66
Zgodovinska čitanka.
Napad Kozakov na Carigrad v letu 1590.
Zgodovina nam pripoveduje, kako so Kozaki, prebi-vavci zdajne južne ruske deržave, preden so bili Rusii prispojeni, sloveli v vojski in bitvi. Največ vojsk so imeli s Poljaki, Tatari in Turki. Zdaj se napravljajo na Carigrad po černem morji.
Bil je petek, praznik Muhamedancov. Solnce se je ob bregovih zarilo, lesketal seje Carigrad v zlati bliščobi.
Kozaci, še delec na morji, zag-ledaje svitlo   mesto,   zavpijejo s silnim glasom: „Stambui!  Stambul".    Aii v tem zapoveduje ataman:   „Na vesla, mladenči!"  io osemnajst sto vesel   pluska   na  novo.    Kozaške  čajke   lete   po  morji   in kmaii prispejo do brega.
„Stoj!a — veli ataman — „z vsake čajke naj ide deset junakov na breg, petero s kosami!" In dal je ukaz ee zbrati v trideset kardelih na suhem. Pervi red vsacega kardela je nameril strel proti predmestju Pera, ostali trije redi so se postavili s kosami. Uni, ki so ostali pri čajkah, so se uterdili z nasipom in prikopom. Ataman izvleče sabljo, razvije zastavo, oglase se bobni, Kozaci se zaženejo — na Carigrad.
V 240 mošejah done molitve muftov in ulemov, ljudstvo kliče preroka svojega Muharneda. Sultan Amurat, veliki vezir Kizlar-aga, deržavni svetovavci, vse je zamišljeno v molitvi.    Tiho je v mestu, prazne so ulice.
Na hip zagrome baterije v terdnjavah in čuje se silno pokanje pušk. Nekoliko jezdicev dirja po ulicah kričaje: Dabl ovi so v predmestji Pera! (_tako so Turci zvali Kozake). Na to se pošlejo sultanu poslanci, da naj vimenu preroka boj začne. Janičarji se naglo zbirajo , spahi sed-lajo konje. Ko bi trenil je vse v orožji. Iz seraja *e prinese plajšč preroka, okrog kterega se zbirajo pravoverni. Sultan opaše meč Muhamedov, se verze na konja snego-belega in zdirja proti predmestju Pera.
Vzeli so Kozaci že to predmestje in tudi drugo, Ka-sim-paša imenovano. Tisučero Arnavtov, ki so se v bran stavili, ni zamoglo odveruiti napada Kozakov; zapodene preganjajo Kozaci do predmestja Galata. Med tem topovi z bašt in terdnjav streljajo na Kozake.
Nalevajko se zažene na predmestje Pera, v Kaeim-pašo predre Čorba. Hlubockv razstavi strelce teterovske tako, da so se zamogli varovati za zidi zagradnimi. Bu-tovič je ropal hiše in blago pošiljal na čajke. In sam ataman se je vergel s 300 junaki silno na Galato, kjer je bila orožnica in palača Kapudana-paša (poveljnika brodovja). Kolikor bolj so se umikali Arnavti, toliko hujše so pritiskali Kozaci; neprestrašeni od strelbe so pobijali go-njence s svojimi dolgimi kosami. V tem pride pomoč z orožnice, novi vojaki pridejo, se v brambo postavit, al sila begočih jih sabo podre. Zastonj se trudi aga, pritiska-jočim se braniti. Kozaci ga nazaj pahnejo in predro na dvor orožnice. Arnavti padajo na tla ter prosijo za življenje. Zastava kozaška se vije na naj visi bašti, ujete so ulekli k topovom, ki so režali na predmestje Pera in so bili prisiljeni jih spuščati na Turke. Trije oddelki Kozakov pod Sokolom so posedli arsenal. Kozaci postavijo dvajset topov proti branu Babihumajum.
Vse je šlo spešno od rok in po sreči. Ataman čakaje na Turke je stal pri topih in ni obernil obraza od brana. Imenovani topuičarji so silili Turke nabijati topove, in kdor se ni uklonil ukazu Kozaka, posnela mu je ostra kosa glavo. Komaj se pred Janičarji odprejo vrata v brambo, veli ataman puške prožiti. O tej dobi razsujejo topovi sila ognja, dima. in železa, brana se potrese v temeljim in pred brano se zavali val merličev. Janičarji, si pot napraviti, vale mertve, umirajoče in ranjene proč. Janičarji se na novo pripravljajo k napadu,, al dvajset topov otomanskih ruši vse brane in novi nasip mertvih jim cesto zapre.
