, delado; enojni prihod-njik glagola i je: pem, peš, pe itd. skrčeno iz poijem. Prirečja: zvekšema, naskokoma, neprestanoma; zoberouč, mi pravimo: beročka iz oberočka, kolikor se v obe roki med pergišči vzeme; Haložan pravi: p o j d o m a — gre d 6 ali poidoč. Čestice: i, ino; ar = jer = ker; vsizama — vsi vkuper; prvlje vgovoru in pismu vselej: končimar (na zdravje učenjakom, kteri so mi oponašali, da še dosle nismo pisali te čestice); nindri = jiikder; toti = sicer; malonej; vem vsej kakor vzhodnji Stirci; nego Hal. več; čeravnič kakor okoli Ljutomera kterič: si že bil kterič na Bezjačkem, in v Halozah samič — samo; ništerouč — včasih, nekterekrati, čista oblika bi bila nekteroč; vdilj = vzdolž; zaprva, sprvoga in sprvkonca, poslednje okoli Ljutomera; na örok = na ürok — na urok: ljudje že na urok kopljejo — jako, poprek; točkar = nedavno, štaj. začkaj, zouči, vzouči = vzoči: vzouči svojih vučenikov; nespametno je pisati nasočen, ker nazočenjeizna — v z — ok — en postalo; zoused menda z ouseb = posebi in v Halozah zoseb; nazdrt, nazrt; e s i = semle; izdaleka; potom-t o g a — potem; medtemtoga; jalno — menda; kam — kam Haložan kam — tam; teda, dare — kedar, tudi štaj. dare iz kedare; pali — vzpet in tudi, takisto Haložan; o cit i s t e c = ododod (nikar: odondod); o d e t e c z: odtod; pokčhdob; e t e-hajt tačas; Haložan in Prekmurec rada rabita razmernik obr ali ober = vrh iz obvrh, v se opušča po b: obezati iz obvezati, h pa je, odpadel zarad ležejšega izgovora; ni tedaj iz nemškega ober, marveč najbrže nasprotno. Bese d je: boži, človeči, visi, vuči — volči, nikar božji itd.; vsamogouč, vsavedouč, globl(j)ina, dreselen = žalosten, strsl. ftpACEAX; znojdakle tudi slov., skrovnost; roditelje, nikoli starši; srtel = sredtelje: zuvši črevlje ne puščaj jih na srteli = si-edtelji, k besedi: zu ti velim, da i z zu t i, zezuti je neumna in nepotrebna prepolnost, u je korenika, z — doli, kar se razvidi iz nasprotnega: ob-u-ti, tedaj zu ti, obuti, preobuti kakor: sleči, nikdar izleči ali kaka spodobna nespa-metnost; dešč in dež; ž a 1 o z a j — kos, pravilno založaj, mi pravimo: žalož: žalož kruha mi ureži, nam. založ; račiti; drvotan =: natan = drvnjak hal., strsl. tath, thum := sekati, rezati, odkoder tnalo; mnol(j)anje iz mlo, okoli Ljutomera molviti — nečedno jesti ali nedostojno in nerazumljivo govoriti; zakacati = prekršiti: kaj si zakačal, da so te kašti-gali; pernjanje — prepir; fotiv = hotiv— fačuk (odkod?) madj. fattyü poslednje pomeni tudi najspodnje pisalno pero v gosinji peroti; svestvo iz svetstvo = Sakrament, pa ne: sv. svestvo, kakor naši katekizmi: sv. sakr. ali celo zakrament; črediti se, kakor v Halozah = redoma se menjati; ž i vaz en kakor bojazen; bajilo; oročina, m. uročina — dedina; prezovič = klicalnik; odvetek — naslednik; menča sumnja; jahanec — jezdni konj ; opustiti — v pusčo spreobrniti; p r e d n j a r — predhodnik; prvejšnjik — prior; obaljenje = pomenjšanje; žitek — življenje; zagrebški, nikar zagrebški, takisto: nebeški, ne nebeški; drtinje, = drobtinje; istinga — istina = glavnica, tudi Haložan govori: bom li moral istinsko tudi platiti; končnica inga se je tudiknam pritepla: stotinga, beringa m. stotina, bernja; korčič = kebel; bolvan — malik; karati — svariti, golejn (ej — 6), i; presmeknoti = prebosti; bežaj —tečaj; stoveni med — sat medu; prišestje, našestje, (prišeštvije na-šestvije) iz š e d, kakor nsl. prešestvovati in