m
ITtBIJ
in
RAZTREŠENCA,
ci%e vesele igri
z, a
C e i j c.
U zalogi J. B. J er et i n a _
41267
I ' i v fe ' i âÈ t í j f llÄllfl
êiooiiiiï
/ h u V i v s	.V
DVOBOJ,
vesela igra v enim delu«
V	k
Poslovenjena iz nemškega.
- !■ ' '	I ' II
r Celju M8SO.
Natisnil in zalotil J. K ./»>/,■„
JL i c a :
Baron Jesenho, grajsak♦ JfMinha, njegova lici. Miolshi, stotnik pri pešcih. Mtotjl f njegov sluga, Cvet ho f nadkonjanik. Miustravec, njegov sluga. Jftiha, ciglar.
Igrališe je neka vas, na kraji vasi baronova hiša s balkonom, pod njim gosta š ulit a
JPervi prizor•
Baron in Minka.
Baron, Minka! meni se kar nedopade , da tvoja dva snubca tako dolgo na tvoj odgovor čakati morata. Jes sem jima dal glas , da nam bos danas odkrila svoje misli zastran svojega pri-liodtiega zakonskega tovarsa; zatoraj pripravi se na odgovor.
Minka. Za božjo voljo! kaj se je temu toliko mudilo ? — To je vse prenaglo !
Bar. Oj! kaj bi to bilo prenaglo ? saj si se vcere rekla, da ti oba dopadeta.
Min, Ravno zato, ker mi oba dopadeta, obodva sta tako prijazna —
Bar, Da bi rnorbit oba rada vzela —
*) Laube.
**) Werber.
Min, Bog nedaj! nikjer se še ženstvo ni tako zmotilo, da bi več, ko enega moža v zakon poželelo. — Mi sirotke smo zadovoljne, če le enega zvestega dobimo.
Bar. Dva imaš na zbero , izvoli si zmed njih zvestejšega.
Min, Kdo mi bo porok *) za to , da bo tisti zvestejši, katerega bi si jes izvolila ?
Bar. Pa ta gospoda sta že blizo dva mesca tukaj; toliko časa si že vendar lehko spoznala, kateri bi vtegiiil zvestejsi biti.
Min. Pokojna mama so rekli, da se možki pred porokoj nikdar ne dajo ¡spoznati.
Bar. Gospod Dolski je pošten.
Min. Gospod Cvetko tudi.
Bar. Gospod Cvetko je prijeten kratko-časnik.
Min. Gospod Dolski ravno tako.
Bar. Gospod Dolski se prav možko nosi.
Min. Gospod Cvetko ravno tako.
Bar. Gospod Cvetko je bogat in premožen.
Min. Gospod Dolski tudi.
Bar. Veš kaj Minka, jes sem se že naveličal, da mi ta zdihvavca noč in dan na ušesa godeta. Mir hočem imeti — tega zdihovanja mora enkrat konec biti.
*) Burge, Gutsteher.
Min. Izberite ini vi po svoji misli — in ta reč bo dokončana.
Bar. Počkaj malo! Lehko bi se sčasama primerilo , da bi se ti svojega moža naveličala in nezadovolna postala. Kdo bi ti bil tega kriv ? meni bi ti sponasala, da sem te jes s tem možem posilil — da bi si ti drugač unega bila izvolila; kaj ne ?
Min. Na to ravno ne prisežem.
Bar. Zato si ga pa sama izberi, kakor ti serce in pamet velevata.
Min. Povejte mi, kako čem to začeti ?
Bar. To naj bo tvoja skerb. Ako sama ne-ves, kterega bi izvolila, daj obema slovo.
Min. To spet nemore biti.
Bar. Tak ti nevein pomagati.
Min. Sem pač srotka. Dva snubca imam — nobenega prav za prav neljubim — pa tudi nobenemu nevem kaj sponesti.
Bar. Ko bi pa vendar vgoniti mogla, kteri-ga ljubezen do tebe bi bolj goreča bila?
Min. To mi je luč prižgalo. — Ja to bo odločilo. Povejte obodvema gospodama, pa tako , kakor da bi to vaša misel bila: naj se med saboj pogodita, da I bom tistemu svojo roko podala, kteri bo svojega tovarsa na to privil, da bo
_sam od sebe odstonil._
If ar. Nevem če ti bo ta veljala; ves da bi se onadva na sablje poskušala.
Min. To jima naj bo ojstro prepovedano, ako hočeta , da se mi nezamerita, S zvijačami , s nagovarjanjem , s mitami *) se naj vojskujeta, kolikor hočeta, vse drugo orožje jima pa ojstro prepovem.
Bar. Jn kaj meniš, kaj bo iz, tega ?
Min. Kteremu sein narbolj pri sercu, bo vedel se tako obnašati, da bo svojega tovarsa od mene razgovoril iu odpravil. Ravno jih vidim, da prideta. Povejte jima , kaj velja. (O d i dej.
'Bar. (s glavo sktmava). Lehko, lebko se bo kaka nesreča zgodila.
Cvetko, Rogl, Kuštravec, Baron.
. Tu le naji je plamteča ljubezen prinesla.
Vvetko. Na perotnicah sladkega upanja.
Bar. Le nikar previsoko ! spustita se ne-kolko niže! saj vidita, da nemorem s vama.
Dol. Ali je že odločila vaša lepa gospodična?
Drugi pribor
*) Bestechung.
Cvet. Kterega naji je na smert obsodila ?
Bar. Moja gospoda, ona je odločila, da ne more odločiti.
Dol. To se pravi, da boina vsaki svojo košarico dobila.
Bar. Kaj se, to se nepravi tako; ampak oba se ji prav dopadeta. —
Dolshi ili Cvetko (se priklone ta). Oh!
Bar. Ona prosi, da bi ji vidva pomagala odločiti.
Ohadva. Kako ? s čem ?
Bar. Da bi eden vaji sam od sebe odstopil.
Cvet. Kako bi bilo to mogoče ?
Bar. To naj vaji skerbi.
Dol. Samo smert enega —
Bar. Smert je posebe ojstro izgovorjelia. Vidva sta se še le tukaj soznanila in sprijatlila ; obodveina je moja Minka v serce vlezila, in vendar sta prijatla ostala ; to ni kaj malega; take žlahue zaveze med vama neče moja hči nikakor razdreti, ampak le tistemu bo ona svojo roko podala, kteri bo razumil svojega tovarša s dobrim in lepim odpraviti. Kako bi se to dalo izpeljati, ji je vse enako; sirova sila uesme biti vajno orožje , drugač nobenega noče.
Cvet. Lepo jo je na motala.
Dol. To so terdi orehi. Šentgalski opat ni bil dobil tako terdih od cesarja.
Cvet. Sam od sebe ne odstopim za uobeden dnar; za ves svet si nedain odvzeti svojega sladkega upauja.
Dol. Jes tudi ne.
Bar. Bo pa ostalo , kakor je bilo.
Dol. Kako bi kteri kterega s dobrim in lepim odpravil, teh besed jes ne razumim. Kam in do kod bi mogel kteri kterega odpraviti ?
Cvet. To je ravno , kar se neda pogoditi.
Bar. V tem se lahko vidva med saboj pogodita.
Dol. Do onih his tam se podati, bi za ineue že predaleč bilo.
4Cvet. Jes bi se premaganega štel, berž ko bi iz vašega zemljisa na ljudsko zemljo stopil.
'Bar. Glejta! to je že nekaj. Vidva se lahko pogovorita in napravita, da bo igro tisti dobil, kteri bo kterega čez mejo ino-
f jega posestva spravil — za mejnik vesta tam le pred vasjo?
pol. Jes na to privolim.
Vvet. Ze velja.
pol. Pa gospod Baron, nikar mi nezamerite,
i če se me po takim 10 let ueznebite.
H Jvet. Mene se do veka nebote znebili.
9ar. Take marne že poznam. Berž ko bi
1 se na licu moje hčerke kaka gerba prikazala , ji bota obadva herbet oberuila. (Odide).
Tretji prizor*
Poprejšni brez Barona.
Dol. Brate ! to ti bo vražje delo.
Cvet. Prijatelja pa vendar ostaneva, kakor do z,daj.
Dol. No; to se razumi.
Cvet. Morbit bi pa ti tako dober bil, ter bi iz prijateljstva do mene, odstopih
Dol. Ne, ne ! striček, iz tega ne bo nič.
Cvet. Pa si mi še včere se prisegal, de bi meni za ljubo v vodo skočil.
Dol, V vodo in vogenj, pa čez mejo baronovega zemljiša ne. Kako pa bi bilo, ko bi ti, ker si tak rahlega, žlahnega serca, meni prijaznost skazal. —
Cvet. Počkaj striček! morbit se ti bo kaj od tega sanjalo.