Dvakrat so bili turški pešci nazaj poderti, in posamezni konjiki so napadali v najhitrejšem diru junake, bunčuki so šumeli v povetru, sablje so se blesketale in turbani in kind-žaii, noži dolgi in široci, ktere so deržali med zobmi, podobni so bili pisanim gadom. Konji, se je zdelo, da so se komaj dotikali zemlje s svojimi drobnimi nogami. To kardelo z velikim krikom se je bližalo predmestju, in čudil se je, kdor popred šaponov ni vidil. Kozaci jib- sprejmejo z dobrimi puškami izza zida. Jezdici pridejo v nered, mnogi kriči „AlIahtt, hoče s konjem preskočiti zid, drugi padajo na tla, proseči milosti, tretji iščejo v begu  rešitve.    Zdaj
67
ni bilo več jezde , ampsk bili so nasipi mertvih in umirajočih. Tu se je vidii ruieči kafian spaba ; tam je ležal plajšč Albana; tu si je prizadeval jezdec priti spod konja, ker ležal je mertev na njem; tam je tergal konj uzdo, ktero je njegov gospod v skerčeni roki deržal.
Maroi topi muzelmanski so trideset hiš porušili. Ata-tiian veli: „Na svoje mesta! Deržite se do večera! Še malo časa in zmaga je naša!    (Konec sledi.)
70
Zgodovinska ?itanka.
Napad Kozakov na Carigrad v letu 1590.
(Konec.)
Ostalih vojakov ni bilo treba spodbujati; oni niso dru-zega ?eleli, kakor se bojevati z neverci podnevi in pono?i. Sultan Amurat, razljuten zavolj zgube , se poslu?i poslednjega sredstva: zapovedal je dobrovoljcem v sovraga se zagnati; Kihajabeg jih je vodil. Poznamo jih po ?ernih kaftanih in tkanih turbanih; od njihovih sabelj se je utrinjal blesk, in v njih sredi se vije zastava preroka. Sinovi emerti vihrajo neprestra?eno naprej. Odpre se kervavo pozori??c. Pervi redi padejo pod terdnjavo od topov, ali zadnji presko?ijo mertve. V drago zagrome streli koza?ki, ? novi kup mertvih, ? al ser?ni se pripravljajo za nov napad.
?e je ger?ke topni?arje prepadel strah, pa ataman ni zgubil poguma: zani?evavno pogleda na pla?une in na svoje slavne viteze mladeo?e, sko?i raz konja, postavi se na ?elo 500 bojnikov in s krikom ,,naprej I" so se gnali Kozaci, udar?i v kose, za svojim atamanom.
Sprejeli so se na mostu ?irokega prekopa pred bra-ni??em. Tur?ki prostovoljci poprimejo za sablje, Kozaci zazvonijo nad glavami nevernikov s kosami. Majal se je most pod te?o voj??akov; od obeh strani letajo voja?ki od-delk[ k prikopu. Jaoi?arji pridejo prostovoljcem na pomo?; pa ?orba in Butovi? ne pustita svojih bratov brez podpore. Bitva terpi do ve?era. V tem predre mladi Kona?evi? v gosto sredo tur?ke vojake in s koso preseka sveto drevce, na kterem se je vila zastava preroka. Na kosce se je razdrobila ?erd, verh se je odlomil, zastava preroka je padla na tla. To viditi se prestra?ijo Turci in s ?alostnim krikom se na strani razte?ejo.
Strah predre celo v pala?o Sultanovo. Pokli?e se sveto-vavstvo, zakladi se nakladajo na vozove, in brana ?top-kapu", kjer je poslednji cesar padel in kjer so Turci v Carigrad pri?li, se zdaj odpre v pribe?ali??e rauzelmanom za Bospor. Ponosni ataman ?e nezadovoljen z zmago, ho?e Carigrad v svoje roke dobiti. Uka?e tope nameriti proti brani, da bi jo razru?il. Kozakom je ukazal v redu stati in pripravljati se k naskoku. Topi pokajo, brana se stresa. Kozaci se pripravljajo k naskoku ? v tem zapazijo belo zastavo na brani. Umolknila je strelba, braoa se je odperla, ?etni svetovavec muzelmanov pride ven. Ataman je stal iaa razvalini enega poslopja, njegovi krog njega.
Kihaja-bej,   on,   ki   je vodil prostovoljce,   je   stal na
?elu poslancev, in vendar je z o?abnim ?elom in smelim okom se pribli?al sovra?niku. ?Kaj ho?e?, muzelman?"? ga upra?a ataman.
?Kozak! Gospod moj in samovladar, vnuk Mahomeda, sin sonca, gospod na morji in na suhem, sultan Europe, Azije in Afrike mogo?ni, je razserden nad tvojo o?abnostjo in ti ukazuje, pobrati se iz njegovega gospodstva. Al pri vsi svoji serditosti ti vendar dovoli, sabo vzeti, ?esar ?eli?, ako urno odide?,? govori kaj ?e??"
Desnica atamanova se je sama od sebe stegnila po ostri sablji, ? al spominja se, da oseba poslanca je posve?ena; tola?iv?i jezo zaverne takole: Povej ti svojemu sultanu, da bom jez ?e pred polno?jo ves njegov seraj napolnil s Kozaci; povej mu, da bom vse njegove poslopja razru?il in vam nevernikom vsim glave vzel. Ako se pa pred menoj poni?a in milosti prosi, prizanesem dostojnosti sultanski, pa mora mi pla?ati od vsih glav davek, in sicer dva korca suhega zlata, pet korcev suhega srebra, 5000 damascenk in ravno toliko dvocevk jani?arskih, 8000 ja-gatanov, pet vozov rude?ega atlasa, osem vozov perziskih preprog, dva voza najkrasnej?ih ko? kasmirskih, 5000 bag-danskih pasov in ravno toliko astrahaoskih ko?uhov in 300 arabskih ?rebcov ? to vse za Ukrajno, za Kozake. Jez za-se tirjam konja belega ko sneg z ujzdo in sedlom, na kakor?nega se sultan useda, in kupo iz sahega zlata z vdelanimi satiri. Tudi naj da 30 ladij za prepeljavo vsega tega ?ez morje, naj uka?e svetovavstvu in pa?atom, da nas sprejemajo kakor naj bolj?e prijatle in dobrotnike mu-zelmanskega carstva. V tej no?i ostane vse, kar je v predmestjih carigrad?kih , od nas vzetih, meni in mojim prijatlorn. Ako mi zjutraj pripeljete, ?esar ?elimo, zapustimo go-spodstvo muzelmansko. Odgovora ?akam do dobe, ko se sonce do polovice skrije v morje? Ko ta doba preide, dam povelje k napadu".
Kihaja-bej odgovori: ?Tvoje tirjatve nesem gospodu svojemu; velika je milost in miloser?nost njegova! O pravem ?asu bom dal odgovor, naj bo z besedo ali s kroglo*4.
Na to se verne poslanec v seraj.
Ni ?e zatonilo sonce v morje, ko se verne Kihaja-bej S fermauom.
?Su!tan, moj gospod, prisega v imenu preroka, na njegov grob v Meki   in   na   sedmo nebo,   da  da  atamanu
Kozaku.....a   (slede tirjani   darovij.    Dalje   prisega   biti
prijatel Kozakov, zapoveduje Tatarom spremiti Kozake do Ukrajne, kakor dobre prijatle svoje".
yyV imenu Boga kristjanov, pri terpljenji Odre?eoika, pri pre?istem spo?etji presvete Device" ? govori za-se ataman ? ^prisegam ko prijatel zapustiti zemljo muzelmansko, in da jez in Kozaci bomo ?iveli kakor prijatii sultana".
Dalje pravi Kihaja-bej: ?Sultan moj gospod in gospodar bi rad obdaril tistega ser?nega junaka, ki je prederl v sredo na?o in je snel zastavo preroka. Govori junak, kaj tirja?? Ali konje ali sabljo z zlatom vdelano?
Kona?evi? stopi zmed vernte in zaverne : ?Muzelman ! moje sveto je B>g-?lovek, Jezu iz Nazareta! Sabljo imam, zlata nepotrebujem; v na?ih stepah se pasejo dobri konji. Ako mi ho?e sultan dar dati, njemu in meni dostojnega, naj mi da sveti obraz Odre??enika, ki je zdaj shranjen v neki pala?i visoke Porte".
Kihaja-bej se lo?i od atamana , ki govori svojim: .,Bratje, pri Turcih je beseda sveta; no? je na?a, ? al zjutraj naj bo vsak na svojem me^tu". ?
?SIava atamanu!" razlegalo se je na to po ulicah carigrad?kih.
Na jutro zgodaj   so Kozaci zapustili  Carigrad, ko so
prejeli davek jim obljubljeni do poslednjega mo?a.
(Slov. Nov.)