prešestovati moechari, adulterare, to iz a d in ulter, ultra, nikar ad alter, kakor Klotz hoče; samostavi na-telj so-teo: obveseliteo — tolažnik, od-kupiteo, zveličiteo; kakor je povedano risalska nedelja — duhovna nedelja; vardevati — pokuševati: pet jarmov gjün-c6v sem küpo, i idem nje värdejvat; ščetalje = oset, kov-divati (madj.) = beračiti; bliskanca = blisk; vrša = sa-gena; vrač — vračnik; čonkljav; pokolenec = istega rodu človek; vragometen, tudi hal.; kivati = kimati. Skladnja: strpeti = prenesti — pretrpeti; v dar prikazati; posel imeti; jalova letina; p o ljub iti = priljubiti; t r e t i se, gnesti, phati se; n a 1 e č e n e zanke — nastavljene (AAK) ; hotlj-iva tivarišica m. tovarišica; glas je vobrlencuvao, mi pravimo: ' 1 1 'de, vobrlenecgnati; naša nesl. oblika: rojen je: por o do seje od device Marije; R. je jokala sini svoje; vuha na poslušanje; naj eto kamenje s kruhom postane; okra 1 j iti se = šiloma se kralj napraviti; je m. ga v tožilniku srednjega spola: p okle k-novši so je (dete) molili, gdajenajdete; tudi Haložan pravilno: vino je dobro, zato sem je kupil; zaprtimi dvrmi je I. prišao; ž i t k o m vekivečnim ladao bode; mešter, ka čineči žitkom vekivečnim bodem ladao; glagoli vladati, kraljevati, gospodovati, zapovedati itd. ne smejo imeti razmernika črez, kar je grda nemčizna, nega s ali z: z družino vladati je težko; pri nas se govori: z vami ne morem več rengirati, glagol je tuj, skladnja pa domača; zrasta mal; v pamet vzeti; prečino se je dalje iti; včinte ljudstvo sposesti; glas se je naglo razbli-sno itd. Enojni prihodnjik se praviloma rabi: odnet pride soudit; štera prido; šteri pripravi pout; ki bode vervao, zveliča se, ki...., skvari se, jaz pridem i zoračim ga itd. Pri tej priliki dolžen sem žalibog naznaniti, da še dosle ni bilo nijenega jezikoslovno omikanega prekmurskega pisatelja, kteri bi mogel pisati v tem razrečji pravilno, t. j. konči brez nemčizen in madjarizen. K temu je treba znanja ne samo svojega domačega golča, nego tudi temeljita izurjenost enega ali več slovanskih narečij, zlasti pa starinske slovenščine, t. j. treba je duh slovenskega jezika pojmiti in razumeti, česar pa ondi dosle nismo mogli iskati, ker še nijeden Prekmurec ni zajemal iz hre-pilne vretine Miklošičevih učenih prikazni. Mili bratje, ogerski Sloveni, naj se bližajo, kolikor največ, nam Slovencem v svoji pisavi, naj pristopajo marljivo k „Matici slovenski" in Mohorjevemu društvu, kajti njihovo slovstvo samo po sebi nikakor ne bi moglo napredovati ne imajoče dovolje bralcev; naj zavrgö madjarski pravopis ter se našega lotč, k temu so jim mnogo na pomoč naše učilniške knjige, posebno najnovejšo dobo na svetlo dane. Vrh tega naj se ga nauči vsak närodni vzgajatelj, bodi si duhovnik ali učitelj, po svoji zasobni marljivosti, ker učilnica mu ni ničesar o tem ponujala. Jako potrebno pa tudi je, da se slovenščina vzdigne na dostojno vrednost v društvenem življenji, kar naj velja za nje in za nas. Vzemša slovo od čestitega in ^marljivega starine odrinila sva po hribcih in smrečnih logovih v Stefanovce, kterim Nemci pravijo Štefelsdorf, Madjarji pa Istvanfalva. Ti so skrajnja župa slovenska proti nemški meji, sv. Gotthardu, in na meji madjar-ščine proti vzhodu, ljudstvo je ubogo, mati zemlja ni jako darežljiva svojim bivalcem. Sem je kakor v neke druge krajeve od žalost je narodo seje, nikoli vlade poslan vračnik, ki vleče 600 gold. plačila, ne glede