Pofttntn* plačana w fiiM
Leto LXVn.„ št. 100
Ljubljana, četrtek j, maja 1934
Cena Din 1.-
l*naja vsaJc dan popoldne, lsvzemtt nedelje in praznike. — Inseratt do 90 petit TOt a Din do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« »elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, aa inozemstvo Din 36.-. Rokopisi se ne vračajo.
UBEDNISTVO IN UFRA VNMTVO LJUBLJANA, RnaUJeva ulica M. 5
Telefon it. S122, 312S, 31*4, 3125 In
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 4471. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon AL 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon s t. 190. — Jesenice, ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani 3t. io.3.*>i
TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO
Nova pogodba bo v veliko večji meri omogočila medsebojno izmenjavo blaga — Sklei jena je tudi tujskoprometna in konzularna
konvencija
Beograd,  3. maja. r. V torek dne
1. maja je bila v kabineiu trgovinskega ministra podpisana novosklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo. Kakor znano, so se pogajanja za sklenitev te pogodbe pričela že dne 15. marca, toda zaradi obsežnega gradiva so se zavlekla in bila končana še le te dni.
Pogodbo je podpisal v imenu Jugoslavije trgovinski minister g. Juraj De-merrovič. v imenu Nemčije pa pooblaščeni minister in poslanik na našem dvoru v. Heeren ter šef nemške delegacije, načelnik nemškega gospodarskega ministrstva Sarno\v. Podpisovanju so prisostvovali jugoslovenski in nemški delegati, ki so vodili pogajanja ter višje uradništvo zunanjega in trgovinskega ministrstva. Ob enem s trgovinsko pogodbo je bila podpisana tudi konvencija o tujskem prometu. Po podpisu pogodbe je bilo objavljeno naslednje skupno uradno obvestilo:
Pogajanja, ki so se vodila med. jugo-slovensko in nemško delegacijo z obeh strani v kar najbolj prijateljskem duhu, so danes dovedla do podpisa nove trgovinske pogodbe. Ob enem s trgovinsko pogodbo je bil sklenjen tudi sporazum o tujskem prometu in konzularna konvencija. Nova trgovinska pogodba stopi v veljavo 1. junija na mesto dosedanjega začasnega trgovinskega sporazuma, sklenjenega 26. junija 1933. Upravičena je nada, da bo s to pogodbo dosežen zaželjeni cilj, to je poglobitev medsebojnih gospodarskih odnošajev.
S to pogodbo daje Nemčija Jugoslaviji znatne olajšave za njen izvoz na nemška tržišča, kar bo omogočilo, da
Jugoslavija razvije svoj izvoz v Nemčijo v mnogo večji meri nego dosedaj. Jugoslavija s svoje strani priznava Nemčiji za uvoz industrijskih izdelkov največje ugodnosti in celo vrsto ugodnejših carinskih postavk, ki bodo omogočile, da Nemčija ugodnejše razvije svoj uvoz v Jugoslavijo nego dosedaj. Pogodba predvideva ustanovitev posebnega vladnega odbora v obeh državah. Ta dva odbora imata nalogo, da v stalnem medsebojnem stiku neprestano proučujeta vsa vprašanja, ki so važna za nadaljno medsebojno zamenjavo blaga. Po dogovoru stopi nova trgovinska pogodba v veljavo 1. junija, to je še pred ratifikacijo.
Izjava nemške delegacije
Po podpisu pogodbe je sprejel naše novinarje zunanjepolitični referent nemškega gospodarskega ministrstva g. Winter ter jim o novi trgovinski pogodbi izjavil med drugim:
Nova trgovinska pogodba predstavlja novi kamen v temeljih nemške trgovinske politike. Ta politika sloni na načelu, da je za novo gospodarsko zgraditev Evrope predvsem potrebno ozdravljenje narodnega gospodarstva posameznih držav. Po neuspehu londonske gospodarske konference je postalo to spoznanje splošno. Okolnosti sUijo evropske narode, da iščejo pri reševanju gospodarskih problemov lastnih poti Rešitev gospodarstva pa se izraža vedno bolj v znaku rešitve kmeta. Nemško kmečko prebivalstvo si je postavilo za cilj svojega prizadevanja dviganje konzumne moči Evrope, predvsem pa agTarnib narodov. Dviganje življenjskega standarda je edina pot, ki more obnoviti in uposobiti evropsko gospodarstvo za cirkulacijo dobrin na lastnem področju. Zavedajoč se tega. je nemški narod hotel
najprvo napraviti red v svoji lastni hiai. Zato je Nemčija uredila v prvi vrsti svoja lastna tržišča tako, da dajejo danes nemškemu kmetu    stalno osnovo za njegovo kalkulacijo.   Istočasno omogoča to točen pregled nemških potreb   za uvoz iz inozemstva in za primer porasta življenjskega standarda   moremo mirno pristati na povišanje  uvoza.   Ohranitev takega reda na nemškem notranjem trgu je važna tudi za jugoslovensko kmečko prebivalstvo, kajti samo ta red je osnova za povišanje potrošnje nemškega naroda na eni in za povišanje uvoza iz Jugoslavije v Nemčijo z druge strani. Zaradi tega bi jugoslovenski kmetje storili prav dobro, če bi se s časom prilagodili  prilikam    na nemškem trgu.   Z osnovanjem mešanih komisij, ki jih predvideva pogodba, je omogočeno najtesnejše sodelovanje na tem polju. Med kmeti dveh držav je mnogo lažje doseči sporazum, ker kmet na vsem svetu tvori steber   države   in ima najgloblji   čut za svoj narod in domovino, pa se zaradi tega tudi najlažje sporazume s kmetom drugega naroda. Nemški kmetje so vedno z globokim    spoštovanjem     spremljali žilavo borbo jugoslovenskega kmeta ter spoštujejo hrabrost viteštvo in voljo jugoslovenskega kmeta za napredek jusroslovenske-ga naroda. Zato sem trdno uverjen, da bo tesno sodelovanje    med obema narodoma dovedlo do uspešnega napredka in blagostanja kmečkega prebivalstva obeh narodov. Sedanje pogodbe seveda ne smatramo za dovršeno  delo.    marveč vidimo v njej začetek za nadalinjo izgraditev medsebojnih odnošajev Vživeti se moramo v potrebe drug drugega ter v prijateljskem sodelovanju odstranjevati  ovire,  ki  se nam stavijo nr. pot. Samo vztrajno delo lahko dovede do gospodarske obnove vse Evrope. To delo pa bo tem lažje uspelo med Jugoslavijo in Nemčijo, ker bodo pri tem Nemci, ki žive v Jugoslaviji in so lojalni jugoslovenski    državljani,    larko tvorili most za medsebojno zbliževanje.
Vzpenjača ob Ljubljanici v obratu
T ~**s bodo spravili iz Ljubljanice približno tr        količine materijala lanskega izvoza.
Raznarodovanje
koroških Slovencev
Kako izpolnjuje Dollfussov režim obljubo pravičnosti proti koroškim Slovencem — Skandalozno ljudsko
štetje
Beograd. J maja. M. Dan za dnem prihajajo nova poročila o krivičnem m ponarejenem ljudskem štetju na Koroškem. Tamkajšnje oblasti so si prizadevale na vse mogoče načine, da bi ljudstvo pripravile do tega, da bi se odreklo svoji slovenski narodnosti. Komisarji za ljudsko štetje so postopali pri zbiraniu statističnih podatkov tako. kakor da bi bilo naše ljudstvo ▼ teh krajih malone že izumrlo. Statistika jim ni služila za ugotovitev resničnega stvarnega položaja, marveč se je zlorabljala v politične in nacionalne svrhe. Tak način je še slabši, kakor so bile predvojne metode v bivšem avstro-ogrskem cesarstvu, kjer so zahtevali z dvoumnimi vprašanji izjavo o narodnosti, ki se je ocenjevala po občevalnem jeziku. Kakšne so bile metode pri poslednjem ljudskem štetju na Koroškem, kažejo naslednji najbolj kričeči primeri:
V občini Ziljsrki Bistrici je komisar za ljudsko štetje vsakemu Slovencu pravil takole: »Ce se boste izdali za Slovence, boste dobili slovenske šole, vaša deca pa bo ostala brez eksistence, ker se ne bo naučila nemščine.« V Važenbergu pri Veli-kovcu je komisar vpraševal ljudi: »Deutsch, windisch oder slovenisch?« Ljudem, ki so se izdali za Slovence, je grozil z zaporom in sodno preiskavo zaradi veleizdaje, kdor pa je prijavil, da je »windisch«, je bil enostavno zapisan za Nemca.
V Zihpolju je komisar vpraševal ljudi, ali so za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Ce je kdo izmed Slovencev imel pogum reči, da je Slovenec, so mu grozili zaradi veleizdaje. V Grabštajnu je komisar vpraševal lju" di: »Slavisch oder deutsch?« Vsakemu Slovencu je grozil z izgubo penzije ali sličnih dohodkov V Dobrli vasi je komisar vpraševal ljudi, ali so za Koroško ali za Jugoslavijo. Ce je kdo dejal, da je Slovenec, ga je komisar nahrulil, češ, da izdaja Koroško, zapisal pa ga je le za Nemca. V Med-gorju je komisar vpraševal ljudi, ali so za Jugoslavijo in Srbe ali za papeža in Avstrijo. V Ločah je komisar pravil ljudem, da bodo morali, če se prijavijo za Slovence, plačevati dvojne davke. Poleg tega je jemal podnevi zbrane podatke domov m jih ponoči popravljal. V Mariji na Zilji je komisar vpraševal ljudi, ali so za Srbe ali za Avstrijo. V Žrelcu je komisar pripisal k podatkom o narodnosti, da so se ljudje prijavili za Nemce s pripombo, da se bo* do nemščine že še naučili. V Skocijanu je
bilo zopet vprašanje, ali so ljudje za Jugoslavijo fcli za x\vstrijo.
Spričo takega postopanja komisarjev za ljudsko štetje so bili v jugoslovenskem delu Koroške zapisani za Nemce ne samo naši nezavedni, marveč tudi naši najboli zavedni Slovenci, ki so iz korektnosti odgovarjali, da so sicer za Avstrijo, toda Slovenci. Izmed okoli 100.000 Slovencev je bilo na tak način naštetih le 20.000. Vsi ostali so bili prijavljeni kot Nemci. Na Koroškem je zavladalo med našim prebivalstvom zaradi tega veliko vznemirjenje. Ljudsko štetje je tudi pokazalo, kako postopajo v Avstriji proti naši manjšini in kako delajo z ljudmi na nedopusten način emisarji Dollfussovega režima. V Jugoslaviji smo doslej strogo spoštovali nemško narodno manjšino in njene pravice ter ji omogočili popoln kulturni razvoj. Niti administrativno, niti dejansko, niti z drugimi sredstvi se Nemci niso umetno raznaro-dovali. Ljudsko štetje na Koroškem je pokazalo, koliko je treba ceniti krščanski kurz v Avstriji in koliko je dati na izjavo dr. Dollfussa, da bo njegova vlada pravična tudi napram narodnim manjšinam na avstrijskih tleh.
Junakom dela v spomin
LJubljana, 3. nuja
Rudarjem, junakom dela, ki so tragično podlegli v borbi za obstanek v rudniku Kaknju, priredita Strokovna komisija in centrala »Svobode« v so>boto, dne 5. maja ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice v spomin svečano komemoracijo.
Odkar obstoji naše rudarstvo, strahovi-tejše nesreče ne pomnimo. Po hodnikih in rovih rudarskega podzemlja, kd izteguje svoje kremplje nad 3000 m daleč, je 21. aprila ob 13.15 uri nastal v trenutku strašen pekel. Strašen tresk je pretresel ozračje, vnel se je plamen in pomoril še zadnje rudarje, ki jih ni zadušil plin.
Rudarji »junaki dela, ki so vajeni nevarnosti, ki so dolga leta vršili svoj rudarski poklic naporno in v znoju, so pred strašno, nevidno grozo in silo elementov bili kakor igrače strašnih prirodnih sil... Bliskovito, kakor bi upihml svečo, je bilo 137 ru-
darjev v groznih mukah zadušenih.
Da izkaže ljubljansko delavstvo časten spomin junakom dela, bo spored sobotne komemoracije ze>lo lep in turobno svečan.
Godba »Zarjac bo zaigrala več žalostink, pevsko društvo Krakovo-Trnovo, pa zapoje pesmi »Prijateljem v slovo«, »Narodno na-grobmeo« in »Blagor mu, ki se spočije«. Predsednik Delavske zbornice g. Sedej bo govoril o nesreči in o potrebi socialnega zavarovanja zoper nezgode, starost in smrt Recitirale se bodo Tone Seliškarjeve: »Pogreb* in »Črna mati« ter Mile Klopčiča: »Moj oče«.
Tako -bo delavstvo in vsi, ki se udeleže tega žalnega večera, počastilo spomin žrtev junakov dela.
Jadranski teden v Litiji
V Jadranskem tednu, ki naj slož: vse sloje in vse prebivalstvo naše drŽave k močnejši jadranski zavesti, bo sodelovala tudi Litija io ves naš srez.
Kot prva je stopila na plan mladina naših šol. Pomladkarji Jadranske ^traže rasprodajajo koleke, ki gredo v koristt socialnih akcij JS. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil naše najmlajše v službi ia«ega Jadrana. Vsak dar je dobrodošel!
Propaganda za naše sinje morje dela tudi učiteljstvo našega sraza. 2e na apri-lovem zborovanju v Višnji gori, je pozval poverjenik g. Vinko Okom k pristopu v J- S. Prav časten je bil odaiv na vabilo vnetega poverjenika JS. Učiteljstv0 pa je predavalo in še predava vse te dni po vseh šolah o našem Jadranu. V berilnih sestavkih, iz člankov v »Našem rodu«, ki ga izdaja Mladinska Matica pri JUU v LJubljani in iz recitacij so se naši mlad.l državljani sezmaniM z našo obalo, o zvezah morja z zaledjem, o gospodarskem pomenu morja, o našem turizmu in paro-plovbi. Uspeh!? V vrste PJS so spet pristopili novi člani. Tako je učiteljstvo našega sreza storilo svojo dolžm-nst za Jadran in za državo.
Jadranski teden pa bo pri nas -.akiju-čen v soboto 5. t. m. z družabnim eče-rom v litijskem Sokolskem domu. Priredi ga naša podružnica JS. Ves naš srez stojf ta teden v znamenju velike ideje: Čuvajmo naše morje! —nč—
INOZEMSKE BORZE.
Curih. 3. maia. Para 20.365. London 15.73. Newyork 307.25, Bruselj 72.075, Milan 26.26. Madrid 42.225, Amsterdam 209.—, Berlin 121.55. Dunaj 57.20. Praea 12.84, Varšava 58.325. Bukarešta 3.05.
LJUBLJANSKA BORZA.
De rize: Amsterdam 2316.51 — 2327.87, Berlin 1345.14 _ 1355.94. Bruselj 798.85 — 802.79, Curih 1108 35 — 1113.85. London 17397 _ 175.57. \ew7ork 3376.33—3404.59. Pariz 225.71 — 226 83. Praga 142.23—143.09, Trst 290.57 — 292.97 (oremiia 28.5 oo\*t.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35— 9.45.
Ljubljana, 3. maja.