Dol, Pa si mi tolikokrat spričaval, da si pripravljen s menoj poslednji košček kruha deliti?
Cvet. Svoj poslednji košček kruha ? o j a ; to vselej, pa svoje žene nikdar.
Dol. Bova pa vidla na katero stran bo sreča potegnila; kateri naji bo korenjak ostal.
Cvet. Neodstopim dokler nepremagam.
— m ~
{Dol. Sram naj bo tistega, kteri bo premagan. COdideJ.
Ššerši prizor.
<	Prejšni brez Dolskega.
j j
V vet. (Iloglu, ki lioce za svojim gospodom}, J He! Rogl stoj le malo. Rogl. Kaj zapovedate gospod nadkonjanik ? Hžvet. Jes te bom podmitil. , Rogl. Hvala bogu ! že dolgo nisem nič okroglega v svoji roki ošlatal. {Cvet. Ti mi bos pomagal svojega gospoda
od tod spravljati. ¡Rogl. Kaj! zapeljati me hočete, da bi se I jes proti svojemu gospodu s vami spuntal ? tVvet. Kdo pa to pravi, da bi se s menoj i' spuntal ? to mi se na misel ni bilo pri-slo; ampak rad bi, da bi se ti s me-* noj sdružil. [ 'JRogl, No, to že to; lepa beseda je plajs,
- ki veliko gerdega zakrije. J pvet. Narpred mi povej , če svojega gospoda skoz in skoz poznaš ? Rogl. Res, da še misem dolgo pri njemu v službi, in da ini redko milost skaže
s uieuoj kako besedo pregovoriti ; pa se le mnogo reci zve in spazi.
Cvet. Morbit kaj od domačih reci?
Rogl. Tudi; Cp° strani) za plačilo vse vem.
Cvet. Prav za prav bi jes te reči moral bolj vediti, ko ti; pa sma se še le sozna-nila, iu zavol samih serčuih skrivnosti še nisma vtegnila na domače reči pomisliti.
Rogl. Vsakemu je svoja koža uarljubša.
Cvet. (mu da dnarjevj. Na ti to le!
Rogl. Hehe ! kosmata kapa! to pač to; zdaj sem čisto vaš.
Cvet. Pojd s menoj v mojo stanico , da bom tvojo zvednost nekoliko poskusil.
Rogl. Nebodi mi sponosno, hvalil se nebom, pa bote vidili, de nisem s plevami natlačen — jo znam stekniti, če je treba,—
Cvet. Selmarijo?
Rogl. Tega ne , pa kako zvijačo.
Cvet. Je vse en zlod. — Ti Kušfravec boš moj špijou. Ostani toraj tukaj iu pazi na vse kraje, (Odide s Roglem")
M*eU prizor.
Kuštravec sam.
Permaruš! lepa čast me je naletela! Spijone obešajo, Pa kai to ? to malo pomeniJI
in tudi ni nobena sramota; saj vsa sa-dajna človeška zalega ni druziga vredna, ko de bi jo potopil, ko mačke. Dan današen je med ljudmi samo ta razloček , de le nektere obešajo , nek-tere pa ne. Neporajtam če so tudi meni vešale *) prisojene , pa nekaj o-kroglega si hočem še pred zaslu-( žiti. Moj tovarš je od mojega gospoda polno mošnjo denarjev dobil, dokler je mene za špijona brez zaslužka postavil. Oh ! tako vsa žlahna gospoda dela. Na ljudske potepuhe tavžente potroši, do-^ mači zvesti služavniki pa stradati morajo.
I	--
i Sesti prizor.
I	Dolski, Kuštravec.
' Dol. Kaj si tako čisto sam , moj dragi Ku-' štravec ?
iKust. Zlahni gospod! tisti ni nikdar sam, kteremu dobra vest in poštenje drušino delate.
[pol Alj si pa ti res tako pošten ? KttšL Strašno.
Y)ol. Morbit kakor je poselimal navada ? ^Kušt. Kaka navada pa je posehinal?
,!-
*) Galgen.
Dol. Da je vsaki tako dolgo posten, dokler priložnosti nedobi nepošten biti in si pod klobukom kaj zaslužiti.
Kušt. Oh prosim ponižno gospod stotnik, \i me še uepoznate, jes nimam tako kosmate duše — moja vest je rahla, ko pajčina.
Dol. Po takim se prav lahko razterga.
Kušt. Bog nedaj! ampak, kakor pajk čuti, če se stenga manjša reč njegove paj-čine dotakne , tak me zbode moja rahla vest, berž ko se mi kaj grešnega približuje,
Dol. To mi je žal. Rad bi bil nekaj izpeljal.
Kušt. Ali smem ponižno prašati?
Dol. Hm! h čeinu? Tvoja rahla vest bi te prebodla, ko bi to storil, kar sem bil namenil.
Kušt. Nezamerite gosp. stotnik, morbit bi me radi podmitili, nikarte odlagati, povejte na ravnost.
Dol. Pa se tvojega poštenja bojim.
Kušt. Eli! kaj bi le ? saj je res, kar ste pred rekli; poštenje se tako dolgo čerstvo derži, dokler pravi preinaga-vec nad njega uepride.
Dol. (»tu da denarjev.J Ali je mende ta tisti pravi premagavec ?
Kušt. Ja pri moj kokoš! ta je veči premagavec , ko Radecki in Jelačič.
Dol. Si tedaj voljen se vojskovati pod mo-joj baudero?_
Kušt. Proti komur kolj hočete ; proti Turkom in Mažarjem. Dol. Narpred mi povej, če si kedaj kakšno
slabost na svojim gospodu spazil, Kušt. Slabosti! več ko ima lasi na glavi. Dol. Česa se on narbolj boji ? Kušt. Nalezne, kužne bolezni in kolere se bolj boji, ko pekla.
Sedmi prizor.
Rogl hi poprejsni.
Rogl. Ravno je poštni voz prešel. Ali niste slišali poštnega trobiti ? To le je neko pismo za vas g. stotnik. 'Dol. (ga razpečati in bere). Hm! hm! Cuifne
novine. Kdo ti je dal to pismo ? ' Bogi. Poštni opravnik.
Dol. Neki duhovnik mi piše iz mojega kraja, da je moja mati za sinert bolana , in serčno želi mene še enkrat viditi, preji den vmerje.
Rogl. Oh! vboga gospa J • Dol. Ce hočem svoji materi vgoditi, ne-\ smem ne ene minute več odlagati.
Roal. Tak bom konje kar obsedlal,
Dol. Saj ves, da me ljubezen tukaj derži.
Rogl. Pa otročja dolžnost gospod stotnik ! šterta zapoved —
Dol. Imaš res prav.
Bogi. Kakor da bi vbogo gospo gledal, kako na postelji zapušena leži in milo zdihuje: moj sin! oh kje si moje dete! da bi te vendar enkrat se vidla in objela !
Dol. Res, to mi globoko v serce sega in me giblje, pa mi je nekaj drugega prišlo na misel..
Rogl. Kaj neki?
Dol. Da je že 10 let minilo, kar je moja' mati vmerla.
Bogi. Ali pa?
Dol In je tebi na smertni postelji 300 ba-tin *) sporočila.
Rogl. Oh ! kako ljubezniva je ona vendar bila ! |
Dol. Kar ti je sporočila , ti bom jes izplačal.
Rogl. Se ne mudi toliko, na to lehko čakam.
Dol. Nemarna pošast! ti si se dal podmi-titi od mojega tovarša?
Rogl. Za božjo ! voljo kaj pa mislite milostivi gospod? jes nisem mogel vediti, kaj je v pismu.
Dol. Kaj nisi rekel, da je to pismo po pošti prišlo?
Rogl. Gosp. liadkonjanik mi je tako rekel; jes pa takemu gospodu, ko je 011, vse verjamem.
,!i) Priigel.
Dol. Ker si bedak ; kadar se veliki gospodi med saboj vojskujejo, lažejo , ko tatje.
Rogl Moj bog! kaj pa čemo mi priprosti ljudje , ko verjeti.
Dol. Za zdaj ti prizauesem; pa če teše enkrat na takim izdajstvu dobim , ti bom vse lase populil. — Kuštravec poj d s menoj, imam nekaj s taboj govoriti. (Odideta).
Osmi prizor.
Rogl sam.
V'
Tako? — Kuštravca vzame s seboj? Že razumim , je tudi kupca našel. Prav ima. Saj ti gospodje bi posedobe radi, da bi njih služavniki nič nejedli, nič nepili; oni bi clo nič neporajtali, ko bi mi čisto razdrapani in nagi hodili; in ker nas po taki pičli meri plačujejo, ni čudo , da včasi svoje poštenje prodamo. — Poštenje je hvala bogu! drago in redko blago. Velka gospoda ga svojim služavniin zmirom priporoča, pa se ji vender dobro zdi, ako ga pri ljudskih služavnih nenajde.
