Dahaprisofnosi hvarlo pirca Kvartopirstvo je že bilo od nekdaj med Slovenci precej huda rak-rana, ki se je bila posebno razbohotila v predvojni nemškutarski dobi. V trgu Podčetrtek je bil nekaj leta krog 1900 za orožniškega stražmojstra zagrizen nemškutar Peter Kaučič. Službo je vršil redno ter vestno, zadovoljni so bili z njim nemškemu mišljenju vdani tržani, le podložne orožnike je izžemal ob vsaki prosti priliki s strogo prepovedanimi hazardnimi igrami. Skrorano plačani nižji orožniki so se pritoževali častnikom ustmeno o stražmojstrovi kvartopirski strasti, katero morajo prenašati kot podložne revne pare. Kaučič je dobival sicer večkrat nenadne častniške obiske glede prepovedanega kvartanja, a so se raztepli vsi v prazen nič, ker ga ni mogel nobeden zalotiti pri igranju. Slednjič pa eo se le ojunačili stražmojstrovi tovariši toJiko, da so pismeno pova- bili nadzorno oblast na sveto noč, ko so vsi službe prosti in bo to priliko uporabil predstojnik za praznenje njihovih skrčenih žepov z goljufivo igro. Kakor se je glasila ovadba na višje poveljstvo, tak je bil tudi njen odziv. Na sveto noč so morali sedeti podčetrteški orožrulii krog stražmojstra, ki je sleparil na vse pretege, da so krajcarski kupčeki tovarišev kar kopneli drug za drugim in je grocila vsem sokvartavcem popolna suša na cvenku za u lične praznike. Nenadom se ustavijo pred orožmš1;^ postajo glasno cingljajoče sani. V vojašnico stopi pred isvalce sam ritmo; \'?r, ki je strogo premeril vso družbo in se zadrl: »Tako, sedaj vas pa imam, vi stari lisjak, ki si drznete celo z moštvom hazardirati!« Brez najmanjše zadrege se je stražmojster z vso družbo vzravnal liki sveča, salutiral in javil brez najmanjšega tresljaja. v glasu: »Javljam pokorno, goepod ritmojster, prosti čas svetega večera sem porabil v to, da poučujem orožnike o igrah, katere so strogo prepovedane po zakonu in jih oni radl postopanja napram močno razširjenemu hazardu ob hrvaški meji še ne poznajo!« Ritmojster je dobil, česar nikakor ni pričakoval. Ovaduhi si niso upali ugovarjati vpričo tolikanj duhaprisotnega predstojnika, ki se je zadovoljno muzal, ko je moral ritmojster namesto kazni odpusta iz službe izreči pohvalo radi tako umestne izrabe službe prcstega časa!