Vzpenjača na Sv. Petra nasipu je privlačna kot prava atrakcija. Zlasti meščani, ki spremljajo vse dogodke s tistim poseo-nim zanimanjem, kakršno zaslužijo le veliki dnevni dogodki, imajo za nekaj časa dovolj duševne hrane. Nezaposleni pa, ki morajo misliti na suhi kruhek, na boren zaslužek, ki je tako težko priti do njega, se ne zbirajo ob vzpenjači, da bi se zabavali ali da bi študirali tehniko; radi bi delali Vzpenjača je začela obratovati, dober znak: Začeli so delati v Ljubljanici v večjem obsegu.
V torek popoldne so dogradili vzpenja-čo za spravljanje materijala iz struge. Ime vzpenjača morda ni primerno, meščani bodo pa iznašli primernejše. Ne gre toliko za ime kot za sredstvo. Pri regulaciji Ljubljanice, poglabljanju struge, je glavno, kako spraviti na breg materijal č\m ceneje in hitreje. Za prejšnje načine izvažanja se niso mogli ogreti in ker so sklenili, da bodo odvažali izkopano blato z vozovi, je bilo treba rešiti samo vprašanje, kako bi najbližje in najhitreje spravili materijal na nabrežje ter kako bi ga od tam odvažali brez zastoja.
Iz struge se začne vzpenjati železnica po strmem odrišču, ki ima 30 cm naklona na meter (30%). Nad cesto nabrežja se dvigne približno 3 m in preide na raven oder, kjer izsipavajo materijal v škatle, lijakom podobne, k? se odpirajo na dnu. Oder je torej tako visok, da lahko vozovi vozijo pod njim Materijala ni treba prelagati in ne nalagati z lopatami na vozove, nego samo odpro vrata škatle ter se materijal vsuje n-» voz.
Do vzpetine vlači vagončke motorček, kurjen s surovim oljem, in sicer po 4 hkrati. Ob vznožju pripno po 2 vagončka na žično vrv, ki se navija in odvija na vrhu na vreteno z električnim pogonom. Dinamo vleče bolj počasi, ker je huda strmina, vendar prispeta vagončka približno v pičli minuti na vrh.
Za povzdigo bežigrajskega okraja
Ljubljana, 3. maja Ob številni udeležbi članstva se je vršil prejšnji teden v gostilni Kačič občni zbor gospodarskega in kulturnega društva ia bežigrajski okraj. Zborovanje je otvori! predsednik ravnatelj g. Danilo šaPlja, k; je v kratkem nagovoru pozdravil navzočega župana g. dr. Puca in opisal delova nje društva. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev, Ki so bila sprejeta brez debate. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Danilo šaplja. v odbor pa gg. Ferdo Accetto, Ivan Breščak, Vlado Jaabec, Fran Kamenžek, Bogomir Lovšin, Vlado Pintar, Rudolf Podpac, inž. Mi-ko Sušteršič, za namestnika Janko Blagajne in Milan Gu&tin, za revizorja Ivan Zoreč in Josip Cihlaf, za namestnika pa Jože Lđčen.
Pri slu,., u ocih so bili sprejeti predlogi, da se podaljša električna cestna železnica po Tyrsevi cesti vsaj do pomerija mestne meje, kar bi bilo za ves okraj največjega pomena. Društvo se bo zavzelo, da bo čimprej zgrajena iz socialnih in higienskih vidikov prepotrebna mrtvaška veža. V zvezi s tem bi bilo potrebno, da se napravi odcep cestne železnice po Linhartovi cesti do sv. Križa, kar bi renta bilnost proge samo zvišalo. Zelo umesten je bil nadalje predlog, da aaj stori društvo potrebne korake, da oblasti ne bodo podeljevale toliko koncesij za vinotoče ker nas pijančevanje žene v neizogibno gospodarsko in socijalno propast. Zboro-valci so nadalje stavili odboru v dolžnost, da izipoaluje, da se bo pričelo s tlakovanjem Tvrseve ceste, ako Iz finančnih ozi-rov ne bi bila mogoča graditev cestne železnice. Nujno potrebno pa je asfaltiranje hodnika za pešce. Porušijo naj se tudi cestni kantona, da bo vsa širina Tvrševe ceste uporabljiva. Urede naj se nadalje ulice za topničarsko vojašnico, zlasti Mariborska, Ptujska, Peričeva in Keržičeva. Mestne hiše za vojafimlco naj se ograde, ceste ob mestni koloniji zasade in izpopolni razsvetljava, kd je po nekaterih ulicah zelo pomanjkljiva. Bežigrajski okraj stalno narašča In spada v področje društva že 57 ulic, 503 hiše in 7119 prebivalcev.
Spregovoril je nato župan g. dr. Puc, ki je podčrtal velik pomen društva. Pobijanje brezposelnosti zahteva, da se na javna dela polaga čim večja važnost. Mestna občina se tudi ravna po tem sistemu in izda v ta namen letno 150.000 dinarjev. V bežigrajskem okraju se je že pričela graditi nova osnovna šola, za zgradbo gimnazije pa se vrše pogajanja, ki potekajo zelo ugodno. Centralna vlada je sicer črtala v banovinskem proračunu anuiteto v znesku 400.000 Din, vendar bo dobila banovina kredit za gimnazijo iz pozicije za stavbarstvo. G. župan Je nato govoril o tlakovanju cest. Za Tvrševo cesto J© na razpolago 100.000 Din, čeprav je potrebnih 10 milijonov. Po županovem govoru   je predsednik  zborovanje zaključil.
Postani In ostani član „Vodnikove druibe"
Včeraj so delali bolj na poskušnjo. V začetku seveda na gre vse tako gladko. Dopoldne se je pretrgal jermen pri pogonskem stroju, kar je povzročilo majhen zastoj. Sicer je pa zaposlenih šele okrog 50 delavcev in materijal jih nalaga komaj tretjina. Precej je zaposlenih pri gradnji jezu pri Čevljarskem mostu. Zato niso izvažali in ne odvažali materijala naglo. Izvoz bodo lahko še zelo pospešili. Včeraj je odvažalo materijal 10 voznikov, ki bi brez zastoja odpeljali povprečno po 10 ms materijala na dan. V najslabšem primeru lahko pospešijo izvoz in odvoz tako. da bodo spravili na dan iz struge okrog 200 ms
Letos bodo izvozili le približno tretjino količine materijala lanskega izvoza. Lani so izvozili nad riO.OOO m3 materijala in poglobili strugo približno v dolžini 900 m, do-čim jo bodo letos le v dolžini okrog 420 m in bodo izvozili približno 18.000 m3 materijala. Izvoz bo letos olajšan ter pospešen, ker bo stavbna železnica mnogo krajša in zaradi tega ne bodo potrebovali toliko va-gončkov. kot lani. ko jih je bHa večina na poti. zunaj struge, dočim jih je v strugi primanjkovalo. Imajo 50 vagončkov, kar Je dovolj. Vozniki odvažajo materijal k staremu pokopališču, kjer bodo zravnali teren za novo svetokriško cesto.
Edino voda bi lahko resneje ovirala poglabljanje, ki je je zdaj v strugi precej, kljub temu. da je spuščena zapornica v Trnovem, toda struga bo dobro izolirana. Močan betonski jez. ki ga že grade v zgornjem koncu sektorja bo povsem zaprl dotok vode. Med tem jezom in zasilnimi nasipi, ki jih bodo nasipavali po potrebi, bodo vodo izčrpavali, da bo struga dovolj suha. Ob hujšem deževju, ko voda izredno narase, se bo pač moralo delo ustaviti Vendar jih ni treba posebno skrbeti, ker je letos mnogo manj dela in manj težkoč kot lani.
Čim bo zbetoniran jez, začno poglabljati strugo od njega navzdol in betonirati dno. Čez 14 dni bodo najbrž te betoniTali dno, če bo ugodno vreme.
Mezdni spor v tovarni Remec
V tovarni upognjenega pohištva Remec & Co. na Duplici pri Kamniku je delavstvo z današnim dnem ustavilo obrat in ostalo doma. Sinoči se je vršilo na vrtu gostilne Herle na Duplici delavsko zborovanje, katerega je sklicala Narodno strokovna zveza in katerega se je udeležilo prav vse delavstvo. Na shodu sta poročala o položaju v tovarni strokovni tajnik NSZ g. Kravoa in za JSZ g. Lombardo. Oba sta izjavila, da prva pogajanja, ki so se vodila med podjetjem in zastopniki delavstva, niso rodila uspeha, ker vztraja podjetje na tem, da se plače znižajo za novih 28 %. Po poročilih obeh tajnikov so govorili zaupniki in delavci podjetja, nakar so delavci sprejeli resolucijo, s katero odklanjajo novo znižanje plač in izjavljajo, da pod sedanjimi pogoji in za znižano plačo ne gredo na delo. V resoluciji pozivajo merodajne oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se mezdni spor čim prej poravna, ker je prizadetih nad 200 delavcev.
Na shodu je govoril tudi sreski tajnik JNS g. Šturm, ki je izjavil, da bo JNS z vso svojo močjo podprla delavstvo v poštenem boju za eksistenco. NSZ je o ustavitvi dela v tovarni takoj obvestila pristojne oblasti in se bodo bržkone že jutri pričela pogajanja, ki naj razmere v tovarni urede.
Tragična smrt
ruskega zdravnika
Ljubljaua, o. maja. Med številnimi ruskimi emigranti, ki so v bum/ih prevratnih dneh pribežali k nam, je bil tudi ruski zdravnik dr. Mo-hajlo Jovanović-Andrijanov, ki je priSel k nam v marcu 1923. Tu Je bil sprejet za kontraktualnega vojaškega zdravnika in je od takrat služboval v vojašnici kralja Petra  I.   na  Domobranski cesti.
Včeraj zjutraj je pa postalo dr. Mihajlu Andrijanovu slabo in tožil je, da mu nagaja srce. Prijatelji so mu svetovali, naj gre k počitku, toda Andrijanov jih n» ubogal in vse dopoldne je pregledoval re-krute. še popoldne je vestno opravljal svojo službo, ko ga je okrog 16. znova napadlo. Nenadoma se je zgrudril, a nesreča je hotela, da je z glavo priletel ob trda betonska tla in si prebil lobanjo. Nezavesten je obležal. Na pomoč mu je priskočil podpolkovnik Bakič, videl Je pa takoj, da je Andrijanovo stanje reano in zato je  odredil njegov  prevoz  v bolnico
Pozneje se je sicer Andrijanov zave del, a njegovo stanje se je ponoči tako poslabšalo, da je podlegel poškodbam, k: se jam je najbrž pridružila srčna kap.
Pokojni je bil rojen leta 1888. v Po) ' tavi v Rusiji. Medicinski študij je do vršil v Harkovu, nato je pa služIl kot vojaški zdravnik v bivši carski armadi od leta 1914. do 1918. Bil je odlikovan z redom Sv. Stanislava z meči ter s re dom Sv. Vladdmirja z lento. Po&ojml Jf bil samec in ne zapušča pri nas noben1"V •orodnlkov.
vstran 2.
/SLOVENSKI NAROD«, dne 3. maja 1934
5tev 100
Jadranski teden v Ljubljani
v znameniti velike manlf estael|e za nate morje
Ljubljana, 3. maj«. Ta velika manifestacija fa nafte morje se ne pozna v nalem me« t u samo po mno-eih prireditvah, v radiu in v novinah, temveč ee prav lepo odraza tudi na naših ull-eah, kjer «o nafti zavedni trgovci in aran-tern izložbenih odwn priredili pravo revijo sijajno  aranžiranih  izložbenih oken.
Pozabiti ne smemo, da tudi pri v»eh predstavah v kinu Matici občudujemo napredek na§? trgovske in verne mornarice ter drugo filme Jadrana.
Ze pred Jadranskim tednom smo v ia-ložbenih oknih skoraj veeh trgovin in tudi po skoraj vseh javnih lokalih obudovali risarske in slikarske sposobnosti naše šoteke mladine, ki je v tabor j JS, na plakatih, ki fih je ta mladina sama zasnovala in izdelala. Zadnje dni minulega tedna so imeli spet izvrstni aranžerji izložbenih oken čez glavo opravila, da so se Dim bolj postavili z res sijajno uspelimi kreacijami svoje lepe in tudi koristne stroke. Med izložbenimi okni, s katerimi naši trgovci manifestirajo za ideje Jadranske straže in opominjajo vse pr živalstvo na prireditve Jadranskega tedna, so tako odlična dela izložbenih aranžerjsv, da moramo omeniti vsaj najbolj uspela okna.
Prvenstvo dajejo strokovnjaki in tudi občinstvo Bona cevem u oknu v Selenburgovi ulici, ki so ga z rafinirano eleganco uredile dame te trgovine in vanj razstavile vse, kar tako rekoč na počitnicah ob morju rabi er-ce: najfinejši pisemski papir in nalivna peresa, kar >e> vse razloženo pod nenavadno efektno dekorativno sliko naše pravljično lepe Korčule, ki je vzorno delo našega reklamnega umetnika slikarja Petra Koejan-čiča. Naj bi tudi druee firme posnemale Bonačevo tvrdko in na ta način pomagale slovenskim umetnikom, ki se z največjimi napori bore za vsakdanji kruh!
Pri MacrdiČu ie pod dvema slikama Dubrovnika z največjim okusom razstavljeno vse, kar elegantna dama rabi za svojo garderobo na morju, prav dobro ee pa z aranžmanom sklada geslo: Morje naše — življenje našel Zlasti s fino barvno harmonijo ©3 odlikuje pri Ketteja razstava najrazličnejšega blaga za kopamo sezono in za sport, a Ja-neseva trgovina ie raastavila vse delikatesa iz morja in % njegovih obal. Pri Tičarju občudujemo prav umetniške fotografije jadranskih lepot in zanimivosti, ki jih je napravil sam lastnik firms, naš znani amater g. SuSteršič in jih razstavil med prav efektno urejene artikle trgovine. Kar se umetnostne m arhitektonska strani tiče, pa vsakega očara eleganca izložbenega okna tvnl-k* >Elite« v Prešernovi ulici, kjer na mirnem, zamolklo zlatem ozadju v plemeniti lin?h' žare svilene barve naše trobojniee.
Tako se z malimi sredstvi dosele velik umetnosten jčinek! Seveda tudi Beno G resori« ni hotel zeoatiti in nam je pokazal Šolsko ladjo »Jadran«, ki jo je nafti mornarici poklonila JS. Najbolj impozantno pa opozarja na Jadranoki teden veletrgovina Ant. Krisper, ki je kar 13 oken zvezala z ladijakimi praporci. Glavna okna so v be-loinodri barvi, kakor tudi v*čina oken drugih trgovin, v njih je pa po modernih načelih aranžiranje razstavljeno prav v»s, kar veliki in mali rabijo za kopalno sezono na morju, prav lako ima tudi trgovina Samec na Mestnem trgrj pročelje okrašeno z mi«z-ljajnčimi ladijskimi praporci, okna pa « slikami in ogromnimi bojnimi ladjami, kakršne imamo na žalost šele samo za igrače. Zlasti belomodro okno naj izpodbuja tudi ostale trgovce pri aranŽiranhj, saj ta okna učinkovito kažejo razstavljeno blago, obenem pa s slikami in napisi bude v občin-stvj smisel za pomen Jadrana.
Svoj tradicijonalno dober okus je seveda spet pokazala tvrdka Karla Sossa, ki bo gotovo tudi to pot pri tekmi med prvaki. — Opozarjamo tudi na izložbo Josipa 01 upa na Starem treu in na okno trgovine Schmitt na oglu Stritarjeve ulice, nasproti nje nam ie pa F. Zom pripravil najrazličnejše kovčege, da lahko kar naložimo vanj? in ee odpeljemo na naš sinji Jadran. Tudi po drugih ulicah in cestah so se trgovci odlikovali, da vidimo povsod, kako je Ljubljana vsa v taborj JS.
Drevi   ob   20. bo   v   restavraciji pri >ŠesiicU crovoril znani predavatelj g. prof. dr. Bohm. v dvorani OUZD bo pa predavala o morju gdč. Mavrinova.   Vsak dan je torej kaj posebnega, a najboli veselo bo v soboto zvečer na Taboru, kjer bo prava ljudska veselica, ko nam bodo Člani Šentjakobskega odra pokazali najboljše točke in kuplete iz Bučarjeve operete ^Stjdentje smo«, kjer bodo sodelovali   tudi   pevci druMva >Tabor«, oktet Ljubljanskega Zvona in orkester Sokola I. Mešani pevski zbor »Tabora« nam bo pod vodstvom 2. Venturinija zapel tudi več lepih pesmi, a prav posebna atrakcija večera   bo gotovo plesna umetnica ga. Katja Delakova,   ki nam s skupino osmih dam zapleše veličastno    >Morjes    iz cikla >Pan« slavnega  češkega  komponista Vitez-slava Novaka in sijajen potpuri ruskih narodnih pesmi,   ki je z njim žela največji uspeh na dobrodelni prireditvi mestne občine. G. Pavle Debev? bo vse točke šaljivo povezal s svojo duhovitostjo, nato se bomo pa razveseljevali v pristni dalmatinski kleti, kjer nam bodo postregle    Članice ženske sekcije JS z vsemi dobrotami solnčnega Jadrana, kakopak da bomo pa tudi plesali!
Mojster Anton Hit
Nova rzvrstaia predstava naše drame.
odlična.
—   Kralj in Mira Danilova
Ljubljana, 3. maja.
V nemški gorski vasi se otepajo ljudje z dolgim časom prav tako, kakor po mestih. Da pozive puščobno življenje, ljubimkajo, spletkarijo, sleparijo, veseljačijo, se ženijo in umirajo; vsak škandal jim je ogromna senzacija, ki jo uživajo hvaležno, vsaka poroka je dogodek, ki se tiče vse srenje, za vsako smrtjo mora priti pogrebščina s splošno požrtijo, celo z godbo in plesom, ki se ga udeležuje inteligenca in ljudstvo v složnem navdušenju. Samo da se kakorkoli ubija dolgčas. Nič ne de, ako se pri tem sporečejo, drug drugega opsujejo ali se celo stepo. Kmalu so spet prijatelji in skupno hrepene po novem dogodku, po novem škandalu, ki vsaj za nekaj dni prežene enoličnost morečega dolgočasja.
Življenje v taki nemški gorski vasi je v deseterih slikah podal H. H. Ortner s svojo igro »Mojster Anton Hit«. Star čevljar umre, še ne štiridesetletna vdova joka, a srčno mehki šestintridesetletni čevljarski pomočnik Anton Hit prevzame po rajnem čevljarnico in vdovo ter postane tako mojster. Ali z mesta se je vrnila v vas lepa, strastna Ana, ki ima za seboj že mnogo izkušenj. Moderne Čeveljčke si pride pomerit k mojstru Antonu, ga omreži s koketnostjo in ga na veselici v gozdu docela osvoji. Pošteni Anton, naiven vaščan, postane žrtev v mestu skvarjene Ane in njene močne strastnosti. Žena vrag. mož slabič plemenite vesti in čisto naturne odgovornosti za svoj greh.
Tedaj se začne drama: Ana zahteva, naj- Anton svojo najboljšo ženo odstrani, zakaj deliti si ne mara moža. Ker je čev-ljarka po strašnem škandalu na gozdni veselici, kjer so fotografirali Antona in Ano, ležeča v resju, itak od bolesti in sramote zbolela, je treba le še nekoliko »pomagati«. Ana prinese torej Antonu strupa, ki ga pomeša v kavo, da jo odnese Anton bolni ženi. Anton se upira zločinki, saj umora ni sposoben, vendar končno se vda zapeljivki: da bi zastrupil ženo, odpre dver ženine spalnice, a pred noge rpu pade mrtva žena. Zadela jo je kap.
Tedaj se zbudi Antonu vest, strašen k«s ga navdaj zaveda se, da je ubijal ženo v mislih, da je kriv njene smrti. In tudi Ano pregovori, da prevzame ž njim vred prostovoljno kazen: ovadita se orožnikom, ki ju odvedejo, da se po kazni očistita za novo življenje. Vsa srečna odhajata vklenjena iz temačnega hleva ven na solnce očiščenja ter se radujeta bodočnosti ob zdravem, v prepovedani ljubezni spočetem otroku.
To je osredje Ortnerjeve igre. Nič ravno novega ne gledamo, saj se spominjamo Dostojevskega. Schonherra in Sudermanna. Toda nova je posoda te vsebine in čeprav nekam dolgovezna, vklepa tehnično zelo spretno napisana igra naše zanimanje do zaključka, tem bolj. ker je izvrstno podajana.
Igra pa ima še več drugih, znanih in novih motivov, je polna zdravega humorja, rahle satire in prijetne idilično9ti. Gasilci s svojim načelnikom, prvaškim direktorjem, komično odlikovanje, direktorjeva ljubezni željna žena, od dolgočasja koket-na in izzivajoča, izvrstni ljudski tipi. lopovski grobar pismonoša Mihec, famozen vaški fotograf, trapasti Hanž, mešetarstvo za konja, med seboj povezani interesi teh vaščanov. ki pomagajo drug drugemu sle-pariti. klevetati, a tudi uživati — cela vr-Ita mozaično združen'h a *a glavno deja-■je nevažnih,   vendar izvrstno n«**ovanm
in velezabavnih prizorčkov in značajev.
Vse skupaj kakor dramatiziran roman iz vaškega življenja, včasih groteskno, včasih v močnih kontrastih efektno podajane-ga človeškega mikrokozma.
Gospod Emil Kralj naš odlični karakterni igralec, ki ima pravkar za seboj globoko kreiranega Smerdjakova je predstavljal Antona, vloga, ki jo je izčrpal docela.
Imenitna je ga. Mira Danilova kot Ana, polna vročega temperamenta in čustva; krasna in močna v svoji bolesti, tugi in obupu čevljarka ge. Marije Vere.
Izvrsten tip je direktor g Iv. Cesar-j a, ki je načelnik gasilcev, povsem naravna in učinkovita direktorca ge M e d v e d o-v e, originalen vaški intrigant, grobar Mihec, je g. Lipah, zelo posrečen in vse-skoz zanimiv »trapasti Hanž« g. Jana, zares komičen omejeni gasilec Brle g. Dane š a, čisto iz življenja zajeta orožnika gg. Gregorina in Jermana, prav posebno intimna in ginljivo resnična pa rii-tova mamka ge. Polone Juvanove.
Tu pa je še cela vrsta značajev in tipov, ki jih v epizodah prav dobro kreirajo g. g. Rakarjeva (Mali). Drenovec (kme tiski fant), osleparjen kmet B r a t i n a. sleparski kmet P o t o k a r, spekulativni fotograf Z e l e z n i k. gostilničarska vsiljiva hči V. J u v a n o v a, učitelj S a n c i n. gostilničar Plut i. dr.
Krepak duh po vasi in grudi veje iz te igre z njeno krepko, jasno. Često humorno, vedno tipično govorico, ki jo je skušal čim naravneje podati prevajalec g. dr. M. Šmalc.
Igra z značilnimi, tudi prav lepimi in učinkovitimi novimi dekoracijami, s pomnoženimi komparzi, z godbo na odru i. dr. je našla po g. prof. O Sest u vrlo dobro uprizoritev, ki je po vseh slikah izzivala mnogo priznanja in aplavza. Zlasti pa je žel velik uspeh g. E. Kralj z go. Miro Danilovo, ki sta imela priliko, zahvaljevati se pred rampo vedno iznova za svoji novi. v nizu ulog odlično ustvarjeni in umetniško podani kreaciji.
Gledališče   je   bilo   izvrstno zasedeno
Fr. G.
Iz Ptuja
— Sodna obdukcija pokojnega Polanca Konrada, ki ga je ustrelil 251etni Holc Janez v Slavščini je pokazala, da je prebila krogla srce, žilo odvodnico, pljuča in je končno obtičala v hrbtu. Smrt je nastopila takoj in bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Polanca so pokopali na pokopališču pri Sv. Andražu v Slov. gorican, Holc pa čaka svoje usode v ptujskih sodnih zaporih.
— Dobava gramoza. Sreski cestni odbor v Ptuju razpisuje za proračunsko leto 1934/35 dobavo gramoza za banovinske, dovozne in subvencionirane ceste. Javna ustna licitacija te bo vršila za ceste na levem bregu Drave 16. t. m., za ceste na desnem bregu Drave 17. t. m., vsakokrat ob 9. dopoldne v pisarniških prostorih v Ptuju Za ceste v ormoškem opraju pa bo licitacija 18. t. m. ob 9. v dvorani gostilne Skor-čič. Izdražitelji morajo položiti pred licitacijo 10% kavcijo v roke predsednika komisije ter se izkazati s potrdilom davčne uprave o plačanih davkih.
— Ponočnjaki. Nedavno se je pojavila okoli 21 ure pred hišo posestnika Sagadina Valentina v Dragonji vasi večja skupina fantov. k< so začeli brez vsakega povoda raTu::-f» -~ h;V *n razbili na oknih 17 šip.
da trpi Sagadin občutno škodo. Kdo so bili storilci, se še ne ve in jih zasledujejo orožniki.
— Telefonska služba na pošti v Ptuju se vrši od 8. t. m. dalje permanentno noč
in dan.
— Živinski sejem. N« »adnji živinski sejem je bilo prignanih 95 konj, 89 bikov, 300 krav in telic. Prodanih je bilo skupno 162 glav. Cena volom je bila 2.50—1, teli-cam 3 do 4, krave pa po 1.50 do 3.50 za kg žive teže. Konje so prodajali po Din 1000 do 2500.
— Z ročico ga je napadel. Ko se je vra čal v nedeljo zvečer 20letni hlapec Franc Majcen is Sobetine, ga je n« cesti napadel brez vsakega povoda neki Bratulek Franc ter ga z ročico tako močno pretepel, da ima Majcen po v§em telesu težke poškodbe in je moral v bolnico.
vorec na
1«gu J
Iz Kamnika
— Skfoptično francosko  predavanje o
Bretasni bo imel leKtor e. Jean Lacroix v lokalu francoskega krožka v Kamniku v petek ob 20. zvečer in ne v četrtek, kakor je bilo prvotno določeno.
Iz Celja
—c Delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 21. do 30. aprila na novo prijavilo 57 brezposelnih (40 moških in 17 žensk), delo je bilo ponujeno 30 osebam (16 moškim in 14 ženskam), posredovanj je bilo 15 (za 5 moških in 10 žanak), odpotovalo je 18 brezposelnih moških, tako da se je število brezposelnih od 20. do 30. aprila -zmanjšalo od 683 (636 moških in 47 žensk) na 584 (537 moakih in 47 žensk). Delo dobijo po 1 mizar, krojač, sedlar, slaščičar, hišnik in hLapec, 4 poljske delavke, po 1 šivilja, hotelsjca lkuharica, hotelska podkuharica, hotelska služkinja, služkinja za Bitolj, kuharica k orožnikom in kmečka dekla.
—c Podružnica Narodne strokovne zveze za Celje in okolico bo imela v nedeljo 13. t. m. ob 10. dopoldne člansko zborovanje v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Govorila bosta predsednik NSZ tov Rudolf Ju van Iz Ljubljane tn predsednik mariborske podružnice NSZ tov. Tone Bajt. Nacionalno delavstvo in na-mešcenstvo je vabljeno, da se udeleži zborovanja v čim večjem številu.
—c V Mestnem gledališču bodo vpri-zorili celjski igralci v pete« 4. t. m. ob 20. znano dramo dr. Maksa Ateberga «Konflikt«. To bo krstna vprizoritev za. Jugoslavijo ter obenem benefi&na in poslovilna predstava režiserja g. MIlana Kosiča.  Predstava je za abonma.
—c Zanimiva nogometna tekma <bo v petek 4. t. m. ob 18.15 na Glaziji. Za zmago se bosta borili iz nekdanjih renomiranih igralcev sestavljeni oldbovski moštvi SK Celja in SK Olimpa. Za tekmo vlada veliko zanimanje med športnim občinstvom v Celju in okolici.
—c Izguba. V torek 1. t. m. ob pol 7. zjutraj je bila na poti od Slomškovega trga do križišča Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice izgubljena rjava usnjata ženska torbica s srednjo vsoto denarja dvema verižicama z obeskom (n zlatim žen? k-i m prstanom.
Iz Semiča
— ZrinSko-frankopansko predavanje. 29. aprila je naš marljivi Sokol priredil predavanje o Zrinskem in Frankopanu, o katerih je govorila sestra Jurajevčičeva, učiteljica v Semiču. Predavanje ni bilo ravno najbolje obiskano, kar je čudno. Odrasli ljudje bi za take kulturne javne prireditve morali pač pokazati malo več zanimanja, ker bi tako tudi na mladino vzgojno prav dobro vplivali. Upamo, da bomo v bodoče pri podobnih predavanjih lahko pozdravili večje Število poslušalcev, a zlasti našo mladino, ki bi ji svetli vzori naših narodnih junakov morali biti najlepši zgled.
— Sokolsko gostovanje. V nedeljo 29. aprila je gostovala Sokolska četa iz Podzemlja na semiskem sokolskem odru z igrro »Rodoljub iz Amerike«:, vsi igTaJci so igrali svoje vloge odlično, a predvsem podzemeljski žolski upravitelj brat Matko Ljubic s svojo soprogo, ki sta oba vzbudila obilo smeha in zabave pri gledalcih. Obisk je bil prav zadovoljiv, a med odmori je igral semiški sokolski tamburaški zbor. kar je razpoloženje le še dvignilo. Upamo, da bomo na našem odru spet kmalu mogli pozdraviti drage goste.
— Jurjevski sejem je bil to pot izredno živahen zlasti kar se tiče živine. Prignanih je bilo 648 glav, in sicer 482 volov, 118 krav, 34 juncev in 14 prašičev, a prodanih je bilo le 107 volov, 11 krav in 4 junci. Cena je varirala od 3.75 do 4.25 Din za kg. če pomislimo, da je bilo prodanih komaj 30% prignane živine, je jasno, da je bil denarni promet kljub veliki živahnosti zelo majhen. Največ kupcev je bilo iz Suhe Krajine. Kljub sicer zadovoljivim cenam je kmet vendarle v skrbeh, ker bo zaradi pomanjkanja krme moral prodati živino za vsako ceno. Trava namreč letos izredno slabo kaže, ker že celih 5 tednov nismo imeli dežja, a solnce žge že s pravo julijsko vročino. Skrb za pomladne posevke je povsod zelo velika in kmetje že sedaj obupujejo, ker se' boje, da se ne bi tudi letos pojavila tako katastrofalna suša, kakor že tri leta zapored.
SP0RT
— Medmestna tekma Ljubljana : Zazreh v bazeni. Glede eeetave ljubljanske družin; 7.a medmestno bazensko tekmo z Zacr^bom dne 6. maja v Zazrebu odreiani za dan*s (četrtek) trenins-tekmo na ijrri^ču Atene v Tivoliju ob 18.15 ter pozivam sledeče igralke, ki nai bodo točno ob 18. na igrišču Atene: Ela. Ivica. Oman. Darinka. Vida. Elza. Joža. NTika. Milica, vse Ilirija, in Mara. Fanči. Vida. Tita. Malči. Spela. Meta. Ica. Nana, vse Atena. Opravičljiv bo le nujen zadržek. Atena in Iliriia se naprošata, da daeta na razpolago vsaka po eno kompletno or>remo ze igralk?. Za sojenje te tre-ning-tekm«* naproša emvpeaju sodnik g. Žitni1« Tehnični referent.
— nacionalnim teniškim prven-•tvnm -ke banovine Snnrtni klub TI i -rrn \ ' ,'nljani priredi 7T ^;nkošti (19.— 21 ma?a> največji elovonoVi »ni*ki turnir za  nacionalno prvenstvo  banovine, za ka-
terega vlada v slovenskih, posebno pa še v zagrebških športnih krogih veliko zanimanje. Zadnji veojl tjrnir ee je vršil v Ljubljani pred dvema letoma in eo Ljubljančanom ie v Živem spominu odlične igre sedanjih državnih repreientantov PunCeca in Pallsde. Letošnjega turnirja se bo predvidoma udeležila močna ekipa gospodov in dam \t Zairreba, velik interes je tudi v Mariboru, Celju, Ptufu in ie celo iz Beograda bodo priili in tekmovali v plemeniti borbi za ponosni naslov teniških prvakov dravske banovine. Ljubljanski ijrralri bodo svo-l'e moči preizkjeiili £e prihodnjo nedeljo v drugem kolu moštvenepa turnirja za državno prvenstvo, ki se bo odigralo v Cel;u, ostale dni do turnirja bodo pa izrabili za cim bolfši trening, tako da j-e upati, da nas bodo ljubljanski zaetopnlki belega eporm kar najboljše zastopali. Turnir se bo pričel na binkoštno soboto ob 16. uri, trajal do mraka, se nadaljeval na binkoStno nedeljo ob S. zjutraj in 15. popoldne ter v ponedeljek ob 8. zjutraj. Finalne igre se bodo igrale na binkoštni ponedeljek predvidoma ob 15. »ir,. _ O turnirju in udeležbi bomo še poročali.
ŠAH
Mednarodni Šahovski turnir v Mariboru
V šahovskem svetu se je zadnje čase močno razgibalo. Skoro vsi prominentni klubi v naši državi imajo glavne turnirje, izven naših meja pa se ravnokar odločuje borba za svetovno šahovsko prvenstvo, dočim se je v Budimpešti pričel večji mojstrski turnir, na katerem sodelujeta tudi dr. Milan Vidmar in Vasja Pire. Se* daj so se zganili na naši severni meji. Mariborski šahovski klub, ki spada poleg Ljubljanskega med najstarejše in najbolj vnete propagatorje kraljevske igre. praznuje letos 15-letnico svojega obatoja. V proslavo tega dogodka se je klub odločil, da bo v okviru Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta priredil mednarodni turnir z osmimi udeleženci. Na turnirju naj bi po možnosti sodelovali od domačinov Vasja Pire, sodni svetnik dr. Kramer in prof. Stupan, častna Člana MSK prof. dr. Milan Vidmar in prof. dr. Ludvik Asztalos iz Sarajeva, iz inozemstva pa po en mojster iz Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. Obenem je na sporedu še amaterski turnir tudi z osmimi udeleženci.
Glavni turnir LŠK
Včeraj sta bili končani obe prekinjeni partiji VL kola Cibic—Preinfalk in Kranjec—Tavčar. Cibic je imel sicer nadmoč pešca, je pa dosegel samo remls. Partija je imela 80 potez. Tavčar je imel proti Kranjcu siguren remis, je pa igral na zmago in izgubil. Zanimiva je bila partija V. kola med Sikoškom in Gabrovškom. Gabrovšek je dobil nekoliko boljšo pozicijo, je pa kasneje prepustil inicijativo nasprotniku. Oba igralca sta bila že pri prvi časovni kontroli v hudi stiski, ki pa se je pri drugi kontroli še bolj povečala in to baš v času, ko bi bile dobre poteze dragocene. Partija je bila prekinjena. Gabrovšek ima glede na neenaka lovca izglede na remls.
Prinašamo partijo VI. kola Cibic (beli) — Preinfalk (črni), ki sta jo oba igrala prav lepo
1. d4, Sf6, 2. Sf3, b6, 3. c4, e6. 4. g3, Lb7, 5. Lg2, Le7, 6. Sc3, d6, 7. 0—0, Sbd7, 8. Dc2, 0—0, 9. b3, c5, 10. Lb2, Tc8, 11. Taci, cd4:, 12. Sd4:, Lg2:, 13. Kg2:, Dc7, 14. Tfdl, TfdS, 15. Dd3, Se5, 16. De3, h6, 17. h3. Db7-f, 18. Kgl, Sed7, 19. Sf5, Sc5, 20. Se7 + , De7:, 21. Sdo, Sd5:, 22. Td5:, Db7, 23. Td6:, Td6:, 24. De5, f6, 25. Dd6:, De4, 26 Dd2. Df5, 27. g4, Dg6, 28. b4, Se4, 29. Dd3. f5. 30 f3, Sg5, 31. Kh2, Sf7, 32. gf5.\ Df5.\ 33. Df5.\ ef5:, 34. Kg3, Sg5, 35. Ld4 Se6. 36. Lf2. f4-f, 37. Kg/4, g6, 38. h4, h5-K 39. Kh3. Td8, 40. Tc2, KfT, 41. Kg2. Ke8. 42. e3, fe3:, 43. Le3:, Tdl, 44. c5. bc5.\ 45. Lc5:, Sc5:, 46. bc5:, Kd7, 47. c6+. Kc7, 48. Kg3, Td5 (partija je bila tu prekinjena), 49. Tc4, Td6, 50. Kf5, Tf6-K 51. Ke4. Tf5, 52. a3, Ta5, 53. a4, Tf5, 54. Ke3, Tf6, 55. Tc5, Tf7 (črni ne sme udariti na c6, ker izgubi po izmenjavi trdnjav kmeta na g6 in gre beli f kmet v damo), 56. Ke4. Tf6, 57. Ke3, Tf8, 58. Ke4, Tf6 59 Ke3, Tf7 (ponavljanje potez zaradi časovne stiske! Beli ne sme potegniti kmeta na f4, ker zapre svojemu kralju polje go) 6C. Tg5, Tf6t 61. Tc5, Tf7, 62. Ke4, Tf6 63. Ke3, Tf7, 64. Ke4, Tf6, 65. Ke3, Tf7, 66- Tg6, Tf6, 67. Tc6, Tf7, 68. Ke2?. Tf4.\ 69. Ta5, Th 4:, 70. Ta7-K Kc6:, 71. Ta6-f. Kd7, 72. Tg6:, Ta4:, 73. Tgo, Th4 remls.
SAMO ŠE DANES!
Suzana
v kopeli"
MAGDO SCHNE1DEK in HERMANNOM THIMIGOM v velezabavni fialoigri: »MA-RION, TO SE NE SPODOBI«. — Danes ob 4., 7. in 9. uri v ZVOČNEM KINU »DVOR« pri znižani vstopnini: Din 4.50 in Din 6.50.
Tango ljubezni
Ljibljana, 3. maja. Po precej dolgem presledku ee razlega platna v kinu Matici spet prelesten glas svetovno znanesa pevca in to pot na© film oznani s slovitim prvim tenorjem Titom Schipo z Metropolitan opere v Newyorki!] in z milanske Scale, ki j\» še slajši in mehkejši kakor dosedaj nam znani ©lavni pevci. Obenem pa umetnik izredno simpatične zunanjosti in dobre isrre v filmu tudi prav mnogo poje, da skoraj pri vsakem prizoru te*za skrajno humorneca filma doni erebrni zvon pevčevega glasu po dvorani. S francosko no-blpso in s pravim francoskim humorjem se odlikije v»e zabavno dPlo, ki ima tudi prav mično vsebino. Talentiranega mladega pevca neusmilieno izžvižgajo, da je vpak up na kariiero zaman. Njegov prijatelj Marcel pa vendar najde lastnico kabareta »Zlate papige«, da poskusi tudi s tem pev?em. Ali o©UirHa bibnica ©e zaljubi v prijatelja Marcela ter ga smatra za tenorja. Tako moža pravi pevec peti skrit za kulieami, podjetni Marcel pa odpira le usta. Tudi slavnega kritika prevari njegova sleparija, da bi končno moral nastopiti tudi v Velikem teatru. Iz zadrege v zadrego padata oba prijatelja, a končro se izide vse po sreči, da ie zadovoljna tjdi pevčeva Ifubica. vsa div-ia pa stara koketa, ki ji ostane pevec brez glasu.
KOLEDAR. Danes: Oetrtek 3. maja katoličani: Nijl-ba av. križa, pravoslavni t*0. aprila.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Tango ljubezni. Kino Dvor: Suzana v kopeli. Kino Šiška: Sezona v Kairj. III. intimni koncert G!a>he:ie Matic« ob 20. v Hubadovi pevski dvorani.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9 in dr. Piccoli. Tyrševa cesta 6.
đmned sttu
V soboto so v celjski kavarni »Merkur* izvolili miss Celje za leto 19jI. Celje, res napreduje, zdaj ima celo le svojo »Miss*. Lep napredek, kajti skoraj povsod take pomembne kulturne prireditve že opuščajo.
Kakor bi bilo boljše, da bi se v Celju ne bil pojavil g. Olaf Harou, ki je baje član uprave »Mednarodne li<*e za lepoto in kulturo«, tako bi se ta tekma ne smela \rsiti Če je res ta gospod član omenjene lige, ruu skoraj ne zanima. Da pa ju na navzoče napravil vtis, kot da hoče smešiti Slovence tn slovenski jezik, to drži in je za nas dovolj. Zato predlagamo, da bi poleg daril, ki jih je izvoljenka prejela, tudi njemu podarili brezplačno vozovnico za povratek ija, odkoder je prišel. Njego\'i somišljeniki in prijatelji, ki so mu pomagali pri volitvah, pa ..a njim.
Obžalujemo, da te nadvse pomembne lepotne tekme nismo mogli pose t it i radi prepoznega obvestila. Pač pa bomo v bodoče takim »visoko  kulturnim* prireditvam
posvečali mnogo več pozornosti
Veseli pa smo, ko pribijamo dejstvo, da je v Celju še mnogo pametnih in inteligentnih deklet, ki jim niti na misel ne pride, da bi se udeleževale takih »prireditev«, kaj šele da bi tekmovale, ker ne zavedajo, da take tekme žalijo čut ženskega dostojanstva. Vsak trezno misleč človek mora priznati, da v času, ko naš ubogi delavec, rudar, intelektualec bori za obstanek, ko na tisoče rodbin nima včasih niti skorjice kruha, izzvene take prireditve kot nekak posmeh vsemu.
Celjski akademiki.
Nova cerkev pri Sv. Krištofu
Ljubljana, 3. maja. Glede na članek pod zgornjim naslovom v Vašem  ognjenem  I letu z dne 91. aprila št. 91 Vas prosimo, da objavite tole pojasnilo:
V članku pod zgornjim naslovom navaja pisec med drugim rudi sledeče: Tmdj v zidove nove cerkve ie že vzidanih v*č starih spomenikov, kj cerkev krase prav originalno in pomenljivo. Pa je prišla od zgoraj zapoved, da so morali že vzidan? stare nagrobnike z namsTcimi napisi spet iztrgati 17, zidu in jih zavre©. Odstavek končuje pi»ec: Ta fenrmT« j« pač" viSe»k prenapetega, abderit-siva.
Zgoraj navedene rrdttve piaca iavtrajo najbrž iz popobre nepouČenoMi. Uprava mestne občine IJubtjartake ugotavlja, da Je na pokopališču pri Sv. KriMofu storila ic lastne inicijative vse, da je zaAčitila s posebnim pravilnikom vse spomenike historične ali umetniško vrednosti, ne glede na jeaik, v katerem so pisani. Tudi ©ioer postopa mestna uprava z v©emi historičnimi spomeniki s ©taliSča najstrožjega vanstva spomeniškega značaja. V nobenem primeru pa ne more dopustiti in smatra budi iz narodnostnih ozirov za neobhodno potrebno, da zabrani šopirjenje tujih napisov na novih agra■)-bab, tudi ako gre tu za novo cerkerv Sv. Krištofa. V novo cerkev vridani kamni ' nemškimi napisi pač ne spadajo v vrsto onih >slavnih piscev nemških pisem in napisov, ki so uetvarili našo narodno zaved-nost<\ ker ©o ti spomeniki, kolikor jih |s na ljubljanskem pokopališču, ie zaščiteni. V cerkev vzidani kamni so v reloti povsem brezpomembni in so torej ti^h nemški napisi neopravičljivi.
Radovedni smo. knko bi postopali z r.a-šimi napisi na Korosk?m ali v Italiji. Tako neupravičeno očitanje ab<.!ent©tva je torej na naslov mestne uprave zgre^p-po in ga mestno načeJetvo odklanja.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 3. maja: yisoS.ka kronika. R^d A-
Petek, 4. maja: zaprto.
Sobota, 5. maja: Otvoritev propagandnega terina: Bratje Karamazovi. Lzven. Izredno znižane cene od 20 Din navad ol.
Nedelja. 6. maja: ob 20. uri Sveta Iraua. ♦Izveti.  Cene  od  14  Din navanVvl.
OPERA
Začetek ob 20. uri. Četrtek, 3. maja: Knez Igor. Red Četrte*. Petek,  4.   maja:    Simfonični    koncert v
u ni ons k i   d vor an i. Sobota, 5. maja:  Luiza. Red C. Nedelja,  6.   maja:   ob   20.   uri Rigoletto.
Irven. Znižane cene.
*
Propagandni   teden.    Od   6.   do 13. maja se vrsi v drami propagandni teden tekom katerega se bo vprizorila cela vr-8ta zanimivih  del  po  izredno  nizkih cenah od 14 do 5 Din. Te cene dajejo vsakomur možnoBt, da se pozanima za delo Naroonega   gledališča     in     odpadejo vsi očitki, da so cene za obisk gledališča, za finančno  šibkejše    sloje    previsoke. Na predvečer    otvoritve    tedna    se igrajo »Bratje  Karamazovu,  v  nedeljo  6. maja kot prva predstava »Sveta Ivana«, kater slede sledeča dela: v ponedeljek 7. maj;* »Okence«,   v   torek   8.   maja »Olenil^ajt vi«, v Bredo 9. maja »Pravica do greha . v četrtek, na pcrazniK, 10. maja -i'razinir cvetočih črešenj«, v petek 11. maja -K-rijera   kanclista   Winciga«,   v   soboto 1-maja »Kulturna prireditev v črni mlaki . v nedeljo 13. maja »Celjski grofje«. Oipo zarjamo,  da  se  imenovana   dela  ne bo do več vprizarjala tekom leto&nje se&om Propagandni teden, ki ima namen privi; biti  nove  prijatelje  gledališča, je nam* njen tudi  podeželskim gostom, katere t< naproša, da  rezervirajo sedeže pismenin Potom  pri upravi    Narodnega gledališču kajti  pričakovati je, da bo z ozlrom na nizke  cene   in   zanimiv   repertoar obisV zelo velik. Sedeže se lahko rezervira t,i koj   tudi   telefon ičnim  potom  (tel. itev 2231. 2306).
tev 100
>SLOVBWBRl NAROD«, dne 8. maja 1934
Stran 3.
Danes poje slavni tenor Metropolitan opere v New Yorku  TITO SCHIPA
v svojem prvem filmu
TANGO LJUBEZNI
Delo je polno smeha, petja in godbe
ELITNI KINO MATICA
Predstave ob 4., 7% in 9^ uri zvečer. Telefon 21-24
DNEVNE VESTI
— Sprejemi v ministrstvih. Prosvetno ministrstvo »prejema stranke ob torkih in sobotah od 11. do 12., senatorje in narodne poslance pa ob drugih dnevih od 11.30 do
12.30. Minister za šume in rudnike sprejema senatorje in narodne poslance vsak dan od 11.30 do 12.30. izvzemsi srede, ko sprejema od 11. do 12.30 stranke.
— Prošnje za namestitev ženskih moći v prosvetnem ministrstvu. Pozivajo se ne-omožene prosilke, ki so vložile na prosvetnem oddelku, oddelek za srednje šole, prošnje glede namestive, naj čimprej pošljejo neposredno ministrstvu potrdilo o premoženju roditeljev ter njihovem položaju v državni in samoupravni službi. Omožene prosilke morajo predložiti potrdilo o moževem premoženju in o tem, ali je mož državni, privatni, odnosno samoupravni uradnik ali upokojenec.
— Odbor ljubljanske >ekcije Jugoeloven-*kega novinarskega udruženja, ki je bil izvoljen na nedeljskem obenem zboru v Št. Jurju ob inž. žel., se {e na včerajšnji odbo-rovi seji konstituiral tako-le: predsednik Vi* rant Stanko, podpredsednika dr. Ahčin Ivan in Brozovič Fran, tajnik Kosovel Stano, blagajnik Potočnik Drasro, poslovodja Rrunk Josip, odborniki: dr. Beree Lojze. Borko Božidar, Kasper Udo, Ozim Rjdolf. Terseglav Fran, dr. Vatovec Fran. Zupančič Josip in ^eleznikar Aleksander. Nadzorstvo tvorijo: Boi; Ante. Kremžar Fran. Behar Radivoj in Ribnika r Adolf. V razeodiaru so: Gmajner Tone. dr. Kuhar Alojz in Zobec Anton. V upravo >Tovariškeua sklada< so bili določeni: dr. Berce Lojtz* kot načelnik ter Kosovel Stano in Zobec Anton kot člana. Za referenta za eekeijski penzijski fond je bil določen Seunis Fran. ki j? obenem član uprave centralnega penzijskeea fonda.
— Menični in hipotekami krediti pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije. Um*, odbor Zanaisk? banke kraljevine Jugoslavije ie sklenil, da ee obrtnikom poedincem in obrtnim podjetjem izdajajo posojila na in-tabulaeijo do najvišjega zneska od Din 200.000. Obrtniške menice z dvema žiranto-ma. brez superkritja z vknjižbo, pa se posameznikom eskontiraio do zneska Din 50.000.
— Jurčičev »Sosedor sine.   V knjižni založbi tiskarne »Merkur« je izšla pravkar kot prvi zvezek »Male kniižnicec Jurčičeva povest > Sosedov sin«. Klasična povest je namenjena posebno pouku slovenščine v srednjih Šolah, no svoji vsebini pa ima to odliko, da je še danes zanimiva m vsakogar. Profesor Kolar fe opremil knjižico s kratkim in zcoščenim uvodom,   krrer pooisuje, kako fe ta povest nastala, in z opombami kjer navaja dosedanje popravke raznih pri-rejevaleev tega Jurčičevega spisa od Frana Levstika  pa  do    Prijateljeve redakcije v zbranih spinih. Knjižico toplo priporočamo. Dobrodošla bo Šolam in vsem knjižnicam, r>rav tako pa tad i vsemu dijaštvu in vobče vsakomur, sai stane samo Din 10.—. Dobi se v vseh knjigarnah. Zunanja stran ovitka je izdelana  po onsutku mladega stud. arli. Simšiča. >Mala knjižnica« ima namen izdati v Čim cenejši zbirki zbrane spise domaČih in prevode tuiih klasikov ter najpotrebnejše poljudno znanstvene spise. Naročniki dobe deset zvezkov za Din 80
— Učnj pripomoček ob vstopu v srednjo šolo. V samozaložbi je izšla pomožna knji žica >&revko Borštnik. Osnova aritmetike«, ki naj služi dijakom, ki prestopajo iz osnovne v srednjo šolo. Knjižica ima daljši dober ;vnd o namenu, ki sja zasleduje ter o duševnem obzorju diiaka, ko gre v srednjo šolo. Tvarina sama ie logično izpeljana in dobro premišljena. Obravnava sicer aritmetiko, a bo koristna tudi v r^zikovnem ozirj, ker navaja učence tudi k iasnemu izražanju. V dodatku govori tudi o naselitvi Slovanov na Ralknn, o slov. blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu, o azbuki. slovanskih številkah itd., tako da je knjižica priporočljiva tudi z nacijonalnega vidika. B.
— Konkurri in prisilne poravnave. Društvo industri/eev in velet rgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 30. aprila 1034 slerVro statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Ovorieni konkurzi: v dravski banovini 3 (1), savski 3 (4). primorski — (2), drinski 1 (—). zetski 2 (—). dunavski — (2). moravski 1 ('—). vardarski 1 (—), Beograd, Zemun. Pancevo 1 (—). Razglašene prisilne poravnav^ izven konkurza: v dravski banovini 2 (3), savski 4 (2), vrbaski 1 (—), drinski _ (1). zetski 1 f—), dunavski 1 (1), vardarski — (1). — Končana konkurzna no-stonanja: v dravski banovini — (1). savski 3 (6). primorski 1 (1), drinski 2 (1). zetski
— (1). dunavski 3 (1). moravski 4 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). — Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 1 (B), savski — C6), vrbaski — (6). primorski — (S), drinski — (4), zetski — (2). dunavski
— (3). Beograd. Zemun, Panč-evo — (2).
— Napredek v moravski okolici. Pred dobrim tednom so začeli na Vrb/j pri Sv. Trojici po dolgotrajnih potih in naporih delati vodovod za vasi Vrh in Više vek, a Če bo vode dovolj, je bo deležna tudi vas Žeje. Navzlic za kmeta obupnim Časom so ee vendar lotili težkega, a vsem koristnega dela, kar bapdpše priča, kako je naš kmet vnet za napredek. Banska uprava ie za gradnjo vodovoda z naklonjenostjo bana g. đr. Draga Marušiea dovolila podporo, domačini bodo pa svoje prispevke odslužili s tlako. A odnvod je za te vasi neprecenljivega pomena in se zato že vse veseli zdrave pitne Vođe. Kmetje delajo z največjim veseljem, da bi čim pre; stekla voda v njihove domove, prav tako pa tem dobrim in prijaznim hudem privoščijo zdravo vodo tudi izletniki, ki prav radi hodijo k Sv. Trojici, ki se ponaša s čudovitim razgledom, da od Sv. Trojice vidite 100 cerkva in mnogo gradov ter polno vasi in vasic, pogled vam pa s tega vrha plava tudi po vsej Gorenjski čez Jnlijske Alpe s Triglavom in čez Kamniške -»lanine. a tudi čez Polho^raiske Dolomite
ia do državnih meja. Ko bo v teh krajih
število obiskovalcev te^a idiličnega raja prelepa moravske okolice.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca aprila 1934 1.: I. Podružnice. Novo mesto ž. 307 Din; G. Radgona 83.50 Din; Radeče 265, Škofj« Loka 354: Sv. Ana lOo; Ljubljana mestna ženska 4378; Ljubljana šentjakobska trn. m. 200: Ljubljana šentjak. trn. ž. 102; Ljubljana I. ljubljanska m. 120 Din. — II. Nabiralniki. Dr. J. Hrašovec. Celje. 50 Din; podružnica Radeče 140.50 Din. — ITT. Sklad sept. žrtev Podr. Črnomelj 380 Din: Gornjigrad 35 Din; Sv. Lenart 186 Din. — IV. Razni prispevki. T. Leveč, Ljubljana. 100 Din: I. Rozman 50 Din; KI. Voncina 50 Din: neimenovan 2000 Din. Skiiapaj 8986 Din.
— Železniški vpokojenci v ^Zdravstveno zadrusoc. Ker so ostala vsa prizadevanja vpokojencev in železniških organizacij za 'jkinjenje povišanja Članskega prispevka n za odobritev prejšnjih ugodnosti v bolniškem fondu brezuspešna, so železniški vpokojenci na zborovanju v Ljubljani sklenili, da si osnujejo lastno zdravstveno zadrugo, ki naj bi nudila vpokojencem brezplačno zdravljenje v bolnicah in brezplačna zdravila tako zanje kot za rodbinske člane, nadalje potrebno zdravljenje ori specialistih in podporo za pogrebne stroške. Na zborovanm je bil izvoljen petčlanski pripravljalni odbor, ki ima nalogo nripraviti pravila zadruge in bo sklical za nedeljo 6. t. m. ob pol 10. dopoldne v Liubliani v dvorani Okrožnega Mrada na Miklošičevi cesti veliko zborovanje prizadetih, na katerem se bo oorn-čalo o vseh pripravljalnih delih in namenu ter pomenu zadruge.
— Neurje s točo. Ko se je včeraj začelo mračiti, so se nad mestom nakopičili temni oblaki. Ognjene kače so 8vi=rale i-z oblakov, mestne ulice so se začele prazniti. Kmalu je mogočno zasrmelo in med dežjem se je vsula debela toča. ki je pobelila vse ceste. Nevihta ni obiskala samo Ljubljane, temvpč tudi bližnjo oko lico. Zlasti hudo je razsajala okoli Polhovega gradca in v smeri proti Kamniku SresKo načelstvo v Ljubljani doslej še ni prejelo iz okoliških krajev nobenih tozadevnih poročil, sodijo pa. da je toča napravila na polju, zlasti pa na sadmem drevju, precejšnjo škodo, čeprav je trajala samo nekaj minut. Kakor se je neurje hitro pojavilo tako je tudi nasrlo prenehalo.
— Zrele fige in češnje v Hercegovini. Zaradi izredno toplega vremena so letos fige in češnje v Hercegovini izredno naglo dozorele. V Mostarju so že te dni prodajali na trgu zrele fige In češnje
Pri zapeki, krvnem prenanolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku. zasonljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvobodi-tev^ od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 31, v Skoplju 29, v Sarajevu in Zagrebu 28, v Ljubljani 25.2, v Mariboru 24.8, v Splitu 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.5. temperatura je znašala 13.6.
— Mastni pravdni stroški. Iz Novega Sada poročajo, da je padla v soboto končna odločitev v pravdi Jerka Dorbiča iz Šibenika proti češkoslovaškemu državnemu erar ju v zadevi odškodnine v znesku 12 milijonov dinarjev. Pravda se je vlekla skoraj dve leti. Sodišče je prisodilo Dorbiču 3,577.000 in še 5r/c obresti od 21. aprila 1. 1923. Na račun povračila pravdnih stroškov mora češkoslovaški državni erar plačati pravnima zastopnikoma privatnih toži-teljev dr. Aradskemu in dr. Piškuliću 788 tisoč dinarjev, na račun kolkov In taks 571.322 Din, na račun honorarja pa predsedniku razsodišča dr. Novakoviču 280.000 dinarjev, bivšemu predsedniku razsodišča narodnemu poslancu dr. Bogomilu Vošnja-ku 545.000 Din, sodniku razsodišča dr. Me-dakoviču 492.000, sodniku dr. SekuliČu. 180 tisoč, bivšemu predsedniku razsodišč dr Miliču 110.000, bivšemu sodniku razsodišča Alfonzu Hribarju iz Novega Sada 360.000. zapisnikarju dr. Stankoviču 315.575.50, izvedencem Mirosavljeviču. Sekuliču in Stankoviču pa po 25.000 Din. Razsodba je izvršna v 15 dneh. Tako mora češkoslovaški državni erar plačati 9,457.597.50 Din.
— Obup Slovenke v Zagrebu. Včeraj si je hotela v Zagrebu končati življenje 26-letna brivska pomočnica Angela B. iz Ptuja. Zaužila je večjo količino strupa in nezavestno so prepeljali v bolnico.
— Nesreče. V Gorjah pri Bledu je včeraj popoldne nepreviden kolesar podrl delavčevo ženo Ano Pretnarjevo, ki je padla in si zlomila levo nogo. — žrtev divjajočih kolesarjev je postal tudi 81etni Zlatko Keibič, sin uradnika iz Most, ki ga je podrla neka kolesarka in ga poškodovala na glavi. — V Šiški je padel s tramvajskega voza 491etni trgovski pomoćni« Matija Vinšek, si zlomil ključm-ico in se precej potolkel po glavi. V Knezovem mlinu v Beričevem je jermen pograbil za levo roko mlinarskega vajenca Jožeta Batista in mu jo zlomil. — Nezman voznik je povozil včeraj 121etno Franči-ško Jagrovo z Orl. Dekle je dobilo nevarne notranje poškodbe. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Krvav pretep na vasi. Zaradi majhnega pustega 2emliišca je nastala v vasi Velika Solina pri Glini huda bitka ni<=d kmeti, člani zadnuce Dobrinić in  na boji-
šču so obležali trije mrtvi, neka ženska je ^osti pitne vode. 6e gotovo pomnoži   fjdi pa težko ranjena in ima razbit ves obraz
Dobriniči imajo sicer miroljubno ime, toda večno so se prepirali in sovražili med seboj. V torek zvečer so ee na paši sprli in Janko Dobrinič je oplazil Pavla Dobrin ica s sekiro po glavi, Pavel pa ie potegnil samokrjs in Janka ustrelil v trebuh. Prihiteli so se drugi in nastala ie cela bitka, v kateri je bil ubit Ivan Dobrinič, a Pavla Dobriniča ie ubila Jankova žena, ki jo je pa nekdo oplazil s sekiro po glavi in ji preklal lice in nos. Poškodbam je podlegel tudi Janko Dobrinič.
vorec na
jug« I
Iz Linblfane
— \i Druco kolibo na Muzejskem trgu bodo zdaj lahko podrli, k?r so spravili stanovalce iz nje. Čim bo odstranjeno zidovje, začno takoj z vrtnarskimi ler zemeljskimi deli. Ce pojde vse po sreei, bo Muzejski trjj preurejen že v tem mesecu, pred velesei-mom. s Čimer računajo.
—lj Koncert srednješolskih pevskih zborov. V nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne nastopijo v unionski dvoran: naslednji ljubljanski srednješolski pevski zbori: Mladinski in mešani pevski zbor ter harmonikarji I. državne realne gimnazije, dekliški zbor einmaziie in učiteljske sole pri DrSolinkah, dekliški zbor II. drž. realne gimnazije, moški in mešani zbor III. drž. realne gimnazij«, dekliški zbor meetne ženske realne gimnazije, mešani zbor drž. klasične gimnazije ter dekliški in mešani zbor drž. učiteljske šole. Za koncert, na katerem bo nastopilo okoli 600 mladib oevejv in pevk. vlada veliko zanimanje. Vstopnice so v preporoda ii v Matični knjigarni.
—li Ponovno opozarjamo na današnji koncert oriznnnega komornega udruženja vBranrll-tria«. ki se vrši ob 20. uri v Huba-dovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Veeovj ulici 7-It. Od vsakega evojeiia nastona dobi to komorno združenje nailaska^ j*e ocene. Vsi kritiki kakor tudi koncertno občinstvo priznava visoko umetniško stopnjo tega idealnega komornega udnuženja. Spored je za Liubljano skoro po-oolnoma nov. Imena: Beethoven, C^ar Franck. Prokofiev. Mangiagalli in Rahmani-nov nam ramčijn visoko umetniško vrednost sporeda. Imeli bomo prav izvrsten komorni večer in užitka poln intimni koncert, sedeži v dvorani so numerirani ler jih i3 >e dovoli na razpolago no 10 Din v Matični knjigarni.
—li Preloženo ureda vanje. Ženska sekcija krajevnega odbora Jadransk3 straže javlja, da 'e predavanje gdč. Maurin »Potovanje po sredozemskem moriuT preloženo na 4. maj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delaven- v Ljubi jani. Miklošičeva cesta.
—lj >Jar$evaaJe< združenih CM podružnic bo v nedeljo dne R. maja na ljubljanskem ffradti  Vsi vabljeni.
—lj Premijera izborne biirke-^atrie ^Vrnžii Rudi« ho v nedelj« f šentjakobskem ffledališču. Ta velphumorna satira, ki jo igrajo v Burijanovem gledališču v Pragi r>o«I imenom "Komur la bog urade, ima nanizanega toliko situnci'skega in besednega humorja, da posetniki n3 pridejo iz smeha. Ima Štiri dejanja. Prvo in zadnje se odigrava v davčnem uradu, drugo v crostilni 'Pri zlati k*me!ic. tretje na v stanovati j*J revidenta Rudolfa Pimpfingerja. — Vabimo cenjeno občinstvo, da s? pride v nedeljo na-.^rnefat v šentjakobsko -jledalite« - Vstopnice se bodo dobilo v nedeljo od 10. do 12. in od 1"» do 17. ure pri blagajni v 1 na<Kc,lro;v.i Mvtnegn doma.
—lj   Tito  Schipa.  slavn!  tenoT Metropolitan opere v New Yorku poje v komični   pereti   »Ljubavni   tango*.   V kratkem boni-o imeli priliko videti prekrasno film Bko delo »Dvorec na jugu«, v katerem
nastopa Liane Haid, Viktor de Kowa in siavni komik Paul Kemps. Film je po večini izdelan v naši Dalmaciji ter vzdolž Jadrana Film je ljubka opereta, polna vesele glasbe, ki jo je skomponiral filmski  komponist  Franz Grothe.
—lj ZKD. Film »Gospodarji vserndrja-nam pokaže življenje In junaštvo poštnih in civilnih letalcev Amerike. To delo prištevamo med najboljše filme v sodobni avijaciji. Pokaže nam vse napore, nevarnosti in ljubezen »kraljev HM V«. Film j» velika senzacija za vse one, ki hočejo spoznati in videti, kakšnim nevarnostim in bojem z naravo je izpostavljen pilot Ti boji so element pilotov in le redek je primer, da bi dober pilot podlee^l. Pred stava bo v petek ob pol 3 Cene 2.".o 450 in 6.50 Din.
—lj Na sporedu k|arir?kega koncerta 7nan<»ga r>trttonskeg£ pianista Reinerja. ki je nedavno z ogromnim u«pehom izvajal v v Pragi Ostere>v klavirski koncert t orkestrom, so poleg 4 slovenskih skladb, skladbe praških komponistov 6kupine Haba • Alojz, in Kari Haba. Bofkovec. Ježek. Rei ner, Srnko in 5>trižek). Pri zadnji toč3<i sodeluje nas odlič°n pianist Marijan Lipov-^ek. Sedeži po 10 Din. bojišča po H Din »o v predprodaii v Matični knjigarni.
—li DrnSoo »Sofa« matira vabi avoje člane na XIII. redni l^»tni občn; zbor. ki se bo vršil v soboto dne 5. maia v salonu «Pri levu t ob pol 21. uri z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnositi se bo vršilo zborovanj? pol ure kasneje in bo sklepalo pri vsakem številu navzočih člano-\ Ker mi občneca zbora no moremo odložiti, naprošamo vse one. ki se našega zborovania ne udoležj. da posetijo pa prireditev Jadranske straže, ki se vr$i isti večer v so-kotki dvorani na Tabora.
—lj Najlepše slike s potovanja Po Sredozemskem morju s »Kraliieo Marijo* pokaže d revi s skiootikom gdč. Štefanija Mavri nova pri svojom velezanimivem predavanju. ki ga priredi ženska sekcija JS d rev i ob 20. v dvorani Okrožnega urada. Vsto«rvnine ni. tudi predavanje ni preloženo, kakor je bilo javljeno.
—li ljepote Gornjeg« Jadrana bomo jutri ob 20. občudovali v Delavski zbornici ns krasnih slikah, ki iih pri predavanju JS pokaže g. Vrisnanin. ravnat?!j Tujsko-pro-metne pisarne na Sušaku. Vstopnine ni.
—lj Z včerajšnjim žlinski i sejmom kmetje niso posebno zadovoljni. Ku/pcev je bilo zopet malo. Volov je bilo prignanih zelo malo v primeri z živahnimi aejimi, samo 53. a Se teh niso prodali, ne-£o le 23. Zato se seveda tie more dvigniti cena, ki je nespremenjena. Prvovrstni voli na 2!vo težo kg po 4.50 Dte. Tnd<i terav je Mlo prignanih malo. satno 21, pro-
V SOBOTO VSI NA TABOR HA
DRUŽABNI VEČER
JADRANSKE STRAŽE 6 PLESOM!
—lj Ekonomska vrednost Jadrana je naslov predavanja, ki ga bo imel drevi ob 20. pri >Šeetick naš znani strokovnjak g. univ. prof. dr. Bbhm. Na predavan}? opozarjamo zlasti naše gospodarske krose. Vstopnine ni.
dali so jih pa 12. Telidkov »o prigmali 6. prodali 3. Izredno mnogo je bilo plemenskih pujskov, 862. prodali so jih 467. Konjski sejmi 6o skoraj povsem iz>arubili pomen, saj morajo Kmetje navadno gnati
nazaj  vse  konje-  Včeraj so  jih priffnall
na sejem 151, prodali pa 12. Težko je reči, ee so jih prodali kaj več na gostilniških dvoriSčih.
—lj Otroško igrišče Atene pod Tivoli-
jem bo otvorjeno jutjri, 4. maja. Nadzorstvo in vpisovanje bodo vršile priprav-nice-negovalke ob lepem vremenu V6ak delavnik od 9. do pol 12. in 15. do pol 19. istotam. Sprejemajo se otroci od pete ga do desetega leta. Nadzorstvo je za obiskovalce Igrišča brez»pla6no celo seztjo do poztne jeseni, plača se samo enkratna prijavninvi Din 20, plačljiva lahko tudi v dveh obrokih. Otroci brezposelnih staršev so prosti  prijavnine. Načelstvo.
Zločin dveh Slovenk na Sušaku
Služkinja Julijana Mantel in njena sestra Jožefina sta umorili vele-
trgovca Mirka Udino.
Ves Sušak je pod vtisom strašnega zločina, kakršnega še nima zabeleženega v analih svoje kriminaalne kronike. V torek zvečer je bil namreč v svojem stanovanju zavratno umorjen ugledni veletrgovec Mirko TJdina.
V torek okrog 8. je bila policija obveščena, da leži veletrgovec Mirko Udina mrtev v svojem stanovanju. Ležal je vznak kraj mize v jedilnici. Vse naokrog je bilo okrvavljeno, blizu trupla so pa našli železno kljuko za peč. a v vratih blagajne so tičali okrvavljeni ključi.
Policija je najprej zaslišala služkinjo Julijano Mantel, rojeno leta 1911 v Kočevju. Dejala je. da je bila okrog S. v sobi sama z gospodarjem, čakala sta na gospo Udino. ki se je bila pred dnevi odpeljala v Koprivnico. K Udini je tedaj prišel nekdo, ki se je z njim živo razgovarjal. Kaj sta govorila, je ni zanimalo in zato je odnesla več pisem na pošto. Ko se je vrnila, je našla gospodarja mrtvega, o neznancu pa ni bilo duha ne sluha.
Policiji pa služkinji tega ni verjela, ker so razni indici govorili proti nji. Imela je vse obrvavijene čevlje in večkrat se je zapletla v protislovja. Zato so jo aretirali in odvedli na policijo. Preiskava je pokazala, da je policija na pravi poti. kajti iz vseh okoinosti je bilo razvidno, da je služkinja sama ali pa v družbi nekega drugega umorila trgovca. Policijski zdravnik dr. Sval-ba je ugotovil, da je Udino nekdo najprej udaril z železno kljuko po glavi. Udarec je trgovca omamil, da je padel. Ko se je hotel pobrati, je dobil drug udarec s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja. Bil je takoj mrtev.
Mantlova je še nekaj časa tajila, okrog 10. zvečer je pa pod težo dokazov priznala, da je res umorila svojega gospodarja.
!z Krania
— Na ponedeljkov živinski sejem je bilo prignanih vseca 394 glav živine in sicer-volov, 27 krav. 1 teleti. 2 junici, 2 ovc.,151 svinj in 133 prašičev: prodanih pa te b»Io vrlega 220 glav živin". To pot ie bil obis* prav velik in zadovoliiv.
— Voda je zmanjkalo.   V ponedeljek pa tadi včeraj eo tarnale gospodinje, kako bo do pripravile kosilo in večerjo, kajti voda ni tekla in zasloni so poizkušali iz pip iztisniti kako kapljo. Ugotovilo se ie. da so to zagrešili gasilci v Britofu. ki eo pozabili odpreti hidrant. Ker pa so prejšnja poletja /lasti  prebi val? i  Kokriškega predmestja nonovno ostali brez vode in jo ob nepravem času   lovili   v  posode    in  škafe.    bi bilo □mestno, da se prizadeti, ce nastopi potreba zapreti vodo. vsakokrat in pravočasno ob veste o tem. da bodo mogli veai naipotr-b-nejŠO količino vode naloviti.
— Mladin-ki koncert priredi drevi z četkom ob 20. uri tukajšnia Glasbena ^ola v veliki dvorani Narodnega doma. Kakor MH0 že poročali, ie ta večer posvečen izključno skladbam prof. Emila Adamiča, znanega slo venskega komponista Mladinski zbor in orkester boeta izvajala prvikrat in baš za to priliko zložene Adamičeve «kla«lbe. Ne dvomimo, da bo danes zvečer polna dvora:i:< ^pon'ani dokaz naš* ljubezni do mladinskega petia in velike priliublienosti skladatelja Adamiča
Iz Hrastnika
— Kriza našega rudarja še ni odstranjena. Pogajanja, ki se vodijo med državo In TPD. še niso končana Delo pri rudniku zopet počiva, rudarji pa v neizvestnosti in obupani ter lačni čakajo na zaslužek in delo. Ponavlja se žalostna slika iz meseca aprila. Beda, ki vlada danes v mnogoštevilnih rudarskih družinah, nujno zahteva rešitve. Zato opozarjamo vse merodajne faktorje in jih prosimo v imenu obupanega delavstva, da čimpreje omogočijo sklenitev pogodbe in s tem nadaljne obratovanje pri rudniku. Sila je prikipela do vrhunca m j« skrajni čas. da se to delavstvo, ki je 1o danes mirno in dostojno prenašalo najte/je žrtve, obvaruje popolne izčrpanosti in morebitnih dejanj. ...
— Ob priliki grozne družinske tragedije o Loeskeja v Šiški, so zbrale poštne uad-nice med strankami vsoto Din 220—. ki so jo nakazale materi iesrečn:h *rte« 1 lente« nita akcija zas'uži pohvalo.
Iz Stične
_ Posestne    irpremembe  okoli stiske
jame Delo v stiski podzemski jamri je *x>zimi počivalo, ker čas ni bil primeren za raziskovanje podzemlja. Verjetno pa je da se bo delo za raziskovanje jam letos obnovilo, zlasti radi posestnih izrpre-memb, ki so se te dni v okolici stiske jame izvršile. Dosedanji lastnik ozemlja. na katerem je vhod v stisko ja-mo (tako zvani šimenkov rov) in v katerem se tu di razprostira vse dosedaj odkrito podzemlje, je namreč prodal svet znanemu indnstrijcu g. I>avriču iz 5t. Vida pri Stični. Vse Kupne in prodajne formalnosti M bile ta teden izvršene. Upamo, da bo novi lastnik ozemlja okoli stiske jame delo vnetih stiskih jamarjev vsestransko podprl, in da bodo nadaljna raziskovanja dosegla zaželjeni gospodarski in z.nanstvenl uspeh
— DemonatracIJa o letnem škropljenju
safinega drevja po sreakem kmetijskem referent« in namestnikih se bo vršila za Stično v ponedeljek 7. maja ob 16. na vrtu g. Mestnika Jožeta v Stični in g Ene. Goriška v Mekinah.
— »Teta* na konju« prijezdi ponovno um soaolski oder v nedeljo 6. maja v Ivantino »orioo ob 14.80. Prva vprlzorltev
Kmalu je policija prišla na sled tudi njenemu pomagaču, ki je bila njena lastna sestra Jožetina. Ta je namreč usodnega dne hotela odpotovati s Susaka v Zagreb. Detektiv obmejne policije VujiČič jo je nekaj časa opazoval, ker se mu je zdela sumljiva, jo je pa nagovoril in jo vprašal, kam potuje. Sprva mu ni hotela odgovoriti, končno je pa dejala, da potuje domov v Kočevje in da je bila na Sušaku samo po opravkih. Govorila je zelo zmedeno in brez vsake zveze, kar je še bolj povečalo agentov sum. Ko je povedala, da se piše Mantel in je na vprašanje, če njena sestra Julijana služi pri trgovcu Udini, to priznala, jo je detektiv aretiral. Pozval je neko žensko, da jo preišče. Pri njej so naši: 630 Din, od teh je bilo 500 Din skritih za srajco. Ko. je odložila plašč, so videli, da je spodnja obleka okrvavljena, a srajca je bila vsa mokra. Kakor je Jožefina poznejt priznala, je srajco oprala, ker so se na n.^ poznali krvavi madeži.
Jožefino so prepeljali nazaj na Sušak in lam je na policiji priznala, da je sodelovala pri napadu na trgovca Udino. zatrjevala pa je, da sta se sestra in Udina najpr*. .sprla, zaradi česar ga je sestra oplazila po glavi. Policija je pa ugotovila, da sta hoteli sestri Udino oropati in da sta se na zločin že delj časa pripravljali. Saj so našli okrvavljene ključe v VVerthelmerici. kar je dokaz, da je nista znali odpreti ali pa ju je očividno nekdo zmotil pri poslu. Te ključe je nosil pokojni Udina vedno v žepu. Sestri sta mu ključe vzeli, a nista znal: blagajne odpreti. Jožefina je pobegnila, a Julija je tekla na cesto in klicala na pomoč. Pred vrati Udinega stanovanja so našli še listek z naslovom in zato domneva policija, da ie pri zločinu sodeloval še nekdo, najbrž neki moški.
te vesele in zabavne igre je žela uiiaogH> uspeha ter je bil ves trud igralcev nagrajen z veselo pozornostjo, s katero so gledalci sledili vsem komičnim težavam zapletljajev na odru. Tudi druga vprlzorltev bo gotovo privabila mnogo gledalcev, ki gi žele po trdem tedenskem delu nedeljskega razvedrila.
Iz Trebnjega
— Kontrola mer. Oddelek kontrole im-r poroča, da se bo uradovalo pri postaji za Kontrolo sodov za občino Trebnje v Novem mestu v mesecu maju v dneh 7., 8., 9. iti 10
Iz Maribora
— Učitetjstvo za narod no-obrambno delo. Pred dnevi se je Vfšilo redno zborovanje učiteljstva levega brega. Dvorana v Narodnem domu je bila sporaj pren^-jhna in to je pač dokaz, da se učiteljstvo v polni meri zaveda svojih težkih ali vendar tako odločilnih dolžnosti. Z lepim nagovorom je otvoril zborovanje predsednik g. Mirko Vanda, ki je uvodoma pozdravil nove člane, brezposelne učiteljske abiturijente, zlasti pa go. Pirkmajerjevo in g. prof. Finka. Slednji je predaval o Lavtarjevi računski metodi. Govornik je bil za svoje stvarno in zanimivo izvajanje burno zahvaljen. Sledilo je predsednikovo poročilo o raznih sklepih in predlogih odborove seje. Navzoči so se spomnili tudi velikega borca generala Maistra in mu k čOletnici navdušeno vzklikali. Ob zaključku zborovanja je bi! sprejet sledeč predlog: Učiteljstvo levega mariborskega okraja rade volje žrtvuje svoje sile v društvih in korporacijah, ki resno zasledujejo nacijonalni, socijalni in gospodarski napredek našega podeželja. Toda v tem pisanem konglomeratu tolikih društev grozi učiteljstvu omaganje in sicer njegovih delovnih ter itak skromnih gmotnih sil. Učiteljstvo bo delalo in si naložilo na ramena toliko dela, da ga bo zmagovalo in da ne bo trpela šola.
— Višek vandalizma. V noči med nedeljo je nesramni vandal storil v tukajšnjem mestnem parku veliko škodo, ki je ogorčila vso javnost. Zločinec je namreč porezal vse vrtnice, ki so bile nasajene ob poti pri ribniku v parku. Ednajst krasnih vrtnic bi krasilo tamkajšnji del parka. Storilca, ki zasluži prav eksemplarično kazen, zasleduje mestna policija in upamo, da bo zločinec kmalu razkrinkan in pošteno kaznovan.
— »Kolesarji« so že zopet na delu. Pred dvema mesecema so bile tatvine koles na dnevnem redu in ne samo to, kar po več koles je bilo dnevno ukradenih. Nato so se kolesarski tatovi nekoliko unesli, zato so pa v zadnjem času tem bolj agilni. V torek je policijska kronika zabeležila zopet dve tatvini koles. Fuisu Juriju, kovaškemu pomočniku v Dokovcih. je nekdo odpeljal izpred frančiškanske cerkve 1000 Din vredno kolo znamke »Stirva«. Ukradeno kolo je črno pleskano in nosi tov štev. 56665. — Istega dne je bilo ukradeno kolo Grubiču Francu iz Sodne ulice. Okradeni se je mudil v neki gostilni na Tattenbachovi cesti, kolo pa je pustil zunaj Tudi to kolo jc znamke »Stirva«, črno pleskano z ev. štev. 2—9938 in tov. štev. 653686 ter je vredno 1300 Din. Storilce zasleduje policija.
— Zanimivosti z gasilske In reševalne postaje. V četrtek prirede tukajšnji gasilci poslovilni večer agilnemu članu Stumber-gerju Ivanu. Imenovani je bil požrtvovalen gasilec, ki je neustrašeno pomagal svojemu bližnjemu, če ga je zadela požarna katastrofa. Kot dimnikarski mojster je dobi! obrt v Slovenjgradcu, kjer bo nadaljeva' človekoljubno delo. — Istočasno bodo ga silci obhajali 30letnico članstva g. Eggerta Henrika, trgovca v Mariboru. Obema naše čestitke!
Stran C
»OL.UVJSJNSK1 N ARO JD«, dne a. maja ito*
Ponson du TerraU:
li
Lepa Židovka
Roman.
Po ulicah so drdrale kočije, ki so vozile lepe dame in bogate gospode v Gha tea u-Trompe. 11 e.
Guverner te pokrajine, odličen in mogočen Camus de Neuville je prirejal velik ples, ki je bilo nanj povabljeno plemstvo vsega okraja.
Vedno mračne chateau-trompettske sobane so se kakor po čudežu izpreme-nile v plesne dvorane. Plesalo se je povsod, tako v prostranih sobanah prvega nadstropja, kakor tudi v pritličju.
Bil je maškeradni ples. Samo gospodje so imeli dovoljeno hoditi brez mask že pred večerjo, pri kateri naj bi se maske splošno odložile.
Med damami, ki so jih skušali kava-lirji spoznati, je bila zlasti ena. ki se je ves čas izprehajala iz sobane v sobano in je tu pa tam zašepetala besedico temu ali onemu plemiču.
— Rad bi vedel, kdo je ta razkošna pastirica? — je vprašal končno markiz de Beausejour.
Plemič, ki se je bil markiz obrnil nanj s svojim vprašanjem in ki ni bil nihče drugi, nego sam guverner Camus de Neuville, je počil v smeh.
— Kaj! — je vzkliknil, vi je res ne poznate?
— Ne.
— Nesrečnež, saj to je vendar vaša žena!
— No, podobna ji je res. — je nadaljeval markiz, — kajti postava te maske ie skoraj ista. vendar sem pa prepričan, da to ni moja žena.
— Hm.
— In moram vam žal sporočiti, dragi guverner, da markiz-e danes ni v vaših salonih.
— To je izključeno.
In vendar je tako, dragi prijatelj. Guverner je samo skomignil z rameni in odgovoril:
— Jaz sem pa prepričan, da je vaša žena tu in vztrajam pri svojem mnenju, da se skriva pod masko dražestne pastirice, ki meša vsem plemičem glave.
— Jaz vam ponavljam, da moja žena danes ni prišla. To vem povsem zanesljivo.
— Zakaj bi pa ne bila prišla?
— Ker leži v postelji.
— Zakaj?
— Strašno jo je bolela glava.
— Ne morem vam verjeti.
— Jaz vam pa pravim, da sem k> pustil doma z mrzlimi obkladki na glavi.
— Recimo, da ie to res, toda po vašem odhodu je obkladke odložila.
— To, kar mi pripovedujete, ni verjetno.
— Morda res ni verjetno, je pa ven-
dar gola resnica. Po vašem odhodu je gotovo markiza pozvonila komornici in se dala obleči.
Markiz je še vedno majal z glavo.
— Stavim sto luidorov, — je pripomnil guverner, — da sta ta zapeljiva pas* nca in vaša soproga ena in ista oseba.
— Ah! — je vzdihnil markiz. Obnih se je in poiskal še enkrat z
očmi zapeljivo pastirico. ki je bila že zopet odšla iz dvorane.
Dražestna pastirica ni plesala. Ho-d,ia je po dvorani od ene skupine do druge in zdelo se je, da nekoga išče. Končno ;e zagledala na kamin naslonjenega mladega plemiča in brž je stopila k njemu.
— Dober večer, gospod grof, — ga je pozdravila.
Ogovorjeni se je zdrznil.
— Vidim, da me poznate, Filip. Grof Filip de Blossac se je priklonil.
— Podajte mi svojo roko in odvedite me ven, — je nadaljevala zapeljiva pastirica z nežnim glasom.
Filip de Blossac se je znova priklonil in ji podal roko.
Salon, kjer je prišlo do tega srečanja, je imel izhod na vrt in komaj sta prestopila prag, sta bila že pod milim nebom.
— Kam pojdeva. madame?
— Doli, — je odgovorila.
Potem je pokazala z roko na kotiček vrta, ki je bil v senci, dočim je bilo vse drugo lepo razsvetljeno.
Molče jo je Filip odvedel v cedrov gozdiček, ki je obdajal visoke bukve. Sredi gozdička je stala udobna klopica.
Vso pot markiza ni spregovorila niti besedice, ko sta se pa ustavila ^na tem samotnem kraju, je hitro odložila masko, rekoč:
— Filip, poslušajte me!
Njen glas se je tresel in na obrazu se ji je poznala silna razburjenost.
— Govorite, gospa!
— Bila sem ze-lo bolna, mučile so me silne bolečine in vendar sem prišla. Prišla sem samo zaradi vas, da, samo zavoljo vas.
— Toda Helena. — je dejal Filip de Blossac z glasom, ki naj bi bil nežen, pa je izražal samo nestrpnost. — Helena, blede se vam.
— Da, — je odgovorila, — prav pravite, res se mi je zmešalo.
Za hip je obmolknila, potem pa je nadaljevala:
— Da, blazna sem in sicer zato, ker vas ljubim ,in blazna sem zato, ker vi mojo ljubezen že zaničujete.
— Kaj pa govorite, Helena?
— Saj vse to že dobro vem! Prej ste me ljubili, zdaj ste se me pa že naveličali ...
— Dušica draga, zagotavljam te ...
— Pa vendar ne boste hoteli priznati ...
— Ljubim vas še vedno! Markiza ni takoj odgovorila, temveč
OKREPČILA, SLADOLED, ledeno kavo, vseh vrst aadne sladolede iz naravnih sadnih sokov in sadne kreme — priporoča slaščičarna J. Pelikan, Maribor, Gosposka ulica št. 25.
"~ FOTOAPARAT
Voigtlander, jubilarko, odlično ohranjeno, z vsem priborom — poceni prodam. — Ogleda se: Domobranska cesta 15/1.
ZELO POCENI
se oblecete pri PRESKE RJ U, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta st. 14. 6/T
STANOVANJE dveh sob, kabineta, z balkonom v Rožni dolini, oddam takoj ali pozneje. — Poizve se: Glince, Cesta XV/4.
DVA ZIDARJA
ki sta vajena postavjati kamnoseško obdelane kamne, sprejmem takoj. — Josip Ciglar, Tvrševa cesta št. 69. 1731
VELIKO PEKARNO
v obratu že 40 let v prometni ulici Zagreba, z uličnimi lokali, 2 velikimi pečmi, veliko delavnico, 3-sobnim stanovanjem, z inventarjem in odjemalci radi starosti po dogovoru oddam. — Vprašanja na naslov: Petar Vrkljan, Zagreb, Ilica 110. 1723
SPLOŠNO ČEVLJARSTVO
in hitropopravljalnica MIKL. FRANCA na Slomškovem trgu štev. 5 je najpriljubljenejša v Mariboru. 1726
KROJAŠKI POMOČNIK
ali mojster dobi stalno delo na dom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda<. 1735
PRODAM STANOVANJE 2—3 sob s pritiklinami; vzamem kranilne knjižice Kmetske hranilnice. — Ponudbe pod >Solnčno stanovanje 1727« na upravo »Slov. Naroda«.
PARNO ŽAGO s polnojarmenikom in drugimi stroji, poleg kolodvora In v bližini gozdov, radi bolezni oddam v najem. — Ponudbe pod >Pama žaga 1729« na upravo »Slov. Naroda«.
POŠTENO DEKLE-srednjih  let išče  službo. — Baumkircher,    Trojanska 1, Zagreb. 1728
ODKRITA JE
SKRIVNOST
v v
PUŠČAVE
ve,
kaj privlačuje moške
Opazujte, kako oči moških prehajajo i Vašega lica na Vaše roke. Ali so Vaše roke grde. rdeče, robate in raakave? Ali so bele, nežne in baržunaste? Vaše roke bi lahko imele ravno tako dr&žestn-o polt kakor Vaše lice.
Po zaslugi sveža smetane in prepariranega olivnega olja, kombiniranega z dodatki, ki napenjajo, belijo in krepčajo kožo, je sedaj dokazano, da lahko nova krema Tokalon bele barve (ne mastna) napravi čudež na licu in rokah — že v treh dneh. Raakava površina razpokane kože se hitro razkroji m izgine, odkrivajoč pri tem naravno sve-žost nove kože, ki je bila doslej skrita. Poizkusite ie danes to novo kremo Tokalon bele barve. Ona zožuje razširjene znojnice. odpravlja zajedalce, solnčne pege in gube, povzročene od skrbi in utrujenosti. Najtemnejša koža poetane svetla.
_ BREZPLAČEN VZOREC. Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto i kremo Tokalon (rožne ali bele barre) ter puder Tokalon različnih nijans. pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Maver i drug. Odio 11-R. Zagreb. Praška nI. S.
Šele čez nekaj minut, a Filip de Blossac je bil ta čas kakor na trnju.
— Ne, vem, da me ne ljubite več... Vem, da se samo delate, kakor bi me ljubili... iz gole zadrege govorite to.
— Kaj pa govoriš!
— Veste prvič, da ima markiza de Beausejour v Bordeauxu veliko moč, in drugič...
— Helena! — je vzkliknil Filip, — pa vendar ne mislite, da more moja ljubezen tako računati?
— Drugič, — je nadaljevala markiza — vse kaže, da ljubite drugo in da se bojite moje osvete.
— To je pa že od sile! — je vzkliknil Filip in udaril z nogo ob tla.
— To je moje mnenje, — je pripomnila markiza porogljivo.
— Gospa, v svoji brezmejni ljubosumnosti me smatrate že za podleža.
— To pa ni res.
— In za propalico.
Filip je govoril zamolklo, z izrazom
težko zadrževane trpkosti, za kar se pa markiza ni dosti zmenila.
— Filip, — je nadaljevala, — saj sem vam že rekla .da sem prišla samo zavoljo vas.
— Recimo, da je to res, toda pri tem mi dovolite vprašati vas, zakaj me niste sprejeli, ko sem prišel v vašo palačo?
— Saj sem rekla, da sem bila bolna.
— Meni se pa zdi, da niste bili tako bolni, da bi me ne mogli za trenutek sprejeti, saj...
— Vem. reči hočete, da sem prišla sem za nekai ur. kaj ne?
— Da.
— Toda nekaj ur poprej sem vas sovražila.
— Zares?
— Zdaj pa čutim, da vas zopet ljubim.
Grof Filip de Blossac se je zasmejal.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
čudno postopanje policije — Sentimentalno poslovilno
pismo ženi
Ob štirih je Charpentier izjavil, da mora telefonirati v Pariz po navodila. Pustil je inšpektorja s starinarjem v jedilnici, sam je pa odšel v sosedno vilo, odkoder je telefoniral. Lastniki vile so slišali pogovor in trdijo, da ni komisar ničesar sporočil, temveč je sprejemal samo vprašanja in povelja, na katera je odgovarjal da in ne. čez 25 minut se je vrnil v Vieux Logis, kjer je glasno izjavil, da ima povelje vlomiti vrata. Staviskv je moral to slišati. Potem je Charpentier znova potrkal na vrata in zaklical: »Kdo je v sobi? Odprite !«
Tisti hip Je počil v sobi strel.
Misleč, da streljajo po njem, je Cha-tou prestrašen zbežal na vrt. Charpentier in Le Gall pa nista poskusila vlomiti vrat jedilnice, temveč sta hitela na sprednjo teraso, kjer je Charpentier razbil okno in ga odprl. Ko sta zlezla v sobo, je ležal Staviskv baje na tleh pred posteljo, glavo je imel naslonjeno na pečico, v levi roki je držal revolver,
na glavi je pa krvavel iz dveh ran.
Krogla mu je prodrla sence na obeh straneh, udarila v steno in padla pod posteljo. Staviskv je še slabo dihal in roka mu je drgetala. Zato mu je Le Gall iztrgal revolver iz roke in ga vrgel na posteljo.
Ker mož ni bil rnrtev, je bilo treba poklicati zdravnika ali pa poskrbeti za prevoz v bolnico. Komisar sam je dajal povelja. Najprej poiskati v mestu fotografa, ki bi fotografiral vse v sobi. Dokler ne pride fotograf, se ne sme nobena stvar premakniti. Potem je naročil, naj pošljejo po rešilni voz, da bo pripravljen, ne sme pa odpeljati, dokler ne bo znova poklican. Dalje je bilo treba obvestiti policijsko ravnateljstvo v Parizu in poslati po zdravnika. Ko je zdravnik prišel,
je našel Staviskega nezavestnega.
Ker se je bal, da bi se ranjenec ne opekel ob peči, ga je potegnil nekoliko nazaj. Tako so ga od vseh strani fotografirali. Ta čas je bil v vili že inspektor Girard. Ob 6. zvečer so prepeljali Staviskega v bolnico, ob eni ponoči je bil operiran, ob treh je umrl.
Takrat se je že mnogo govorilo o tem, da si Staviskv ni končal življenja, temveč
da ga je ustrelila policija,
da bi se odkrižala nevarne priče in hitreje spravila afero s sveta. In dogodki naslednjih dni so ta sum le podkrepili. Najprej se je pokazalo nekakšno sodelovanje med policijo, Pigaglijem in Voi-xom. Potem je bilo ugotovljeno nerazumljivo Charpentierovo oklevanje v domu začasnega sleparja, nekatere neverjetne nelogičnosti v postopanju policije, čudna skrb glede fotografičnega alibija pred vsem drugim in podobno. Čuli so se pomisleki, češ, da se Staviskv ni mogel ustreliti tako, kakor je bil ustreljen, in da ni mogel pasti tako, kakor je padel. Nabralo se je vse polno najrazličnejših sumljivih okolnosti ra izjav. Proti temu pa stoji trdno trditev vseh zdravnikov, ki so Staviskega lečili ali že mrtvega pregledali:
to je samomor. In isto so   potrdili   sodni izvedenci pri raztelešen ju.
Kar je ostalo po Staviskem v Vieux Logis, je dobil preiskovalni sodnik d'TJhalt v dveh zabojih. Ko ju je 18. januarja odprl, mu je udaril iz obeh v nos močan vonj parfuma. V zabojih je bilo več oblek, ena srajca, dve pižami, 15 kravat, platinasta ura, dva svitra, zimska športna obleka, bizonov kožuh, 4 knjige, toaletne potrebščine, nekaj pisem, brovning, denarja pa 35.50 frankov.
Izmed pisem so bila tri namenjena njegovi ženi in otrokoma. Spravljena so bila v posebni kuverti, na katero je opozoril Voix, Čim se je vrnil v Vieux Logis, češ, da bo tam vse povedano. In res se je takoj razkričalo kot velika senzacija,
da je Staviskv zapustil oporoko. V resnici so pa bila tri obširna poslovilna pisma, polna sentimentalnih spominov, hvaležnosti in obžalovanja.
V pismu svoji ženi je pisal: -Zakaj odhajam? Zavoljo Tebe in zavoljo Tvojih otrok. Naj ohranita svojega papana v dobrem spominu. To, kar me je zdaj čakalo, bi me bilo oddaljilo od Tebe in otrok za dolga leta, če ne za vedno. Bolje je torej, da boš svobodna, jaz pa da ne bom ovira njuni vzgoji in njunemu položaju. Vedno sem želel zapustiti Te v boljših gmotnih razmerah, toda Ti si pogumna. Lahko si urediš skromno trgovino, ki te bo preživljala in Ti omogoči dostojno vzgojiti otroka. Če pomislim na to, da sem imel toliko denarja in da te zapuščam v tako tesnih razmerah, imam
en razlog več, da izginem.«
Če se ozremo od zaključne tragedije velikega sleparja zopet nazaj na vso njegovo pot, se nam nujno sproži vprašanje, ki je nam že tolikokrat prišlo na misel med pripovedovanjem o njegovem življenju: kako se je moglo vse to zgoditi? Odgovor na to more biti dvojen: eden, ki se bo tikal osebe, ki je vse te neverjetne pustološčine preživela in po večini namenoma ustvarjala, drugi odgovor se bo pa oziral na zunanje vzroke, ki so tako dolgo paševanje premetenega lopova omogočali in podpirali.
Zaprti porotniki
Najdaljši proces v zgodovini ameriškega sodstva teče sedaj v Chicagu. Obtoženih je 18 ljudi zaradi oderuštva. Obravnava se je pričela 2. januarja in se še vedno nadaljuje. Ves ta čas dvanajst porotnikov ni smelo zapustiti sodnega poslopja. Ves čas jih neprestano straži jo, tako da ne vedo, kaj se je od začetka tekočega leta zgodilo, saj niti hstov ne smejo citati. Dovoljeno jim je citati samo športna poročila. Zato ni Čuda, da se marsikdo vprašuje, kdo je prav za prav kaznovan, obtoženci ali porotniki. Čim zapuste porotniki porotno dvorano, jih neusmiljeno zapro in jim prepuste na prosto voljo, kako si hočejo preganjati dolgčas. Počenjali so že vse mogoče. Ustanovili so si kvartet, orkester in pevski zbor, imenovan po predsedniku sodišča. Vprašanje je pa, če jih ta način življenja navaja k prepevanju. Zaenkrat se samo tolažijo, da morda ni daleč čas, ko bodo smeli zapustiti sodno poslopje.
Dočim porotniki nestrpno pričakujejo, kdaj bo končana obravnava, si petnajst advokatov mane roke, ker bodo sijajno zaslužili. Protokol o obravnavi je namreč narasel že na 12.000 strani, stenografski zapisnik obsega milijona besed in akti so naloženi na 2 m visokem kupu, čeprav zagovorniki še niso prišli do besede. Obravnava bo veljala okrog četrt milijona dolarjev. Za izračunan je ekspenzarjev zagovornikov bo skoraj potrebna višja matematika.
Napoleonov muzej na Sv. Heleni
Francoski častnik Henri Marcel je prispel te dni na otok Sv. Helene, da ustanovi muzej v hiši, kjer je Napoleon umrl. Muzej bo svečano otvorjen v soboto 5. t. m. na dan 113. obletnice Napoleonove smrti. Ko so leta 1840 Napoleonove zemske ostanke prepeljali v Francijo in jih položili v Domu invalidov k večnemu počitku, so zaprle angleške otoške oblasti nizko poslopje, kjer je Napoleon preživel zadnjih šest let svojega burnega življenja. Na otoku Sv. Helene je bilo le malo prebivalcev, in tja je prihajalo malo turistov. Vsa oprema zadnjega Napoleonovega stanovanja je počasi izginila in ko je prispel po svetovni vojni na otok Sv. Helene francoski vladni komisar, je našel prazno hišico, kjer je Napoleon umrl. Hčere angleškega uradnika so si bile uredile v nji stojnico in prodajale so turistom razglednice.
Ko se je komisar vrnil v Pariz, se je ustanovilo po njegovem poročilu društvo prijateljev otoka Sv. Helene, ki si je nadelo nalogo, vrniti v Napoleonovo hiši prvotno pohištvo in urediti v nji muzej. Leta 1931 je prispel dJ Hauteri-ve kot pooblaščenec društva   v sprem-
stvu arhitekta Gogoisa na otok Sv. Helene in od takrat je popravljal Napoleonovo hišo. Zdaj je delo končal in Napoleonovo stanovanje je tako, kakor je bilo pred 113 leti. Mnogo pohištva so našli v sosednih hišah, tako tudi mahagonijevo jedilnico, ki jo je bil pripeljal Napoleon iz Francije. Jedilnica je bila doslej pri angleškem guvernerju, ki mu je angleška vlada na prošnjo pariškega društva naročila, naj jo vrne. Drugi predmeti na zunaj so bili izbrani v obliki privatnih daril, ki prihajajo še zdaj od vseh strani na otok, kjer jih urejuje francoski vojni veteran Colin, ki bo čuvar Napoleonovega muzeja.
Iz Novega mesta
— Velik koncert novomeških akrjanc-kov. Na meščanski soli v Novean mestu je bil pred dvorne letoma ustanovljen mladinski zbor, ki je doseeel po neumornem vež-banju na pevskem polju prav lepe uspehe. Lahko recimo že zdaj pred veliko tekmo mladinskih zborov, ki bo v Ljubljani, da bo nas zbor škrjančkov stopal med prvimi vrstami mladih pevcev Po uspešnem kone^r-tni trboveljskih slavčkov ©o se prijeli na.ii škriancki še boli dela in ker zastopajo kot mladinski zbor Novo mesto, bodo v dokaz evor? izšolanosti in delavnosti priredili in*3 9. t m. velik koncert narodnih in modernih pesmi, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo. Opozarjamo tudi vsa draštva, da ne prirejajo na ta dan nobenih prireditev, kajti škriancki so potrebni tudi materijalnih uspehov, sai bodo v Ljubljani no prireditvi društva >Krkec nosili pevsko trofejo vse Dolenjske.
— Zborovanje obrtnikov. V preteklem tednu se vršil občni zbor Obrtnega društva, ki ga je otvoril agi mi predsednik g. A. Acnitsch, ter uvodoma poročal o obupnem gospodarskem položaju obrtni M va. — Banski svetnik g. dr. Reiek je govoril o prizadevanja bansk* uprave v tej smeri ter o javnih delih, ki naj bi zmanjkala bre&posei-nost. O delovanju ZTOI je govoril zbornični svetnik g. \Vindiseher. o delu okrožnih odborov g. Malovif. Po tajniškem poročilu, iz katerega je razvidno živahno delovanj društva, ter blagajniškegn je spregovoril tudi učitelj Menard; ki je obravnaval iolt*ka vprašanja, tičoea se obrtne mladine. Sledile so volitve, pri katerih ie bil veoimuna izvoljen stari odbor, razen načelnika, ker ie g- Agnits?h predsedniško mesto še pre*i volitvami zaradi pre7aposlenosti odklonil. Za predsednika je bil izvoljen g. Mik )lič. Pred zaključkom občnega zbora je spregovoril še predsednik g. Agnitsch o zaslugah g* Filipa OgriČa, prvega predsednika Obrtnega društva, voditelja obrtništva v Rovom mestu. Za zasljge na obrtniškem poljiu mu je izročil bronast > plaketo. d do kiparja c-Ažmana, ki je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Košir.
— Lochneška poša*t v Krki. Pri v>tesk se je nenadoma pojavila pošast, ki je ba, ■ zelo podobna lochneški. Perice so prale ob Krki, ko se je nenadoma pojavila ogromna pošast v velik strah pridnih pjric. Zbežale so vse do zadnje, pa v vsej sapi pripovedovale o prikazni. Ker fe baje poSa#l plavala proti Novemu m^stu, upamo, da jo bomo tud? mi kmalu videli. Peric iz Sot sk<* pa ni mogofte več spraviti h Krki.
"Viški Sokol svojim ustanovnikom
Vič, 2. maja.
Na prav prisrčen in lep način je viški Sokol snoči proslavil svoj rojstni dan pri prvem svojem načelniku bratu Slavku Novaku na Viču. V spomin na ustanovni občni zbor. ki se je vršil pred 25 leti 1. maja 190O. so bili povabljeni vsi ustanov-niki in prvi odborniki ter sedanja uprava k fotografiranju. Vabilu so se bratje, kolikor niso bili zadržani, odzvali v lepem številu. PrišH so stari borci, ki so v najtežjih časih ustanovili na Viču Sokola, ki se je iz skromnih početkov razvil v mogočno društvo. Večina bratov je prišla v sokolskem kroju. Najprej se je fotograf>-rala pod sokolskim praporom sedanja uprava viškega Sokola, nato br. ustanovitelji pod vodstvom prvega staroste br. fri-buča, podstaroste Boltežarja. načelnika Novaka, tajnika Avgusta Praprotnika in ostalih bratov, končno pa še odbor Društva za zgradbo Sokolskega doma v katerem so tudi še danes nekateri bratje, ki so pred 2" leti polagali temelj temu dru>tvu.
Po skupnem fotografiranju je ostala večina bratov in sester na prijateljskem sestanku, ki ga je s prisrčnimi besedami otvoril starosta br. mag. phar. Rems, prisrčno pozdravljajoč staro sokolsko gardo, kateri izreka sedanja mlajša generacija bratsko zahvalo za njen požrtvovalni trud, da je prišlo do ustanovitve viškega Sokola, na katerega danes s ponosom gleda ne samo ožja okolica, marveč je upoštevan tudi izven te okolice. K. besedi se je oglasil prvi starosta br. Tribuč, ki je v jedrnatih besedah orisal borbo za ustanovitev viškega Sokola, ko je takrat šlo za obstoj slovenskega naroda in nacijonalne misli proti avstrijski vladi in takratnemu vsemogočnemu klerikalizmu. Nato je kratko orisal delovanje viškega Sokola od ustanovitve do vojne, ki je prekinila vsako sokolsko delovanje. Prvi podstarosta br. Boltežar se je toplo spomnil prvega tehničnega voditelja viškega Sokola br. Bojana Drenika in težkih borb za obstanek viškega Sokola. V lepih in krajših govorih so obujali spomine
Pred 25 leti bratje Zoreč Janez, Jvlemenčič rane, Marinčič Franc, ponovno brat Tribuč in prvi tajnik brat Avgust Praprotnik, ki se je zlasti spominjal dela v sokolski telovadnici. Končno je govoril še brat Jeloč-nik, nakar je brat starosta Rems zaključil oficijelni del prijateljskega sestanka. Sledil je prijeten družabni večer, ki je v sokol-skm kramljanju združil starejšo in mlajšo sokolsko generacijo. Tudi mi se pridružujemo jubileju viškega Sokola z iskreno željo, da bi bilo njegovo delovanje tako plodonosno tudi v bodoče, kakor je bilo doslej. Zdravo —at.
Pa naj vozi počasi.
Sprevodnik: — Vas listek velja samo za pospešene osebne vlake, to je pa ex-presni vlak.
— Nič ne de, gospod sprevodnik, meni se nikamor ne mudi, pa naj vozi vlak počasi.
rn—
Ursjuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za upravo In tnneratnl dal Uata: Oton Chriatot. — Vsi v Ljubljani.