JDeveti prizor.
Cvetko, Bogi.
Cvet. No , kako je?
Rogl. Hvala bogu ! moja koža je še cela.
Cvet. Tepec ! jes te le prašam , če je najna zvijača kaj pomagala ?
Rogl. Prav dobro bi bila pomagala, ko bi ne bila neka majheua pomota vmes prišla.|
Cvet. Je morbit moje pisanje spoznal ?
Rogl. Tega ravno ne.
Cvet, Berž ko ne , da si se bil tako zago-vedil, in si me iz,dal ?
Rogl. Zlahna gospa mamica nam je s svo-joj smertjo vse skazila, ker je že pred 10 leti vmerla.
Cvet. Presneto! tu sem gerdo naletel!
Rogl. Taka je po navadi, da so tisti žej mertvi, katere bi narrajši žive imeli. '
Cvet. Nič ne dene! S tem še nisem vse pušice postreljal.
Rogl. Vidim, da moj gospod pride , jo bom' potegnil.
Cvet. Kaj pa ciglar bo ostal možbeseda ? j
Rogl On je že šel podžigat. (Odide).
Cvet. (Kliče za njim). Ne hodi predaleč odtod.
Deseti prizor.
Dolski, Cvetko, Kušlravec (preoblečen s zavezanim očesom').
Dol. Moj dragi, veš da bova obodva peté za ramo vzela?
Cvet. Zakaj neki ?
Dol. Ali se kaj spomniš , da sla pred vče-rašnim dvá voza spavolo v tej vasi stala?
Cvet. Dobro.
Dol. Pavola je prišla iz Egipta,
Cvet. To mi je malo mar.
Dol. Vozniki so čez noč pri Jelen« stali, kerčmar, stari cigan velke mere, vkra-de po noči celo niavho pavole iz voza. Vozniki ne pogrešijo nič, ter odrinejo drugi dan naprej. Kradlivi kerčinar vkra-deno niavho razpara, omedli, in mer-
j žlica ga kar začne drobiti; pošljejo nategama po zdravnika , pošteuiga go-
I spoda I. v. mestu L Gospod 1. pride, zagleda bule, in kar ostermi, ker spozna , da se je kerčmar kuge ualezil.
\Cvet. Koga? Kuge?
I Dol. J a kuge, kaj ne gospod I.? (A Knštravcn.)
\ Knit, (pl ikitie).
ijCvet. To bi vendar mogel vrag biti!
.Dol. Kerčmar in njegova žena sta že vinería , otroci mu zaporedama vmirajo. Vsi i-lri Um,	nili sr> nhle .
gli, ker jih kuga po vseh udah dere J Kaj ne gospod I, ?
Kušt, (prikineJ.
Cvet. To je strašna prigodba.
Dol. V gradu se že vsi v mesto odpravi Ijajo.
Cvet. Prav storijo.
Dol. Gospod zdravnik , meni in spricuje, da je v tem kužnim kraju prav nezdravo' i» nevarno.
Kušt. (prikine.')
Dol, Te okužene kraje bojo s kordonom obstopili,
Cvet. To se razumi.
Dol. Svoj koles sem dal zapreči, svojegai konja obsedlati, da se vganeva, dokler še ni prepozno. Sovražnika se nobenega nebojiin, tej pošasti se pa; vendar neupam vstavljati.
Cvet Kdo vrag se bo s kugoj poskušal ? ;
Dol. Vsedi se toraj na moj koles, jes boirr svojega konja zasedil in vštric tebe jahal, najna hlapca bota za nama pri- ! derla. Neodlagajva dalje, smert nama1 je za petama, kaj ne vi gospod?
Kušt. (prikine
Dol. Iz prijateljstva do tebe svoje živlenje'1 na vago stavim, ker se mi toži, brezi tebe ta kraj zapustiti.
Cvet. Tvoja braterna ljubezen me je či-
_sto omehčala.___L
Dol. Tak pojdi, doklor še ni prepozno.
Cvet. Nek čas še bom počakal.
Dol. Ali si ob pamet! Na kugo boš čakal ?
Cvet. Brate ! midva sva se že oba kužne bolezni nalezila; pa tega ni Egiptovska pavola kriva; dvoje gorečih očes je v nama gorečico vnelo ; zatoraj daj
I izpreči svoje konje ; naj me zlodej vzame če se od tod za las na daleč pomaknem , naj bi mi kuga ravno že čez
I pleče kukala, (Odide).
t
•Metluujffli prizor.
Dolski, KuŠtravec.
Dol. Ta mi je sopet spodletela.
Kušt. In kake sem se jes nosil!
Dol. Saj ve da, tako se nositi ni kaj bodi.
Kušt. Nezamerite ; jezik za plodam deržati, in k vsemu prikimavati, nemore vsaki.
Dol. Meni se močno vidi, da te je spoznal.
1 Kušt. Neverjamem, ko bi me bil spoznal, bi me že bil tudi načohal.
Dol. Odidi, pa se preobleči, morava berž drugač pokaditi.
- Kušt. Ce se le na zadnje jes nezasmodim. (Odide.)
• Dol. Kadar je treba koga nakosmačiti, imam polno torbo raznih zvijač.
Dvanajsti prizor.
Miha, Dolshi.
Miha. (Svoje cekine ogledvaje). Lepi rumej lijaki. Čudni gospod , za te zlate, bi s bil lahko naj lepšega umetnega kresi' nakupil.
Dol. (.Primeri se mu, da se ozre). Kaj je to i požar! ogenj!
Miha. Nič se nestrašite gospod za tega del! stara ciglenca gori.
Dol. Kako pa veste vi to prijatelj ? Ta po ! žar je precej daleč.
Miha. Pol ure od tod.
Dol. Ali ste vi od tistod prišli?
Miha. Jes sem jo sam podkuril.
Dol. Zakaj vendar?
Miha. Ker je bila moja, in ker mi je dobro plačana. Glejte to le polno pergiši' zlatov — za te si leliko tri nove ciglen-J ce postavim.
Dol. Kdo vam je pa veleval jo požgati ? j!
Miha. Nesmem povedati.
Dol. Meni svobodno.
Miha. Nobeni živi duši na svetu.
v
Dol. (potegne sabljoJ. SeinastO blldalo ! z d«*: povej, ali te poženem v sred plama. 1
Miha. Ker me tako lepo vikate — vaš druži , gospod nadkonjanik mi je veleval.
Dol. Zakaj neki?
flliha. Tega vam pa nevein povedati; berž ko ne, da ga veseli kaki velik kres viditi.
Pol. Sva že vkup. Kaj ne da je tista ci-glenca unkraj baronovega zemljiša?
Miha. Kako pa da, že daleč proč.
{Dol. Zdaj sem že zvedil, kolikor je bilo treba, zdaj le odlazi.
[Miha. Morbit bi pa tudi vi radi kako ciglen-co požgati dali, še jih imam na več krajeh.
[Dol. Ali nevidiš, da nadkonjanik pride, poberi se.
[Mih. Za 100 zlato v požgein vse svoje ci-glence. (Odide).
Dol Se moram delati, kakor da bi nič ne-
bil vidil. (Je prav zamišlen).
Trinajsti prizor.
Cvetko (nmajklicaje). Hitro osedlaj mojga konja — kriči po vesi — naj na plat zvonijo.
Dol. Kaj pa ti je moj brate ?
Cvet. Za božjo voljo! kaj nevidiš, strašen požar ?
Dol. Pa res da.
I Cvet. Kakor de bi kaka velka vas gorela.
\Dol. Za božjo voljo! morva pomagat, da bova kaj otela.
- 23 —
"V	/
Cvet. Zato sem naročil svojega konja ose-i dlati. Hitro se tudi ti napravi.
Dol. Kako pa da. Saj se tolikokrat v 110-vinali bere, kako se je serčna solda-šna pri požarih. juuačko obnašala.
Cvet. Zatoraj pomfcgajva tudi midva, kaii je mogoče.
Dol. Pa ne z a vol j hvale po- novinab, am-i pak ker je keršanska dolžnost nesreč-] nim pomagati. —
Cvet. Kako pa, ko zavolj keršanske lju-l bežni ? Le berž se napravi.
Dol. Kako sladka tolažba je revnim in nesrečnim pomagati!
Cvet. Angelsko veselje je to.
Dol. Kako dete iz plama rešiti. —
Cvet. In ga materi, ki se od žalosti vbijii v naročje položiti.
Dol. Slišati besede serčne zahvale.
Cvet. Da, pa če ne greš berž, se bo lahko dok ler taj prideva, kak ducet otrok sažgal;
Dol. Jezdi ti naprej , jes bom kar za tabo, prijahal,
Cvet. Brate! brez tebe nečem slave dele,! žen biti, ki me čaka.
Dol. Jes ti jo priželim iz serca.
Cvet. Pa kako je neki to, da ti tvoje rahl i in obcutlivo serce pusti nesrečo tak hladnokervno gledati ?
Dol. Moj dragi, to ti pride od tod , ker j: v mojim sercu veliko veči požar, 1 j
mi je veliko bliže, ko ona ciglenca. \ Meni je le žal tvojih cekinov. Pa ko bi ravno vse eiglence gorele, kar jih t je todi okolT, se neganem iz mesta jih gasit. (Odide). •
i —
;
i Shmajsii prizor.
Min k a se prikaze na okni. Cvetko.
\Minka. Zdravo gospod nadkonjanik! Kaj
ste tako čisto sami-? IVvet. Oh milostna gospodična! Jes nisem nikdar sam. Vaša podoba mi je povsod pred očmi, kamor se krenem in geuem. Miti. To vam mora prav dolgočasno biti? Vvet. Kaj pa de bi mi' pri živim originalu
k račji čas bil? Min. Original ni več sam svoj, ampak bo moral za tistim, kateri si ga bo priigral. pvet. Oh ! ko bi že vendar te igre berž ko-i nee bil! pa se obodva zgiibe tako skerb-110 ogibljeva, da šfe ni nobenega sledu, kteri bo dobil, ali zgubil. yiin. Bom pač čakala, dokler bo konec vajine igre.
)vef. Vaše serce mora iz kamena, in vaše i persa iz jekla biti. Min. Kar mi bo sreča prinesla, bom zado-voljua sprijela;
Petnajsti prizor
Kuštravec. Poprej mi.
Kušt. (ves zasopihan nevidi gospodičneJ. Za božjo voljo ! milostni gospod ! nevein1 kam bi se djal! po meni je! —
V tet. Nebo velika zguba.
KuŠt. Pa bo kmalo tudi po vami!
Cvet. Je liiorbit sopet kuga blizo ?
Kušt. Kaj še, odpeljal jo je!
Cvet. Kdo ? koga ?
Kušt. Gospod Dolski milostno gospodično. \
Cvet. Ali pa !
Kušt. Zasedite hitro konja in jezdite za | njim, morbit ga dojdete.
Cvet Alj si pa ti sam to vidil ?
Kušt. Na svoje lastne oči. Kar ste me za špi- ] jona postavili, vidim in slišim vsako reč.!
Cvet. In ti si to tiho in mirno gledal ?
Kušt. Kaj sem si hotel ? Kričal sem na ves glas: Gospod stotnik! Vaša mi-j! losi! to se nespodobi! konje sem ho-; tol vstaviti, popadel sem jih za uzdo,,! pa mi je pištolo na perse nameril, de i me ier kar smertni mraz preletel. —, Za božjo voljo milostni gospod nad-1! konjanik! krenite se za njim, drugač ■ je vse zgubi eno._
Cvet. Kaj pa gospodična ni nič vpila ?
Kult. Ni žugnila ne ene besede. Meni se zdi, da sta se bla pogovorila.
Cvet. Lepa Minka ! ali je to res ?
Min. Glej ga! glej! Kruštravec! tak nisem nič vpila ?
Kitat, (zacudjen proti njej zija). Zuaio bi biti — ja ja — res, spomnim se — milo-stiva gospodična je tako močno kričala in vpila, da jo je gospod stotnik moral hitro nazaj peljati.
Min. In to vpitje me je tako vtrudilo, da pojdem nekoliko počivat hahaha! (Odide).
Šestnajsti prizor.
Cvetko, Kuštravec.
Cvet. No Kuštravec še nisi mojega konja obsedlal?
Ruši. Hvala bogu! da se je ta reč drugač obernila.
Cvet. Ti prokleti potepuh! ali nezaslužiš, da bi te na mesti vstrelil ?
Kušt. Za svoj majhen trud neterjam tolikega plačila.
Cvet. Ne — tvoj dolžnik nečem biti.
Kušt.\ Nezamerite milostivi gospod, vi ste sami krivi, da se je to zgodilo. Ljud-j skim potepuhom vse zaupate , iti jim j prav lepe mite dajete; svojim zvestim služavnikom pa nič neprivoljite,; jih zaničujete in stradati pustite. Roglj je ztnirom pripravljen svojo dušo za polič vina prodati. Na svoje oči sem i vidil, da je ou pri vas zamajheuo po-j strežbico več plačila dobil, ko ga jes , za težko iu zvesto službo celiga leta* dobim. To je inojo poštenost omajalo;j za to sem tudi jes svojo srečo pri drugim gospodu poskusil, ki tudi majhene j postrežbe drago plačuje. Cvet. (po strani). Ta štorklasti klapouh ima! prav. Kadar se velika gospoda ljudskim i „ podložnim prijazna, svojim pa ojstra skažuje , se zvestoba njenih lastnih slu-i žavnih rada spreverže. (Na glas). Zai zdaj ti še prizanesem. Poberi se, pa! povej gospodu stotniku , kako mu jej sopet spodletelo, in reči mu , da imam , nekaj sila potrebnega s njim govoriti.: Kušt. (postraniJ. Berž ko ne , da mu je že na, drugim kraju zajnke nastavil. (Odide). Cvet. (potegne odperto pismo iz žepa). To moja poslednja pušica, ako tudi ta zadela nebo, bom šel spat, morbit mi bol v sanju kaka dobra misel se rodila. — He Rogl! kje si ?
Sedemnajsti prizor.
Rogl, Cvetko.
Rogl. Tam na drevesu sem slonel , da me že kosti bolijo.
Cvet. Ti bos nekaj prav imenitnega mogel izpeljati, ti boš konjaniški stotnik in moraš mene namestvati.
Rogl. PreiVelika čast za mene.
Cvet. Res da; zatoraj te naj ta čast do živega «pijani.
Rogl. Ko bi se mogel časti tako napiti, ko vina.
Cvet. Midva sva enake zrasti. Idi v mojo izbo, ogerni moj plajš, pokri se s mojim klobukom, potegni si ga dol na oči, zavij se v plajš tako, da te ne bo moči poznati, in pridi tu sem.
Rogl. Je to vse, kar imaru storiti ?
Cvet. Moj koles je zaprežen. Stotnik Dolski bo prišel, in ti se boš ž njim na koles vsedel. —
Rogl. Kaj noter ?
Cvet. Kako pa ko noter.
Rogl. Nezamerite milostivi gospod, jes sem navajen le vzadi za gospodoj stati, bojim se da. —
Cvet. Bedak ! Posedobe je ¡veliko takih, ki so nekdaj vzadi na kočijah stali,
zdaj pa notri sedijo. Zapomni si dobro : noter v koles se moraš vsesti, in scer ti, narpred , in za taboj stotnik.
Rogl. Ce me bo pa kaj prašal?
Cvet. Mu ni treba nič odgovarjati; ampak samo zdiliuj in vtisni se v svoj kot.
Rogl. Kaj pa bo po tem iz tega ?
Cvet. Poštni hlapec je že podučen; peljala se bota čez mejo, po tem se daj spoznati.
Rogl. Takrat me na mesti vbije.
Cvet. Ko bi vtegnil to storiti, te vzamem jes v službo.
Rogl. Sluga ponižen! to mi gre preveč za kožo.
Cvet. Kaj pa je za to ? Ce te bo kakih trikrat lopil, to bo vse, kar se ti vte-gne zgoditi.
Rogl. Tako ? lepa tolažba!
Cvet. Polna mošnja denarjev te čaka; za vsaki udarec ti bom en zlat naštel.
Rogl. Kaj pa, če bom v strahu več udarcev naštel, ko jih bom v resnici dobil ?
Cvet. Koliko vdarcov boš naštel, toliko zlatov boš prijel.
Rogl. Ze velja ; kdor nevaga , je brez blaga, i
Cvet. Zdaj pa le začni.
Rogl. Moja matije bila ciganica, in mi je zmirom prerokovala, da bom enkrat i veliki gospod postal; zdaj vendar vi-, dim da ni legala. (Odide).
Cvet. Giej ga! si vender se potrudil.
Osemnajsti prizor.
Dolski, Cvetko.
Dol. Saj si po mene poslal.
Cvet. Ja prijatelj, imam ti nekaj zresnega povediti. Ti sam vidiš, da se midva, eden drugemu s nobeno j zvijačoj prekaniti ne dava.
Dol. Se ni treba obupati.