na to, ima li kak posel ali ne. Prekmurci se nerado vračitidajo, kakor je tudi haloška navada, toda primorali so je z zdravniki, češ, da Di se lačnik kruha dokopal; sicer vemo, da je prilično v nevarnosti pri roki imeti zdravniško pomoč. Gr. župniku je slovenski jezik samo za priprosto ljudstvo, kakor prepogostoma še tudi v naših okolicah, kjer so najemniki; društveni nemški, z Madjarji pa se pogovarja madjarski; inači je prijazen in prav priličen človek; 1848. leta si je dal ime Cvernjak spremeniti v Szerennji, kakor se tudi uradno piše; tako delajo kukavi in nezvesti sinci matere Slave. Primerno je pel naš pokojni Stanko: Zašto plače Slava mati, sini su joj renegati, kakih bi na Ptuju, v Ormožji, v Ljutomeru in Kogatci devetere rebrnice polne lehko naložil. Vesnice: Otkovci, Ondovci, Virica, Sokolovci (pri sv. Tomaži poleg Ljutomera se zovejo ondešnji bivalci: Sokolovci, Malonedeljščanom nasproti, kterijn pravimo Potoglavci), Slovenska ves na severno izhodni meji. Calarna se mi je zdela resnitev g. Szelmarja, prolje Slamarja, bivšega 1860. leta kaplana v Turnišči, sedaj župnika pri sv. Benediku, da so pre, kakor misle Madjarji in Madjaroni, madjarska vaška imena prvotna tudi v teh krajevih. Kdo bi verjel, 'da je kaj takega mogoče le meniti človečecu, kteri je samo začetne črtice zgodovine srednjega veka prebral, ktera nezmotljivo svedoči, kdo je ondi imel prva selišča, in da Madjarji ondi, kjer žive Prekmurci, nikdar niti bivali niso, marveč naselili so se v osrčji mastnega zemljišča, nekdanje lastine Slovenov; madjarska selska imena so skrčena v neko jim prilično obliko, ali pa kjer je pomen bil znan, prestavljena navadama v sestavljenko, kakor so delali pri nas Nemškutarji in Nemci z našimi prelepimi imeni. Pogledajo naj Arpadovci na rodovinska in mestna imena: Somšič, Voj; Pešt itd. — Od Stefanovec po priliki poldrugo uro hoda je župa Dolinci, meječi proti vzhodu na madjarski jezik, kjer je živel prav narodni župnik g. Sbtill, znajoči naše knjige in časopise, toda moral je zgodaj slovo vzeti od po-zemeljskega življenja kakor tudi njegov naslednik g. Matjašič Vekoslav, naš štirski rojak. Ondi je o počitnicah se bavil učenec 8. razreda, tožeči, da ni slovenskih dijakov dobiti v bogoslov-nico; kako bi se dobili, vsaj na Slovenskem nimajo nikjer gimnazije, in roditelji hoteči pošiljati sinove v omikališče, morajo je da-vati daleč na madjarske gimnazije, kar zahteva preobilno potro-škov za uboge Slovence. Odtod tolik nedostatek slov. duhovnikov, da že trde Madjarje in Bog ve, koga vse devljejo na Slovensko za dušne pastirje; zato mnogo priličnejše bi bilo, da bi se ti Sloveni pridružili naši vladikovini, ker pri nas še imamo dosle dovolje bogoslovsldh ponudnikov; to bi toliko več treba bilo, ker somboteljski vladike niso znali in ne znajo slovenski, čeravno v tej vladikovini živi 53.000 Slovencev in 28.000 Hrvatov, kteri nikoli niso milosti imeli slišati glasu svojega višega pastirja v razumljivi jim besedi. Taka se Te Slovenom godi. Ves- niee: Budinci, mali Dolin ci, Rihtarovci, Šalovci (ves s tem imenom je tudi v središki župi na Štirskem). Odtod proti sv. Bene-diku grede sva hodila z vodnikom po slovensko-madjarski meji, kjer se je dalo opaziti, da ondi ne prehaja jezik v jezik, kakor na slovensko - nemški meji, nego kakor bi odrezal, Madjar ne besede slovenski in nasproti; sicer mislim, da je poinod inači. Našel sem v tej okolici nenavadno veliko prijaznost