wGrešili smo«, tako je začel razgovor gospodar s svojimi prijatelji. — »Grešili smo, ker smo pisali o tetn, da naj bodo Hrvatje pametni, ker sicer se jim zna zgoditi, da bo treba močne roke nad Hrvaško! Kakšno razburjenje je bilo v vseh hrvaSkih krogih, še celo »Narodna politika« je bila huda. Pa vzroka ni imela! Mi smo želeli in še želimo, da do tega ne pride, toda, če se voditelji Hrvatov ne spametujejo, potem pa naj sami sebi pripišejo, ako bo vlada dolžna in voljna skrbeti za red!« »Red vendar mora biti«, jc odločno pritrdil župan!« »Seveda mora biti! To, kar pa zdaj Ilrvati uganjajo, pa že ni več red, to je pravi škandal. V Zagrebu je imel dne 1. avgusta sejo klub radičevcev in pribičeviCevcev. Tu so med drugimi sklenili, da sploh ne priznajo več zakonov, ki jih narodna skupščina sklene. Radič se je kot predpripravo za to sejo s posebnim govorom obrnil na Italijo in Madžarsko, ki da sta pravi prijateljici Hrvaške. Seveda je oni odlok in ta izjava povzročila hudo kritiko po celi državi. Ali bi se naj pustilo, da ti ljudje delajo z državo, kar se jim zdi: Ali naj peščica teh ljudi z nasiljem dela zoper 13 milijonov Jugoslovanov? Ni čuda, da so tudi drugi listi pisali o tem, da mora nad Hrvaško, če pride od besed do dejanj, zavladatl močna roka. Ponovno rcčem, da nobcn pošten Slo vencc tcga ne želi, če pa Hrvati to stvar sami povzročijo, pa naj sami kličejo: »mea culpa, moj greh!« »Jaz pa mislim, da se bodo Hrvati vcndar le pomirili in spametovali«, je dejal mešetar, ki je bil pretekli teden na Hrvaškem. »To le mestna gospoda tako vpije, kmet ai pa želi mi- ru! Kmet si želi na Hrvaškem rešitve iz težkega gospodarskega položaja, kmet si želi olajšanja davkov, pa da se mu popravijo ceste, zajezijo reke in potoki, da dobro proda svoje pri-delke, kajti.revščina na Hrvaškem je še večja kot pri nas. Vprašal sem jib, zakaj ne gredo v Zagreb, kjer Pribičevič sklicuje hrvaški narod in ga poziva na upor, so mi odgovorili: »Na pogreb naših dobrih poslancev smo šli, zdaj pa nismo hoteli. Že pri pogrebu nam je bilo težko, ker smo videli grobokopa svobodne Hrvaške stati ob grobu naših ljudi — Pribičeviča. Njemu ne verujemo in ne gremo!« »Prav imaš«, je dejal gospodar, — »kmetskih ljudi res ni bilo več v Zagreb na demonstracije. Sovražijo Pri bičeviča, ki se je že vsilil za vodjo Hrvaške. Človek, ki je dal kmete batinati, Clovek, ki je dal hrvaške voditelje zapirati, človek, ki je sovražil Hrvate in Slovence kar najhuje, hoče danes postati — njihov odrešenik. In če so Hrvatje slepi, ali naj bomo še mi? In če so Hrvatje proti nam hudobni, ali naj jih niti "e zavrnemo? To pravico pa že imamo, da povemo svoje mnenje!« »Zakaj pa praviš, da so Hrvatje tudi hudobni?« Mož, ki je prišel s Hrvaškega, je stavil to vprašanje. »Preprost narod ni hudoben. Voditelji pa po večini in nekateri še celo! Prosim, kaj si je izmislil Predavec proti g. dr. Korošcu! Izmislil si je, da je leta 1924 dr. Korošec dejal, da gre Slovenija pod Italijo, ker Srbi tako delajo z njo! Tedaj je divjal Pribičevič. Tedaj je dr. Korošec lahko rekel, da se nam prehudo godi, če tudi tega, kot Predavec pravi, vendarle ni rekel. Toda, zakaj ta človek, ta Predavec sedaj pride s to neresnico? Zato, da bi zakril pred svetom ono sramotno izjavo Radiča, ki je te dni pozdravljal Madžare in Italijane kot. prijatelje hrvaške kraljevine. Pa tudi zato, da bi oblatil dr. Korošca, da bi otežkočil delo v vladi, da bi to vlado vrgel. Kdor tako nastopa zoper našega voditelja, ali jo to prijatelj Slovencev?« »No, hvala za take prijatelje«, je dejal župan. »Si pa že kaj boljšega lahko želimo! Oblastni poslanec Baričevič je nam grozil, da bomo cvilili, narodni poslanci pa hočejo nad nami iste čase, ko je Pribičevič batinal Slovenijo in Hrvaško! Zdi se mi, da so po svojih besedah na cni strani in svojih namerah nad našim narodom na drugi strani — podobni onemu Turku, ki je dejal: »Ne boj se, brate, ja ču ti samo glavo vzeti!« »Glavo jemati, to pa razume Pucelj, ki je mesar«, jc dejal šaljivec. »Saj res, kaj pa on kaj dela?« — Vsesplošno vpraševanje. />Kaj dela? V Zagrebu zabavlja in dela opozicijo. Da pa lahko v Zagrebu živi, pa si je kar naprej vzel odškodnino, ki jo dobiva kot poslanec. Zdaj lahko dela opozicijo!« »Le naj jo dela! Je zelo dobro, čo je Pucelj v opoziciji in ni minister. Če je minister, tedaj verouk odprav- lja na vinarskih šolah, če pa je v opo ziciji, pa stoji v branu za katoliško vero. Zato le naj bo v opoziciji«, je končal .šaljivec razgovor.