Cvet. Res da ini še ni zmankalo zvijačnega streliva, pa nekaj se je zgodilo, kar bo za tebe in za mene prav.
Dol. Kaj neki ?
Cvet. Mende se še kaj spomniš, da sem ti enkrat povedal , kako se je moja per-va ljubezen do neke dobre, lepe, pa prebogate in prežlahne gospodične bila vnela.
Dol. Spomnim se. Njejin oce je general s častnemi svetinjami ves zavešen, ki svoje hčeri ni hotel dati nobenemu konj aniku.
Cvet. .Ločila sva se s terdoj obljubo do veka eden drugemu zvesta ostati.
Dol. Do veka, ki v štirih tjednah doteče ?
Cvet. Kaj še. Bolj ko eno celo leto sem za njoj adihoval, pa toda je moje zdi-. kovanie zastonj bilo , ker se je staremu
tako rekoč duša bila prisušila — in ker sem tukaj gospodično Minko zagledal. —
Dol. Izgovor je dober, ko bi iz repe bil.
Cvet. Perva ljubezen je vendar čudna reč ; včasi zaspi, toda tako rahlo , da se kar sopet zbudi, če le kak vetrič kaki listek na njo priziblje.
Dol. Ti bi me rad pregovoril, kakor da bi bila tvoja perva ljubezen sopet oživela?
Cvet. Brez šale prijatelj, beri to pisemce, ki sem ga ravno dobil. Stari general je vmerl. Moja Karolina, njegova bogata hči mi piše, da se ji snubci noč iu dan ponujajo, pa ona svoji prisegi zvesta, čaka s velikim uepokojem na mene.
Dol. To je res tukaj zapisano.
Cvet. Kaj mi je toraj storiti ?
Dol. Moj odgovor lahko vganeš.
Cvet. Karolinino bogastvo in Minkina le-pota sta si enaka. Minka iše svojega moža v igri, Karolina pa me ljubi iu se je zavolj mene vsim drugim snub-coni odpovedala , dokler Minka morbit mojemu tovaršu zmago želi.
Dol. To je enkrat pametno modrovanje.
Cvet. K temu pa tudi prijateljstvo do tebe, —>
Dol. Oh sluga ponižen !
Cvet. Ti se nekakor neverjetno posmehuje,s ?
_Misliš_I» ni» h i*_^O »t-.-rt.rla in h»^
pripovedujem. Prepričaj se, moja prilika stoji tam pripravljena, jes sem čisto na odhodnjo pripravljen.
Dol Ce se res odpeljati misliš, ti srečen pot iz celiga serca želim; pa nikar mi nezameri , da ti neverjatnem dokler se neodpeljaš.
Cvet. Prepričaj se sam. Do mejnika me lahko sam spremiš, če me dalje nečeš. Težko mi je pri sercu, toži se mi Min-ko zapustiti, pa kar sem sklenil, sem sklenil, nečem je več viditi.
Dol Ze velja, bom te spremil.
Cvet Pa mi nesineš zameriti, če bom na potu preveč zamišljen, samo merinral kakor medved.
Dol Kakor ti je drago, pa eno reč si še zgovorim.
Cvet, Kaj vendar ?
Dol Kadar se do mejnika pripeljava, bova odsedla in ti moreš pred menoj čez mejo, po tem se sopet vsedeva in se dalje popeljava.
Cvet. Si še zmirom neverjeten Tomaž ? Naj bo, tudi to ti obljubim.
Dol Tak , hajd pojdva na voz,
Cvet Po svoj plajš še moram pred, mahoma bom sopet pri tebi. (Odide),
Dol Bog si ga ve, če bi mu bilo verjeti!
Cvet (Pride nazaj). Se nekaj, ti boš tako dober, in me boš izgovarjal pri Minki.
Dol. No ! to se razumi. Cvet. Pa tudi pri gospodu Barouu. Dol. Nikar se za to toliko neskerbi, Cvet. Le minutico še počakaj (odide). Dol. Hm! lim ! — ta nagla spremena — št zmirom se mi dozdeva, da je sleparije nastavil. He! Kuštravec! stopi noter
Mievetnajsii prizor.
Dolski. Kuštravec.
Dol. Ali si kaj poslušal kaj sva govorila \
Kust. Vsako besedico sem pristregel.
Dol. Ali inu je kaj verjeti?
Kušt. Možko se je res deržal.
Dol. Ali je danas odkod kakšno pismo dobil"
Kušt. To ni mogoče, bi vendar tudi jes rno1
ral zanj ve eliti. Dol. Ali sta se kaj na odhodnjo pripravljala Kušt. Cisto nič.
Dol. To je vendar čudno. Gotovo, da j*1 sopet mrežo za mene nastavil, če ravne nezapopadem, kako bi me v njo spra viti mogel, — Pa naj bo — paziti bi treba. Zdaj moj dragi Kuštravec bo,, pokazal svojo serčnost. Kušt. S svojoj serčuostjo se bahati, ni moj navada.	-
Dol. Še ena mošnja zlatov se da zaslužiti,
Kušt. Le zapovejte milostivi gospod, moja korajža me na vse kraje razganja.
Dol, Teci berž v mojo izbo, ogerni moj plajš, deni mojo popotno kapo na glavo in si jo prav na ušesa potegni, po-tle pridi nazaj dol, in če svojega gospoda tukaj najdeš, se tiho s njim na koles vsedi. Za drugo ti netreba sker-beti.
Kušt. Oj bog mi pomagaj ! Ko bi mi vi le tudi svoj herbet posodili!
Dol. Nič se ne boj! za silo imaš tudi svoje noge pri sebi.
Kušt. Ja na svoje cepeljige se še narbolj zanesem. Pa gospod stotnik, če bom moral bežati, bom na ravnost k vam v službo pribežal.
Dol. Svobodno.
Kušt. (odideJ.
Dol. Naj se oberne ta reč kamor hoče, meni škoditi nemore. Ako se v resnici Minki odreče, toliko bolje za mene; ako ne, moje pištole so nabite, pa toda brez zerna. —Ravno se približuje — se mu moram skriti. Da bi se le moj namestnik predolgo nemudil (se skrije v šuhto),
JOvajsii prizor.
Rogl (v Cvetkov itn plajšn in klobuku), Dolski,
Rogl (tiho in plašnoRad bi, da bi že ta
šemarije *) skoro konec bil. Dol. (xa ««¿e^-Tolezenjo se mi nevidi pošteno,! Rogl. Bog si ga ve, če bo moj gospod me-| ni dal pravico veljati, ki jo seme vživajo. Dol. Zakaj se je vendar čisto do ust zamotal s Rogl (tiho In s plahem glasom„Bratje Slo-|i
venci smo, svobodo ljubimo, itd." Dol. Men se dozdeva, da prepeva. Rogl. Juhe!	i
Dol. Tak ga še nisem vidil. Rogl. Moja sreča je na vagi, ako še boni!
dolgo moral čakati, mi bo všla po vetru 1 Dol. Kje zlodej Kuštravca tako dolgo derži i Rogl. Buzakluna! moj gospod je že priropotal)
MUien in livujsii prizor.
1 v v*) * i Kuštravec in prejšni.
KuštraveC (v Dolskovem plajšu in kapi s< [ odkašljavaJ,	1.;

M
\Rogl (se dela, kakor, da bi ga še le to kaš-i ¡janje na njegovega gospoda obernilo bilo in
ga momlaje pozdravi). iKtlŠt. (pomoli plah svojo roko izpod plajša in jo poda Ruglu) hm! hm!
Obodva se nek cas priklonjanje prepirata, k ter i bi naprej šel, dokler zadnic Rogl naprej sine in Kustravec za njim. Dol, Cstopi izza drevja [bajte] in gleda za njima.)
No že gre — dobro se pogajata — i no se že vsedata — 110 striček vozi naprej ! — ja gotovo — voz, že ropoče. I Dobro podi svoje konje — sta že okol vogla — pred ko bo 10 miuut bota na i meji, in Minka je moja! čuj ! nič več neslišim — da sopet nekaj ropoče po kamenju (ostane poslušaje),
! •--
i
Dva in dvajsiiprizor.
Cvetko, Dolski.
Cvet. (ki od spredne strani pride, nevidi Dolskega). Odpeljala sta se v resnici. Sem ga vender nakosmačil. Ako bi ravno vtegnil golfijo spoznati, iz voza vendar nernore. Postilionu sem dal v gaj-žlo, da je zadovoljen , on nebo poraj-
•*---' - -'-^JU-U-r-njo ill Vl-paailip UR-
bo pred obstal, dokler jih nebo čez mejo prepeljal.
Dol. Minka! ti si moja! moram teči ji povedat, da sem jo priigral.
Cvet. Zdaj pa le k Minki!
(Obodva se lercitaodskodla vsak sebe in i se s posmehom začud j ena gledata).
Cvet,. Glej ga strica.
Dol. Mislil sem, da ste gospod stric že čezJ hribe in doline blizo svoje bogate ne-veste?	j j
Cveti Gospod stric ste vender obljubili, da se hote s manoj peljali.
Dol. Gospod stric ste me hotli nakosmačiti.
Cvet. Kolikor je bilo mogoče, se je storilo; pa gospod striček je prokleti striček.
Dol, Kdo pa ima čast gospoda konjanika namestovati ?
Cvet. Tvoj Rogl.
Dol. Ta capin !	1
Cvet. Kdo pa gospoda stotnika namestuje 1
Dol. Tvoj Kuštravec.
Cvet. Prokleti potepuh !
Dok Tak sta se onadva vkup odpeljala ? !
Cvet. Ha, ha, ha, ha! rad bi jih vidik, kako se bota gledala.
Dol. (prav zresno). Prijatelj to ni Boben« šala več.
Cvet. Ti se delaš kakor, da bi me hote vstrašiti.
Bol Ti si mftnfi v sramoto spravil ?_,
¡6 vet. S čem ? Kako ?
Dol. Si mojega služavnika podmitil.
Vvet. Ti pa mojega.
¡jDol. Si ga v oficirsko oblačilo vteknil.
Vvet, Ti pa mojega.
Dol. Jes sem bil prisilen posojilo poverniti; ti pa nisi samo celi oficirski stan , ampak pesebno mene zasramotil.
Vvet. Oh! ali si pameten?
Dol. Ti hočeš, da bi jes svojimu lastnimu hlapcu bedak moral biti ?
Vvet. Vsa moja uamera je le bila tebe čez
I mejo spravati.
Dol. Lepa čast bi mi bila, pred svojim hlapcom kakor bedak stati , dokler bi po njemu smeh pokal, ker bi se neupal se meni razodeti. Res nevem, od kod še imam toliko hladne kervi, da me ta reč bolj nerazkači.
y/vet. Veš kaj Dolski, pusti me pri miru, in nedelaj mi nepokoja.
Dol, Bi pač velka nesreča bila.
7vet. S negodnoj slabostjo svojih prijatlov sem vselej poterplenje imel; pa kar je preveč, še s kruhom dobro ni.
Jol. Jes te kar nič nesilim, da bi zastran mene kaj moral terpeti.
'vet. Ti moje prijateljstvo na zlo obračaš.
lol. Ti si moje prijateljstvo že čisto za-vergel, in da se dalje neprepiram , ti
L. povem, da hočem zadostovanja imeti.
Cvet. Mende se šališ.
Dol. Tri sto vragov! zdaj se s taboj ve šaliti nečem !
Cvet. Veš da sva morala obljubiti, da s nebova posvadila ?
Dol. Za voljo Minke se svaditi, mi še i, na misel prišlo.
Cvet. Prav za prav pa vendar le zavo Minke, ker me drugač odpraviti nemoi res, jišeš na lepim arvajnke.
Dol. Oj; kako gospod nadkonjanik vendi vse na tenko vgane. Berž ko ne, ¿j so ti vse moje misli znane?
Cvet. Ti bi rad po sili dobil, kar s igr nemoreš.
Dol. Kaj še, men se le vidi, da bi se g< spod prijatelj radi dvoboju zognili.
Cvet. Prijatelj! tega mi še razun tebe i nihče sponesel.
Dol. Je vendar čudno , ker vidim da se tr; seš ko šiba na vodi.
Cvet. Cpotegne sabljoJ Tri sto vragov, če ; res koža tako serbi, tak se poskusih i
Dol. No zdaj se je vendar nekaj vojaške/'' duha v tebi zbudilo. '
Cvet. Prosim, da bi nebilo treba predol/ čakati.
Dol. Moj meč in tvoja sablja nista enako orož
Cvet. Bi se rad odtegnil?
Dol■ Ako se hočeš s pištolami streljati, s( j pri volji,
p vet.. Jes sem ti že enkrat povedal, da
.i so moje pištole v popravili.
pol. To le so ti moje na zbero (potegne dve
|j pištole iz žepa).
pvet. (vtekne sabljo v sablenico), Tudi prav, i sem zadovoljen.
lol Moj konj je osedlan. Kteri naji živ ostane, naj ga zasede, in naj gleda ! kako se bo rešil. \Jvet. Ali ni to neumno, da se s taboj strelam ? pa ti hočeš tako. 'Ool, (mu ponudi pištole). Izberi si.
vet. (vzame eno). Naj bo ktera hoče. 'Ilol Na osem korakov? Jvet. Kakor ti je drago. lol. (napravi osem korakov). Kje hočeš stati ?
tu , ali tam ? Ivet. Je vse eno (se postavi), llol No tak sproži.
■vet. Ti zadostovanja išeš, vstreli ti nar-pred.
¡)ol (meri dolgo, in vstreli). %et,. Nisi me zadel. lol Vidim.
h)et. Zdaj je versta na mene prišla. %l Vem.
\}vet. Jes bom v zrak vstrelil. lol Bova pa še enkrat nabila. ■ '-vet. Ali si res ob pamet? )ol. Kri moram viditi.
Tak naj te vrag (vstreli)._
Dol. (žabici „ha!" pade rta tla, **lja in zakriva svoje persa s roko,)
Cvet. {leti k njemu). Za božjo voljo !
Dol. V sred pers.
Cvet. Oj prokleta naglost!
Dol Beži! reši se!
Cvet. Odpusti mi prijatelj.
Dol. Jes sem si sam kriv.
Cvet. Ja bog je meni priča !
Dol. Ne mudi se — moj konj — je doli za drevesom —
Cvet. Joj meni! duša mu je že na ustnah — ne vem kje mi glava stoji (iezi).
Tri in dvajsti prizor.
Baron, Minka, DolsTii.
Bar. Kaj pomeni strelanje pred mojoj hišoj? Min.. To je znaminje neke žalostne prigodbe. Bar. Mende ja ni — Min. Jeminece! stotnik leži tu* Bar. Ali mertav ?
Dol. (smeje) Ja mertav, ko kamen (vzdigne nekoliko glavo).
Bar. Kaj pa je blo ?
Dol. Le tiho, le tiho, nič se ne strašite,
meni čisto nic ni. Miti. Kako ste me vstrašili!_
Dol. Pozneje vas bom odpušanja prosil; zdaj mi samo povejte, če je še nadkonjanika kje kaj viditi ?
Bar, On je odjahal, kakor, da bi ga ser-šeni gonili.
Dol. (skoči na noge) Victoria!
Min. Razložite mi —
Dol. On misli, da me je vsmertil.
Bar. Oho ! je vendar 'le za živlenje šlo ?
Dol. Samo na videz. Začel sem ga dolžiti, da me je razžalil. Vedil sem, da svojih pištol ni pri sebi imel, moje so pa le na slepo brez svinca bile nabite. S temi sva se strelala — on beži in je čez mejo vašega posestva. Jes sem premagal.
Bar. Presneta glava!
Dol. Deržite besedo , milostna gospodična.
Min. Kaj pa hočem, moram da bi si nelio-tla , ako ravno na tej zvijači vidim, kako se mi bo za naprej v zakonu godilo.
Dol. Sama ljubezen do vas mi je to v gla-vo dala.
Bar. Za vkanjenim siromakom moramo pa vendar le poslati —
Dol. On še bo ob pravim času k moji poroki prišel.
Zavesa se spusti.
Raztresena
tesela igra za gledališč
v enim delu, iz nemškega poslovenjena.
- m i i i t- mfifii -t	--
U Celju 185O.
Natisnil in založil J. K. Jeretin.
*MI«lf>!¿8 HB «Ijji

vm >\H iT V	n V.". • .	> . s
AHÍ* «\>«V> TS
.ui) mL .A .1. 1I5OU»T i¡t 1III"¡.!B/
Raztresenca,
vesela igra za fgUdališe,
iraainlsfiH
Lica.
Major Verhovski ) invalida Stotnik Erženovih C v miru. Jfetica, majorova hči. Mtvagotln 9 stotnikov sin.
Raztresenca.
Igrališe je izba v majorovim stanu s trojimi tratami, od spred a in po obeh nasprotnih straneh. Na mizi ležijo novine in obale. Vrez stol je zidana suknja za izbo preverzena.
S^ervi prizor.
Jelica pri oknu.
Glej! ravno pride — je že tukaj — Pst! Pst! Pridite nekoliko u vas, jes sem sama doma (stopi od okna). Tega mu ni treba dvakrat velevati. — Alj kako bo za naprej ? Serce do ljube se rado ohladi, kadar je pravico do nje dobilo.
Drugi prizor.
Dragotin in Jelica. D r a g o t i n.Moj Bog, kako dolgo se že
hlartin inHila
J e I i c a. Vidila sma se vsaki dan, pa pogovarjati se nisma mogla.
Drag. Draga Jelica! po desetkrat na dan sem v snegi iu deži nalaš mimo vaše hiše smukal, in se za vašim oknom oziral , pa nisim drugega mogel viditi, ko vašo roko , ki je šivaje k viški švigala; alj se to pri vas pravi, da sma se vidila?
J e 1. Jes nemorem zato , da moj oče zmirom doma sedi, kakor pajk na svoji mreži. Danas je vender šel se sprehajat, — iu jes v dolgočasju nisem vedla kaj početi, ko te stare noviue preberati, v katerih je moja muškra svoje peče zavite imela. — Pa ne tratima te lepe priložnosti s praznimi marni. Jes vam imam neko veselo, pa tudi neko žalostno novico povedati.
D r a g. Jes ravno tako.
J e 1. Moj očko ima nekega starega pri-jatlja, sama nevem kje; toliko vem, da je že siv ko golob; njemu me je za ženo obljubil.
Drag. Tako? Alj je to vaša vesela novica za mene?
J e 1. Ne, to je žalostna novica. Pa da-nas smo dobili pismo s černim pačatoin, da je tisti stari meni namenjen mož vmerl.
D r a g. Bog mu daj večen mir in pokoj. Meni se je skoro ravno tako godilo. Moj oče mi je v moji domovini neko bogato ne-vesto bil izbral, in brez moiega vedenja iu
privolenja je že bilo vse za ženitvo pripravljeno. Po sreči je ta meni namenjena nevesta s nekim drugim prijateljem iz svojega kraja pobegnila.
J e I. Srečo dobro! po takim sina sopet oba prosta.
j) r a g. Prosta? jes nisem prost.
J e 1. Nikar me ne žalite mladi gospod. Jes scer vem, da nosite moje spone, iz j katerih vas pa po nobeni ceni izpustiti ne mislim, in to toliko manj, ker sem se tudi jes u vaše spone nevedonia zamotala.
D r a g. Zdaj bi že tudi vreme bilo, da ' svoje spone s ženitnim veucom prepleteina?
J e I. Gotovo, ko bi le najna očeta tudi1 na to pomisliti hotla, kar je nama z'uirom na misli.
Drag. Vaš ženin je vmerl, in moja ne- \ vesta je pobegnila, kaj nama je še na poti ?
J e 1. Jes nevem, dozdeva se mi, da si; najna stara nista dobra.
D r a g. Saj sta vkup služila ?
J e 1. To je res.
Drag. Sta zdaj oba invalida. —
Je I. Da.
i) r a g. Oba se rada od vojske pogovarjata.
J e I. Res je.	,
Drag. Menda tudi od svojih nekdaj-nih mladih nevest.
J e I. Lehko da, moj očko se še zdaj včasi u mlade lica zagleda.
Drag. Po takim se prav dobro zasto-pita?
J e 1. Pa je vendar še veliko za poravnati med njima. Moj očko je major, vaš je le stotnik; moj oče nosi na persih vojaški časten križec , kar vašemu manjka. Moj oče se bogatega šteje , vaš je reven. To so velike spotike, katere se bojo težko poravnati dale.
Drag. Pa sta vender oba spoštovanja vredna.
J e 1. Gotovo. — Moj očko je vašemu dnarjev posodil, to je terda skala, na kateri se prijateljstvo rado razbije.
Drag. Alj je velik dolg mojega očeta ?
J e I. 500 kron, kakor dolžno pismo spri-
čuje.
Drag. Povračilo ga bo res hudo pobiralo.
J e 1. Unkrat je bil vaš oče clo prisilen iz tega lepega prebivališa na slabje se preseliti.
D r a g. To mu je malo mar.
J e I. Že verjamem ; pa žal mu je vendar moglo djati, daje moj oče to prebiva-liše za njim najel, in ga u gotovim plačal?
Drag. To je on že zdavno pozabil, ker je tako zgublen , da sproti pozabi, kar se je pred enoj uro godilo.
J e 1. V raztrešenosti sta si res močne ednaka.
Drag. Včasi me njegova raztreseno»1 u smeh posili.
J e 1. Moj očkoje včasi tako zgublen da sam sebe več ne pozna.
D r a g. Unkrat je bilo rnojmu očetu slabo , ter je bil sklenil celi dan doma ostati O poldne mu je bilo bolje , se obleče , iij gre s posteljnoj kapoj na ulice. Neki prijatelj ga srečaje ogovori: glej ga ! glej! ka pa delaš u posteljni kapi na ulicah? Moj oče mu odgovori: Slabo mi je, zatorej cel dan u hiši sedim.
J e I. Moj očko je doli na hišne vrata dal tablico pribiti na kateri je zapisano „Ako za večkratnim pozvenklanjem nihče ne pride vrat odpirat, je znaminje, da majorja doma ni." Unkrat pride on sam od nekod pozvenkla zaporedama večkrats hišnim zvoncem , ker pa nikogar ni bilo odpirat, prebere tablico, ter reče: „aha! tak že tak gospod major ni doma," in gre dalje.
D r a g. Krasno ! on je mojemu očeti, popolno podoben.
J e 1. Kakor da bi si brata bila.
D r a g. Za to raj bi vas prav lebko teda, pa tedaj obiskal.
J e l.Tako ? — pa vendar ne u moji izbi'
Drag. Zakaj ne ? Saj sem več let tu-; kaj prebival, in poznam vse skrivne kote
Jel. Skrivnih kotov jes nepoznani, ter udi nečem, da bi me kdor skrivaj obi-ikaval.
Drag. Kdo bi si bil mislil, da bo go-¡podična Jelica enkrat ravno na tem mestu, tjer sem jes nekdaj svoje bukve preberal—
Jel. Svoje nogovice pletla?
Drag. Naj vendar pogledam, kako je taj po vaši izbici.
Jel. Naj vam bo, pa praga prestopiti lli nesmete (odpre vrata svoje izbe
D r a g. Tam pred oknom je bila moja jisarnica.
Jel. Tam je zdaj moja šivarnica.
Drag. Na uni strani je visila vaša po-loba.
Jel. Jes sem pobožna, zato sem na listo mesto podobo svete Cecilije obesila.
Drag. Tik peči je bila polica za moje bukve.
Jel. Vse moje bukvice imajo dosti prostora u mojim žepu.
D r a g. Draga Jelica ! izbica je majhe-¡ia, pa ko bi smel kedaj s vami u njej prebivati. —
Jel. Kaj ne, da bi vam tedaj več veljala, ko kako kraljevsko poslopje?
Drag. Pravi teinpel bi mi bila.
Jel. In tako dalje. Alj bi se vam poljubilo tudi bukviše mojega očeta pogledati ? fodpre izbo nasprotno \_
D r a S- (pogleda noter). Tukaj se je ve liko spremenilo. Moj oče je imel tukaj svoj< vojaško spravo.
J e 1. Zdaj se tukaj moli in miši na Ho meru in Ciceronu gostijo. — Joj meni! sli šini da nekdo pride. Menda je že moj očki domo prišel.
Drag. Alj se bom moral skriti?
Jel. Skriti? fi!
Tretji prizor.
Stotnik, P r e j š 11 i.
I) r a g. (tiho Jelici). Moj oče je tu. Jel. (tiho). Kako nas je danas ta čas naletela?
S to t. Kaj to vidim? Gospodična Je lica je mojega sina obiskala ?
Jel. Kako menite to gospod stotnik S t o t. Moram vam po pravici povedat da si kaj takega od vas nisim mislil. J Mlada deklica mladenča obiše! —	1
Drag. (tiho). Alj kaj čutite, on mis da je doma.
Jel. Dovolite gospod stotnik — S t o t. Nič, tega nedovolim. Jes spof tujem vašega očeta, z,atoraj tudi dobro in
..jpprnvft liAprp.
D r a g. Spomnite se vendar — S t o t. Jezik za zobe! Navdarjenec! tjerž ko ne, da si ti gospodični ta lep svtt ial. Ti si vedil, da bi jo na njenim domi ne Smel obiskati, zatoraj si si to vražje delo domislil. —
Jel. Prosim odpušenja gospod stotnik, na ako nespodobnost bi se nedala nikdar vpotiti. i S t o t. Po takim ste sami od sebe tu ¡em prišli ? To mi je žal, to je še nespo-iobniše.
Drag. Gospod atej! vi ste tukaj—-S t o t. Nepriličen , to vidim. 1) r a g. Gospod majorje nekam odišel — »Sto t. In to priložnost je gospodična izvolila, da se je na tihim od doma po-tradla ? Se enkrat, to je nespodobno in ger-; za zdaj še bom pnmolčal, pa prosim 7as, da se kar spotoma damo poberete. I Jel. {tiho). To je vendar preveč. Glejte, la ga zdramite (odide « svojo izbo). \
v
Sterii prizor.
Stotnik, D r a g o t i n.
S t o t. Je že odišla ? I I) r a g. Odišla je, pa veste gospod a-9j , da ste je hudo razžaliii ?
S to t. Gorje taki deklini, ako jo dobro namenjena svaritva starega in zvednega moža razžali.
1) r a g. Moj bog ! spomnite se vendar , da nismo u svoji hiši.
S t o t. U svoji, alj ne u svoji, je vse eno. Od tega mi več ne govori.
Drag. Naj vam bo, tak pa pojdein.
S t o t. Kam ? — Tukaj ostani! ne gani se mi za las viia daleč iz hiše!
Drag. Se bolje za mene.
S t o t. Ti bi se rad za njoj slinil — njenega očeta ni doma — bi ji rad dobre ime ukradil, bi rad pozabil, kar si svoji] nevesti dolžen.
Drag. Nevesti ? Saj nimam nobent neveste.
S t o t. Nesramnež ! je to plačilo za rno trud in za moje skerbi, da sem ti lepo bogato nevesto poiskal. Se hočeš še vstavljati ? Bi rad majorovo pošteno gospodični ob poštenje spravil ?
D r a g. Kaj še , moj atej —
Stot. Jezik za plot! Mene bo jezi razgnala. — Pa ljubo mi je, da sem tako 111 lepini zvedil, da gospod major ni doma. Z svojo dolžnost do svojega vojaškega tovar ša si štejem, dobro ime njegove hčere ovar vati, posebno, ker bi ji ga rad moj lasti sin omrazil, zatorej se mi danas iz tega me sta ne gani.
Drag. Kakor vam je volja. S t o t. Da , to je moja volja. Iti da me ne boš mogel ociganiti, te bom u tvojo izbo zaklenil.
Drag. U mojo izbo ? S t o t. Da, brez ošeškovanja. Poberi se noter!
Drag. Za božjo voljo, moj oče — S to t. Nežugni mi več besede! Time že poznaš.
Drag. U to izbo ?
S t o t. Da, u to izbo. Tani imaš dosti bukvic, da si dolg čas preženeš.
Drag. Oli! dolg čas me nebo moril. S t o t. Tak spravi se. Drag. Ako ni drugače — i S to t. Dab' te zlodej! Kako dolgo se Ise boš otresaval ? Poberi se noter !
Drag. Naj vam bo (gre u izbo JeliceJ.
I
1 -
j
JPeti prizor.
Stotnik sam.
I (Zaklene za Dragotinom trata in vtekne ključ t svoj žepJ. Ako bi jes drugače ravnal, bi najor vtegnil misliti, da te nespodobnosti livojega sina jes podpiram. Tega me Bog o-?arii. Jes sem siromak nroti niffimi. sem le
stotnik iti ne nosim nobenega častnega zna-miuja, pa kar poštenje zadene, se nobenimu nedain. Imam še scer dauas veliko opraviti, pa temu klapouhu ni nič zaupati, 011 bi vteg-nil clo klučenco streti, in lehko, da bi ga sopet kaka spaka k majorovi hčeri nesla. Bolje bo, da doma ostanem (sleče svojo stot-niško suknjo, jo preverze cez stol, in obleče zidano izbno suknjo). Oho, so že dana« novine tukaj, jih moram hitro pregledati (vzame novine, dene ocale na nos in bere). Hm ! hm ! je vendar čudno. Kaj je neki mojim očem, da jim danas moje očale nečejo služiti? — Menda so se moje stare oči zboljšale ; brez očal veliko bolj vidim (se vsede u kot okna s herbtom proti vratam in bere novine). ,.Debre-cinski zbor je austrijanskega cesarja izver-gel." Alj je mažjarski uovičar ob pamet, alj so se debrecinskiinu zboru možgane vžgale ? — Debrecinski zbor se je s Košutovirn bezanjem raztepel. „U Benetkah so Maninia predsednika izvolili." To bi moral vendar vrag biti! to ni mogoče! Po takim bi se vojska od kraja začela. „U Sicilii je začel Etna na debelo ogenj pljuvati." To bi znalo biti; ako bi ta hrib toliko zlata u sebi imel, kot ima žvepla, bi ga že bili zdavno prerovali in poravnali.
Sesti prizor.
Major, Stotnik.
Major. (nevidec stotnika bere dolžno pismo, ki ga v rokah derzi). Res je, danas je temu pismu čas ^d o tekel. Danas se mi mora i dolg izplačati. Se le bom vidil, ako bo moj i stari vojaški brat prišel? — Ako se je kje denarjev nalezil, sem prepričan, da bo prišel, ker ga poznam, da je možbeseda (vtek-ne pismo v žep). Pa bom vender le doma o-stal, ker bi vteguil priti (sleče svojo vojaško suknjo, jo čez stol preverze, in se ozira, kje bi njegova izbna suknja bila). Kje je neki moja li izbna suknja? — (zagleda stotnikaJ. Olio! kdo pa sedi tukaj ? sluga ponižen gospod stotnik.
S t o t. No, 110 me veseli gospod major.
Maj. Ze dolgo tukaj?
S to t. Cetert urice.
M a j. Kakor vidim, ste si prav po domače postregli.
S to t. Imam navado, da sem doma zmirom u izbili suknji.
M aj. Kaj zlodja ? kaj ste vi tukaj doma?
S to t. Heliehe ! Kako pa da, gospod ma-i jor. Alj ne poznate več moje izbe ? Saj sem ? že večkrat imel čast vas tukaj sprijeti.
M a j. Oh, prosim stokrat odpusenja. Meni se je čisto dozdevalo, kakor da bi bil jes na svoj dom prišel, zatoraj sem pozabež clo svojo suknjo slekel.
S to t. Nič ne dene. Saj vem, da vam je že nekdaj glava rada pešala.
M a j. Oj ! to je vendar preveč (obleče namesto svoje, stotnikovo suknjo). Prosil» se enkrat odpusenja.
S t o t. Prosim vas, nikar si s tim glave nebelite. Kaj takega se lahko vsakemu primeri. — Po sveti se še čudniše reči godijo. Ravno berem u novinah , da je debrecinski zbor austrijanskega cesarja izvergel, in da so u Benetkah republiko sopet ustavili.
Maj. To bi moral vendar zlod biti!
S t o t. (mu novine moli). Da Benečani so si predsednika ravno izvolili.
Maj. Nezamerite, teuovineso odpred-lanskega leta.
Stot. Tako?
Maj. Takrat je bil Maninijih predsednik.
Stot. Da tisti čas je še bilo mnogo zmešnjave po sveti.
M a j. Kako ste nate stare liste naleteli?
Stot. Bog si ga ve! Berž ko ne, da jih je moj sin pred tukaj preberal.
M a j. Take novine so veseli in žalostni spomin za naji.
S t o t. Razjokal bi se kadar jih berem.
Maj. Sic transit gloria mundi.
Stot. Takrat nama je še bilo dobro. Srebeme in zlate rude srna imela polne žepe. Vse je bilo ceno.
M a j. Sadajni čas se s pensiouom komaj shaja.
Stot. Sila težko. Od tiste dobe sem se mnogemu veselju in kratkočasju odpovedati moral. Takrat ¡»e je u moji kupici žlah-na kaplica ogerskega vina persketala, zdaj mi kisela piva žejo gasi. Takrat sem ameri-kanske cigare kadil, zdaj mora pečuhar dober biti. Nekdaj sem se u zidani izbnici po hiši sprehajal, zdaj se moram s volnatoj zadovoljiti.
Maj. Kakor vidim, je vaša izbna suknja še zdaj iz žide.
Stot. (pregleduje svojo izbnico ves »a-cudjen). Res da je židana !
M aj. In če se nemotim, je to — moja suknja.
Stot. To bi mogel vender vrag biti! Kako bi vender vaša suknja na mene bila zlezila?
Maj. (se po izbi ogleduje.) Hlll! lllll gO-spod stotnik, meni se močno zdi, da je to moje prebivalise.
Stot. To ni mogoče.
Maj. Spomnite se, da je ravno en tje-den, kar ste se od tod izselili, in ako se
nemotiin , sem si za vami jes to prebivalše najel.
S t o t. Oh križana krona ! Vi imate prav. Prosim stokrat odpušenja. —
Maj. Kaj pa to. Saj vem, da vam je že nekdaj glava rada pešala.
S t o t. