# . # - Dober dan, Simon. - Dober dan, Ruth. - Precej pripravno je zame, da vi priha- jate k meni, je rekla Ruth. - Z veseljem vas bom sprejel v samosta- nu tistega dne, ko se boste poèutili dovolj moèni, da pridete tja, je odgovoril Simon. - Res je, da še nisem prav pri moèi za poti, ki se vzpenjajo in spušèajo. Toda sprašujem se, èe ... Ruth je, ne da bi dokonèala stavek, pusti- la, da se je tišina zavlekla. - Sprašujete se, èe je vaše fizièno stanje edi- na ovira za vaš obisk v samostanu. - Da ... Judinja ima mnogo razlogov za to, da ne bi stopila na sveti kraj kršèanstva. Ta trenutek nimam nobene `elje naèenjati tega vprašanja. Govoriva o èem drugem, prav? - Potem bom govoril o vtisu, ki sem ga imel, ko sem vas prejle videl: da vam gre bolje. Stavek jo je presenetil. Razen morda, ko sta se prviè sreèala, ni Simon nikoli rekel niti najmanjše vljudnostne fraze, najmanjše ljubeznive banalnosti. Predpostavila je celo, ne da bi to rekla, da menih ne sme govo- riti `enski o njenem telesu. Tako je sprejela to znamenje zanimanja za njeno zunanjost in zdravstveno stanje kot znak do zdaj za- molèane pozornosti, ki jo je ganila. Nasmeh- nila se mu je. - Èe mi ne bi šlo bolje, bi lahko `e obu- pali nad mano, je rekla. Daleè sem od vseh skrbi, teh, ki si jih povzroèam sama, in teh, ki jih povzroèam svojim bli`njim. V tej vzvi- šeni naravi, v tej hiši prijateljstva, me, po pra- vici povedano, vse oèara. Noémie in Dan me oèarata. In potem ta najina sreèanja. Tukaj je beseda doma povsod. Samo enega izraza => ) -  #- #  ! se spomnim za vse to in jezi me, ker ne vem, kaj pomeni: to je beseda “milost”. Vaša be- seda. Pri nas psihologih ni milosti! Ruth je nadaljevala bolj poèasi: - Veste, po èem vendarle prepoznam to “milost”, katere pomena ne poznam? - Še sanja se mi ne, je rekel Simon. - Po tem, da tukaj nihèe nikoli ne reèe drugemu: pretiravaš. Ta glagol enostavno ni v rabi v tej hiši. Medtem ko so nam, vsaj naj- bolj `eljnim med nami, to oèitali vsaj tisoè- krat, odkar smo prišli na ta svet, ali ne? Ana- litiki in njihovi pacienti mi lahko tu pritr- dijo. Tukaj pa, nasprotno, nihèe ne ustavi nikogar s tem glagolom, kakor daleè `e gremo v besedi. Medtem ko imam Freuda in nje- gove uèence na sumu — ravno toliko tudi du- hovnike —, da so za svojo nalogo imeli pri- vesti èloveštvo k razumu — znanstvenemu ra- zumu, prav tako kot religioznemu razumu. Za ene in druge se zdi, da so si zastavili enako nalogo, povedati ljudem, da pretiravajo — tako v svojem trpljenju kot tudi v svojem ... Ruth se je ustavila: ena beseda ji je manjkala. - ... v svoji slavi? - Da, to je to. Tudi za to besedo ne vem, kaj pomeni, toda sprejmem jo: v svoji slavi. Ali niso vsi ti misleci in teologi rekli èlo- veku, vsak znotraj svoje discipline in govo- rice: samo inteligentna `ival si, nobenega raz- loga nimaš, da bi od `ivljenja prièakoval kaj drugega kot usodo smrtnika ter u`itke `ivali in inteligence; ali pa: niè drugega nisi kot us- tvarjeno bitje in grešnik, nimaš vrednosti, za katero misliš, da jo imaš, in posledièno ne vzroka, da bi se smel poèutiti tako ranjenega ali prizadetega od soèloveka ali od `ivljenja. Èloveška `elja, da bi ga lepo obravnavali, se     . # pravi, ga v bistvu obravnavali kot boga, bi bila, po mnenju njih vseh, zloraba; in pre- tirano bi bilo trpljenje, povzroèeno èloveku z dejstvom, da ni obravnavan tako. Ko pra- vim “biti obravnavan kot bog”, ne govorim o neomejenih zahtevah slavnega “otroškega jaza”, ki bi `elel vse, kakor pogosto pravimo. Govorim o prvi `elji èloveka, da bi bil sprejet in prepoznan, kar se lahko imenuje tudi `elja biti ljubljen. Èeprav znanost misli, da nas- protuje religiji in da jo spodbija, je tudi ona `elela — in to morda celo bolj radikalno kakor religija — zatreti v èloveku neskonèno `eljo, `eljo, da bi bil. Pred in z drugim. Simon je poslušal in vèasih priprl oèi, ka- kor da bi hotel videti to, kar je videla ona, preoblikovati v sebi misli, ki so nastale v njej in ki še niso našle prostora v njegovem duhu. Misli, ki mu jih je predlagala, je moral najprej prevesti v svoj jezik: - Èe vas prav razumem, Ruth, v tem, o èemer mi govorite, ne gre za dovoljenje, za pravico prekoraèiti meje, potrebne èloveški civilizaciji. Gre za `eljo preseèi èlovekovo uso- do. Prekoraèenje, ki ga naša kultura, znanost in religije, tokrat pomešane med seboj, ni- kakor ne dovolijo. “Pretiravati” v smislu, ka- kor so vam to oèitali, je drzniti si `eleti veè od te usode, ki je pogosto poni`ujoèa, nepra- vièna, unièujoèa, drzniti si `eleti biti obrav- navan drugaèe kot `ival, drugaèe kot ustvar- jeno bitje in kot grešnik, ste rekli. Je tako? Ruth je pritrdila. Simon je nadaljeval: - Ne vem, èe so vsi psihoterapevti znans- tveno gluhi za globoko boleèino èloveške duše, vem pa, da je pri duhovnikih in pa- storjih pogosteje da, na primer, ljudem oèi- tajo trpljenje, ki ga povzroèajo, kakor da bi z ljudmi prepoznavali tisto trpljenje, ki ga izkušajo sami. Veèni, kar se njega tièe, je le redko klican, da bi odgovoril na te`ko si- tuacijo, ki nam jo je dal na tem planetu. Kar pa se tièe `elje po slavi, ki ste jo omenili, to na splošno zamenjujemo z napuhom. Èe se tako izrazim, ta `elja ni del bo`jih pra- vic èloveka. - Pa vendar, èe se prav spomnim, psalmi, ki jih noè in dan prepevate po samostanih, ne vsebujejo samo hvalnic, je tako? - Seveda ne, tu so še to`be vseh vrst, pa pred Boga prinesena moèna nasprotovanja, ker so `ivljenjski pogoji tu spodaj tako te`- ki in odnosi med ljudmi tako nasilni. Tam najdemo tudi dovoljeno `eljo po “biti veè”, vse do tega, da se Bogu pripiše ta “Bogovi ste, vsi ste sinovi Najvišjega”. Mi, ljudje, bo- govi? Le kdo bi to besedo vzel resno? In ko- liko ljudi ve, da so te besede vzete iz Svete- ga pisma? Še veè, v Psalmu 82 je izrecno pred- videno, da ljudje tega ne bodo verjeli. Po mo- jem mnenju je bil psalmist — pa naj gre za kra- lja Davida ali za koga drugega — duhovno- kraljevski, saj si ne prepove nikakršnega pre- tiravanja. Najbolj prekomerne `elje, najte- `e priznana èustva in najbolj obsojanja vredni naèrti — mašèevanje, umor — vse si je upal izre- èi. In to na tako moèan naèin, da si danes, v samostanih, v naših policijskih dru`bah, vèasih ne upamo veè peti doloèenih verzov. - Tako torej, skozi stoletja so se duhov- niki poslu`evali Svetega pisma za cenzuro mi- sli, in zdaj `e Sveto pismo sámo ni veè reli- giozno korektno?, je rekla Ruth z rahlo zba- dljivim tonom. - Poèakajte, Ruth. Nekateri odlomki so prav posebno krvavi. Psalm 137, na primer. Zaène se z nostalgijo in glasbo: “Ob re- kah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe v njego- vi sredi smo obesili sovje citre ...” Konèa pa se tako: “Hèi babilonska, unièevalka, blagor mu, ki ti poplaèa tvoje dejanje, ki si nam ga storila! Blagor mu, ki zgrabi in trešèi tvoje otroèièe ob skalo!” Te besede danes morda sliši samo še analitik. - Res, niè bolj niso strašljive kot podobe naših noèi. Tako govorijo naše sanje, s to su- rovostjo, s to krutostjo. In mi, psihoterapevti,  # . # mislimo, da je bolje, da te besede in podo- be pridejo na površje. Šele ko so izra`ene, se lahko spremeni `elja. Ne prej. - Potemtakem, je povzel Simon, bi lah- ko bil kralj David mojster v kraljevskem pre- tiravanju. - Teh pesmi tudi niso peli pobo`ni in pod- lo`ni ljudje, temveè kraljevi pomoèniki. Te pesmi kralja so njim, ki so jih peli, omogoèale priti ne le do njegove kraljevskosti, temveè tudi do njihove lastne. Ruthin glas je obarvala jeza. - Vidim, da poznate problem, je dejal. Ne da bi se menila za njegovo odobrava- nje, je nadaljevala: - Toda vi, Simon, kje ste vi našli pravi- co pretiravati? Moèno je zaprl oèi, kakor èlovek, ki vstopi v nevidno bivališèe, kjer ga išèe njegov lastni duh. Potem se je na njegovem obrazu pojavil skoraj navihan nasmeh. Ponovno je odprl oèi in rekel: - Tokrat pa je vrsta na meni, da vam od- govorim s popevanjem. Kakor ste se zadnjiè Christoph Steidl Porenta: Kelih Apostoli za podutiško `upnijo.   $ navezali na Mozarta, meni danes prihaja tale glasba: napisal je ni glasbenik, toda zame je vseeno glasba: “Nisem ujetnik svojega razu- ma. Rekel sem: Bog.” Saj poznate? - Da, Rimbaud, kajne? Eden izmed mojih najljubših glasbenikov, no, “melodiènih pes- nikov”, `e odkar imam ušesa, ki slišijo. - Jaz sem to besedilo sreèal šele, ko sem se ga bil pripravljen polastiti, za kar sem verjetno potreboval veliko veè èasa kot vi. Ta stavek je bil zame gromozanski posmeh vsakršni oblasti, ki misli, da pozna `ivljenje in da ga lahko z znanjem zadr`i. Ta misel, “Rekel sem: Bog”, ki je niè, niti razum ne more zamolèati, je bila prva moè te vrste, ki sem jo sreèal, moè, s katero porušimo zidove svojega zapora. Še veè, te Rimbau- dove besede sem ponovno našel v Psalmu 82, o katerem sem govoril, skoraj iste, toda hkrati èisto drugaène, saj so tokrat pripi- sane Bogu samemu. Ti dve misli se nena- vadno ujemata: èlovek-pesnik pravi: “Rekel sem: Bog”, da bi ušel ujetosti v svoj last- ni razum. Na koga se navezuje? Mar ne na Boga, ki je, on sam, rekel ljudem: “Jaz sem rekel: Bogovi ste”? ... Ruth si ni mogla kaj, da ga ne bi prekinila: - Da, to èutim v tej hiši, Bog za vas ni na- ziv zanj, ki ga ponavadi imenujemo Bog. Je bolj nek kraj, kjer beseda najde oporo, kjer `ivljenje izreèe “Bog”, kot izreèe “Jaz” ali “Ti”. Kraj, kjer “Jaz” ni ujetnik, niti ujetnik besede ne. Najbolj osupljivo zame je mor- da tole: `elja doseèi, ne da bi se priklanjal, niti sklonil glavo, na tem kraju ni vzeta za pretirano. - Da, je pritrdil Simon. Nekega dne sem razumel nekaj, kar lahko povem tudi z va- šimi besedami: “Bog” je najbolj nezmerna be- seda v vseh jezikih. Prav zato jo imam tako zelo rad. . # - Toda to spremeni vse. Takorekoè ne gre veè za isto zgodbo. Daleè sva od velikega ne- beškega kifeljca, pravzaprav od vseh zlovešèih monta` religij, mogoèe bi morala zdaj reèi podreligij. Njen duh se je nenadoma odprl, ne to- liko nepoznanim mislim kot novim razse`- nostim, kakor da bi se, ob vrnitvi domov, zi- dovi njene hiše hipoma razmaknili. Niti sekunde veè ni mogla sedeti in, ko je vstala, `ivahno kakor za ples, se je znašla ob ograji balkona, pred dolino, goro, nebom. Tako je ostala in zadihala za trenutek, po- tem se je obrnila k Simonu: - Kaj ko bi se malo sprehodila?, je pred- lagala. , ' /0,! !# * Knjigo Le moine et la psychanalyste, katere odlomek objavljamo in ki je izšla septembra 2005 v Parizu pri zalo`bi Albin Michel, je napisala Marie Balmary, francoska psihoterapevtka in avtorica veè esejev ter romanov (L’homme aux statues, Le sacrifice interdit, La Divine Origine, Abel ou la Traversée de l’Eden). Navdih za omenjeno knjigo je avtorica našla ob pogovorih z benediktinskim menihom Marc-Françoisom, bratom Jacquesa Lacana. Zgodba se odvija v obliki dialoga med katoliškim menihom, ki je bivši zdravnik in vdovec, ter psihoterapevtko, ki je od raka okrevajoèa agnostièna Judinja. Skupaj se sprašujeta o razliki med ozdravljenjem in odrešenjem, odkrivata, kako je današnji svet (tudi psihoterapevtski) pre`et s kršèanskimi izrazi, po bli`njem sreèanju s smrtjo in boleznijo pa oba èutita `eljo, globljo od tiste po ozdravljenju. Njuni pogovori so `iva sooèanja mnenj o Cerkvi in o Bogu. Slednji psihoterapevtko vèasih spominja na velikana, ki `re duše. Sogovornika se nenehno opirata na Sveto pismo, v njunih pogovorih pa sodelujejo poleg Abrahama, Psalmista in Jezusa še Mozart, umirajoèi Rimbaud ter velika prijatelja Montaigne in La Boétie. Skozi netipièno, a navdušujoèo pripoved nas avtorica pospremi v svet takih medèloveških odnosov, ki bi jih morda lahko poimenovali nebesa.