priprostega Madjarja; nismo namreč prek Krke mogli, ker ni bilo ondi brvi, koder smo namenili; madjarski mlinar kamen klepljoči je opazil nas prehod iščoče, hčasu opustivši delo se nam je pridružil, vodeči nas na dolnjo stran, kjer je potok bil prebrvljen. Najbolj mi je med Dolinci in Benedikom ugajal kraj ocl Šalovec okoli Kri-ževec, po nadolji rodovitne in skrbno obdelane nive, višave zalo z drevesi opletene, ljudje prijazni in krotki kakor ptice golubice; tu, bi rekel, je lesk vratarstvu, redu in snagi cele spodnje okolice. Za Jožefa II. so postavljene luteranske molilnice v Kri-ževcih, v Pucincih in na Hodoši, ki so sedaj po vnanji obliki povse crkvam enake; Hodoš p roti jugu ležeč šteje še nekoliko slovenskih protestantov, ostali so madjarske narodnosti. Sv. be-deniška župa ima samo 470 katolikov, protestantov 2970 in okoli 40 Židov; cerkev moli na krasnem in visokem holmu, odkoder je vzvišen razgled prek Radgone na slovensko - štirske hribove in mursko polje. Pokojišče kaže lepe spomenike in napise v narodnem jeziku, p. izreko kakega preroka ali besede iz skrivnega razodenja Ivanovega itd.; kakor indi ima tudi tu Židov krčmo, ki je ob enem gostilnica, kjer je dobra postrežba za zmerno ceno; krčmarstvo govori tri jezike: slovenski, nemški, madjarski, po razmeri in obleki gostovi; pogostoma so Abrahamovi odvetki prece nesnažni in umazani v pohištvu in oblečalu, isto velja o teh. Pod bregom je stari leseni župniški hram, kjer je proti koncu minovšega stoletja Kiizmič Mikl6š, svetoga Benedika fare duhovnik ino okrogline slovenske vice - öspörös, spisaval slovenske knjige in kakor sam veli, obračal na stari slovenski jezik, zato mi je to čeravno leseno poslopje neko narodno svetišče, ker tu je bival mož, iz čegar knjig se more prelepega jezika učiti ter njegovo draginjo in krasoto spoznavati učenjak, ki ni imel prilike občiti s tem narodičem. Kiizmiču je naročil prvi vladika sombo-teljski (vladikovina somboteljska je znova vstanovljena za Marije Terezije 1777. 1.; inači se nahajajo sledovje vladištva že v četrtem stoletji. Bere se tudi, da je ista kraljica okraj prekmurski (z one strani računaje) v zaladski županiji, prvlje za-rebskim vladikom podvržen, pridružila vladikom somboteljskim) zily Janoš evangeljščice sestaviti slovenski za Slovence svoje vladikovine in njegov naslednik Herzän Ferenzs grof z Harassa in kardinal znovič natiskati 1804. 1. Vesnice: Andrejci, Berka-čevec, Bokroč, Cekečka ves, Foukovci, Ivanovci Kančevci, Krnci, Košarovci, Kuštauovci, Kukeč, Panovci, Pordašinci, Pro-senjakovci, Ratkovci, Selo, Volčja gomila. Ni tedaj, kakor se vidi na Kozlerjevem zemljevidu, Šal, nego Šalovci, kar je malo više omenjeno, ne Krisavci, nego Križevci, ne Andreic, Kančoč, Falkoč, Rustanoc, Prosnjakfa Cekifa itd.; toliko na popravek. Proti zahodu odtod so Pečarovci, nova župa, postavša za cesarja Franca; tu se nahaja 680 katoličanov in 1906 protestantov. Ves-nice: Bodonci, kjer imajo luteranje molilnico in učilnico od dobe ravno imenovanega vladarja, Dankovci, Dolina, Prosečka ves, Mačkovci, Moščanci, Šalamonci, Vaneča, Zankovci. Od sv. Be-nedika proti jugo-zahodu se pride dobre pol ure v ravnino in v kratkem v Martijance; grede skoz Sebeborce sva se okrepila v neki krčmi, kjer je tudi sedel star serec pije kupico vinske srage, zgolčaval se je rad, ko pa sem ga poprašal, kaka je ta okolica, so li ljudje premožnejši, nego po bregčh, zdelo se mu je tako vprašanje sumljivo, ter je rekel, meni se zdi, da sta Garibaldijeva ogleduha, kar je nehote smeh posililo. Opazil sem, da ljudje v tem kraju prece dobro vedo, kaj se po svetu godi, znali so namreč navajati sestavke iz časnikov; ljudstvo je skrbno, delavno, ima snažne in čedne hramove, deco daja marljivo školati. Marti-janska župa šteje 864 katoličanov, in 2400 protestantov, ki imajo od cesarja Jožefa molilnico v Pucincih in od 1860. 1. prelepo učilnico. Vesnice: Gorica, Markušavci, Mladetinci, Nemčevci, Nor-šinci, Predanovci, Purinci, Suhi vrh, Sebeborci, Tešanovci, Mo-ravči, Volčja ves. Iz Martijanec proti Bogojini vodi po gladki raveni lepa cesta mimo grajščine Moravci, ki so v rokah nekega madjarskega velikaša, kakor navadama vse, kar je boljše in veče vrednosti, takoisto je pri nas, vsaka grajščina, vsaka velika gorica itd. ima navadno tujca gospodarja; zato vzpet velim, le omike nam je presilno treba, inači še to prej de v stranjske roke, kar smo dosle zdržali. Bogojina je pri hribu proti meji slovenskega jezika, ktero dela Dobrovnik, sosednja župa Bogojini, imajoč menjšino Slovencev, zato je tudi poredkoma slišati slovensko propoved; Bogojina ima okoli sebe gosto nasejane vasi; v Bu-kovnici, Vilovcih, Strelpvcih in Bogojini prebiva 1750 katoličanov, 5 protestantov in Židov štacunar s svojo rodovino. Kaki dve uri odtod je Turnišče proti jugu na lepi raynici, poidoma v Turnišče se nahaja proti madjarskemu kraju čarda, kjer mož začrnelega obraza in dolgih kodrastih lasi potnikom z vincem streže. G. Ko-šič o teh okolicah pravi v „Zgodbah vogerskega kraljestva", da je za kralja Ferdinanda II. Bethlen Gdbor, kakti trdi kalvinar dal doljne-lendavsko imanje, štero je Bänfi Krištof imel, vdilj i vkrižema sporobiti i požgati zato, ker je protestantskim propo-vednikom branil (Bakfi) med svojimi kmetovi propovedati in se vdomoviti. Od tistih mal se ne more Bogojina, Kobilje, Turnišče Tušanovci na nekdašnji dober stan drugoč obogateti. V Tur-nišči onda kaplanujoči g. Szelmar se je bahal z zgodovinskimi znanostmi trdeči, da so eti Slovene še le v 12. stoletji se tu naselili. Kdo ne vidi, da taki in podobni možje ne znajo, kake bivalce so našli Arpadovci v veliki Moravski in Panonski pril- mastivši konec devetega stoletja od vzhoda; sicer se mi je dozdevalo, daje ta klinovčev madjaron dopisnik bil v Pesti Hirnök, zvedavajoči mnogo o naših duševnih razmerah. Tu je bil od konca 1860. 1. kaplan, ki izprva črke slovenski ni znal, toda previdnost mu je po pretekših dveh letih turniškega pastirjevanja določila prekgrobje. lina li dotično redništvo iskrico vesti, ravnajoče tako neusmiljeno s slovenskimi ovčicami? Vi revčeki! prote-stantje imajo svoje narodne pastirje, somboteljsko vladištvo pa vas kakor netečne pasterke časti z najemniki, ne umejočimi ovčjega glasü; je li vas tako ostro tepe osoda ali tuja hudoba? Vesnice: Brezovica, Gomilica, Podlipovo, Nedeljica, Poljana štejo s Tur-niščem vred 4480 katoličanov. Proti jugu blizo Mure je nova župa postavša za vladanja Franca I. po imeni Crensovci Ljutomeru nasproti. Ime Crensovci je zvedeno iz samostava: črensa ali crensa, kakor Bukovci, Brezovec, Gruškovec, Drenovec iz buky, breza, gruška, dren. Tu je umrl pred nekoliko leti župnik Szabär Jakob, župnikovci popred 25 let v gornji Lendavi, o kterem se je govorilo, da ima med drugimi poveči rokopis bogo-slovskega sadržaja napisan v slovenskem jeziku, sedaj lastina knjižnice. Hote se osvedočiti o tem sem se vzpet 1866. 1. tamo potrudil, in ~~~ - -t "'iki za pol leta opravljati v u , , o____________umom zloženo. Marsiktero kleno zrno se ondi nahaja za slovenskega jezikoslovca. Sedanjega prijaznega g. župnika sem vprašal, ne bi li imel kakih novih ali starejših slovenskih knjig, toda ni mogel postreči z nepoznanimi meni knjigami, razve edinega „Slovenskega" v svojem razrečji, inači rabijo naše učilniške knjige samo po slovenski strani. Prežalostno je, da se skoro nič ne skrbi za omiko in dušni razvoj teh Slovencev, zadušenih sirot od one madjarske vlade, ktera se hvasta, da ima na zdstavi zapisano geslo „pravičnost"; vemo žalibog in vsi Slovani živoči na Ogerskem ved6, kak pomen ima naša pravičnost. Kako lehko bi pomagali duševno in se zedinili pobliže s temi bratovi, da nam je dobrih, nikar nem-čujočih učilniških knjig; vem, da nimajo moža, kteri bi v iz- Eravnem jeziku in primerni vredbi osnove mogel zložiti potrebne njige. — Posebne zanimivosti so bile za me hrvaške knjige, ktere mi je g. župnik naznanil, namreč Hrvatov živočih v jurski in somboteljski vladikovini, o njih in njihovem delovanji nismo mi Slovenci skoro ničesar znali, vendar njihovi duševni pridelki so tudi za naše jezikoslovje dostojne vrednosti. Kako vrlo so počeli napredovati, dokaz temu je prvi tečaj koledarja na svetlo danega 1864. 1., imel je samo naročnikov med jurskimi in som-boteljskimi Hrvati 1539; koliko se jih je inači spečalo, ne vem. Nas je razmerno množina, pa tako kukavno podpiramo časnike in druge dušne prikazni na slovstvenem polji, malo bi nas svobodno sram bilo, sicer temu močno v okom prihajati naši društvi. Njihova knjiga „Razlaganje velikega katekizma i crkvenih obre- prav lepo obred veleva dov 1836" je priličnejše zložena, nego marsiktera istega predmeta v drugih jezikih. Ravnokar je dogotovljena knjiga v treh debelih zvezkih „Žitak svecev". Požoni. Zgled tega razrečja daj ta-le pesem: Sričan seljak. Živite neg, vi gospodja, kako vas je volja Va varoših — daleko od zelenega polja. Imate bar vse veselje, — ja vam ne zavidjam; Ne znam čab' mi platit mogli, da se s vami minjam. Vi se veselite, ča ste va visokih hiža', Mojuj' meni sam Bog stvoril, — i jel' moja niža? Prostori vam ležu po tlo, umetno otkani; Ali još su moji lipši: zeleni prostrani. Date si nakitit stene zlatom, svilom, cvetjem; Moje stanje sam Bog snaži zelenim drvetjem; Vi zazirate neg vsenek na zidi zelene; Meni vas dan milodušo rožice rumene. Vi zastirate obloke, kad van sunce grije; Meni je Bog, kad pripiče, oblakom zakrije. Kadite si hiže cukrom, da morete živat; V mojem stanu miloduha ne prestane dihat. Pak jačkari ča vas stoju! — jedni grlom pilu, Drugi krešču srake, drugi opet cvilu. Al' kod mene: drozdič ovde, slavulj jači tute. Kös si šurla, fink si gusla, a pak vse pregnute! Da vam bude svitlo v hiži, gaz i sviče žgete, Još nij vidit prez očalih; — moje svice glejte: Meni božje sunce, misec, meni zvezde svitu, Telo, duh razveseljuju, travu, žito kripu. Stol vam se od jila, pila skoro ožiguje; Mene prost obed, večera dosta okripljuje, I vam se jist vred oduri, — a meni se rači: Vi mlahavite od pila — a ja sam vek jači. Ja si tako hvalim samo moje selsko stanje; Vridno mi je več, neg vaše suho vse imanje. Ako molim; ipak nimam ruk vsenek va žepu , Blagoslov mi van ter nutar curi, kot na čepu. Gl.....ch. Ta pesem že dovoljo kaže hrvaški značai; pravopis je ma-djarski kakor pri ogerskih Slovencih. Neke razlike na razjasnilo : 6 navadno = i:sričan;neg zapostavljen — le; ča = kaj ali kar; tretja osoba v množniku pri glagolih na e vselej u: ležu, kripu m. leže, kripe; & ali k = a; v s ene k ali v sen eg vsela iz vse in neg, poslednji — le, tedaj vsele; jačiti, jač-k a r i t i — peti, spevati, j a č k a — pesem ali popevka; j a č k a r = pevec; prostor — sag; čer — tijam; zapirati = zadr-žavati; pominak spomenek, pogovor; lapat, lapta = niva; godinapadazvrhu laptov; skrznuti — zginiti; blaznik = bo-gokletnik; na vratoh tuketati = na vratih trkati; slobod je govoriti; grkljan = grlo; zator = kvar; držak — ročnik, toporišče; nimam lažno = ne utegnem; lašč — lasten; sloš-čina— složnost; vračka = stih; pač k a = ovira; svetov 11 ik = svetovalec; krljak, krljač = škrljak, klobuk; trubac — gobec; končimar z: vsaj; odlog = razve itd. Predno se poslovim s Črensovcem, treba se me zdi še omeniti, da v sosednji župi, spodnji Lendavi živi pet sto Slovencev, imajočih za se posebno podružnico, kjer se je za nje po nedeljah božja služba opravljala in slovenski propovedalo; toda neka leta nimajo več slovenskega duhovnika, in tako so prisiljeni, hotč božjo besedo v razumljivem jeziku slišati, v Crensovec ali prek Mure hoditi k propovedi. Kako korist donaša ljudem tako potepanje, dobro ve vsak dušni pastir. Nek duhovnik slovenski bivši v Sombotelji (Sobotišči) je to neskladnost naznanil nekemu prečastitemu kanoniku rekši, naj bi prečastito vlad redništvo račilo dotičnemu dekanu ukazati, da se ta nedostatek odstrani; toda dobil je odgovor, kjer ni tožnika, ni sodnika. Tu imaš, zatirani Slovenec, vzpet košček svoje nemile osode! — Crensovec šteje 3348 katoličanov in llv Židov; vesnice: Gornja, srednja in spodnja Bistrica, Trnje, Žižki. S Crensovec kraj Mure je lepa ravnina, polje prece rodovitno, vesnice združene, veče imajo svoje vaške učilnice, kjer z večino podučujo od nas tamo prešedši učitelji. V Belotincih je lepa in velika grajščina, ktero je pred več leti kupil baron Sina prav dober kup, ter župa istega imena štejoča 4980 ljudi. Navadama se piše Belatinec, / narod po govori Belotinci, gotovo iz bel, belota, belotina, belo-tinec, v množniku: belotinci kakor Pršetinci, Slabotinci. Tu je umrl 1. 1860 marljiv Slovenec Kutič, šireči Košičeve in druge knjige med narod, od one dobe pa župnikuje g. Žižek; tega gospoda sem videl dvakrat v Mariboru pri besedi; ta je mož, kte-remu so mili Slovenci takraj Mure, kar se od tod vidi, da je postal matičar, kakor i njegov g. kaplan Z. in marljivi učitelj M., kteri skrbno vadi Prekmurčke v lepem slovenskem petji. Pri tej priliki bi prosil omikanega g. kaplana Z., da bi račil nabirati nenavadne slovenske besede in pripovedke med ljudstvom, opisa-vati njegove šege v raznih primerih, ter njegovo vsakdenjo in svetečno obleko, in potem po naših časnikih naznanjati. Tu so židovi jako mah prevzeli, kakor poinod, kjer je ljudstvo nevedno in dobiček najti, toliko so se pomnožili, da iinajo celo shodnico in rabina, kteri v nemščini uči Mojsejevo postavo. Obrezanci se trude tudi tu širiti tevtonski živelj. Čudno se mi zdi, da je v belotinski župi menje ljudi, nego v madjarsko- slovenski Lendavi, pa vendar ona ima 434 otrok za učilnico, ta samo 206, češ, da je Slovencem več mar za uk. Vesnice: Adrijanci, Bratonjci, Dokleževie, Gančanje, Ižakovci, Lipovci, Melinci. Proti Soboti poleg velike ceste je krasna in bogata grajščina Rakičan, vse okoli grada je lično urejeno, umetni vrtovi napravljeni kakor v najolikanejši deželi. Sobota (Murai Szombat Olsniz) ima lice lepega tr ga, toda zidov obilno, kteri imajo svojo shodnico in posebno pokojišče. Odtod smo neke dopise brali v časniku, brane-čem slovenstvo; dotičnega veštega dopisnika prijazno nagovarjamo, naj se večkrat rači oglasiti. Vrh 2919 katoličanov živi v ti župi 590 protestantov in 180 Židov. Vesnice: Borčci, Črnelovci, mali in veliki Bakovci, Kroug (madj. Korong, kar priča da so Madjari to ime posneli, dokler še^se gorovil /K — on, toisto velja o imeni Szombat), Lukavčevci, Črnci, Poljana, Rakičan, Svetovci, Veš-čica. Kakor so pri nas pogostoma veče dostojanosti previdene z nemškutarskim licem, tako ondi z madjaronskim. Kraj Mure, naši Kapeli nasproti, je župa Tišina, kjer je župnikoval Terdesy, pred 1848. 1. Kolenko, sedaj se menda v adu posvetuje z Arpa-uom in njegovim sinom Zoltanom, kako bi se najbrže dala poar-paditi ta slovenska okroglina. Vesnice: Frankovci, Gederovci, Gradiška, Krajna, Kupšinci, Petrovci, Petanci, Poljanci, So-dišinci, Tropovci; Vanča ves. Katoličanov tu živi 1903, protestantov pa 415. Župnih učilnic imajo Prekmurci 18, podružnih ali vaških 9 in 4 protestanške, namreč v Petrovcih, Pucincih, Bodoncih in v Križevcih; inači nikakega srednjega učilišča, nego so primorani svoje sinove, hote jim omiko priskrbeti, pošiljati v tujstvo, kjer nasrkavši se inorodnega življa pozneje malo marajo za svoje zapuščene rojake. Nimajo nikakega znanstvenega ognjišča v svoji okolici, kjer bi segreval in krepil jarni duh slovenske mladine, zato silna potreba je, da se ustanovi p. v Ljutomeru niža rečna gimnazija, da bode dušno središče Prekmurcem in vzhodnim štirjskim Slovencem ter zgornjim Medjimurcem. Mi bi bili nasve-tovali, da se vsa okroglina slovenska po zakonitem poti pridruži labodski vladikovini, ker zmagamo, hvala Bogu, mladenčev, kteri se posvečujejo duhovništvu; toda dokler vladiška pisarnica in kn. vi. stolništvo ni slovensko, dokler nam se okrožnice pošiljajo v nemškem jeziku, dokler se krstne, ženitvene, mrliške itd. Knjige ne smejo pisati v našem lepem slovenskem jeziku, dokler bogo-slovnica goji nemški živelj, dotle nikakor ne podpiram navedenega predloga, ker bratje Prekmurci bi nam se lepo zahvalili za tev- tonsko petkovico, vselej še jim ljubši ostane madjarski turoš-maček. Premiii bratje! zajimajte radi iz zdrave vretine naših dušnih pridelkov, skrbite za razvoj in omiko svojega zapuščenega in zanemarjenega ljudstva slovenskega, da nas ne bode pravična zgodovina tepla, vsaj bodi tudi vaše geslo: Skrbi za se, ljubi brata, Dvigni ga, odpri mu vrata; Sodnik naj bo srce. Vi pravite: Kder brat bratu roko dava , tam ni rod ni dom ne strada. Slovenci smo, svobodo ljubimo ..; živila svoboda in narodnost slovenska! Jeli ima slovenski jezik soglasnik f ? (Jezikoslovna drobtina.) Spisal Davorin Trstenjak. ismenka F je svojo podobo vzela od aeolskega digamma F\ ktera to imč ima, ker je iz dvojatega r složena, s kterim so Grki in Italjani vnajstarejih dobah feniški zvuk inpismenko Vau ali Vav poznamljali, in ßnv imenovali. Veljava tega glasnika je stala med u in b. Pozneje so ta soglasnik Grki celo izgubili, posebno jonski, pri Italjanih se je do dnešnjega dne ohranil, in imajo ga vsi romanski jezici. Kakošen karakter je soglasnik / izprvega imel, razjasnuje se iz tega, da zastopuje v latinščini grški: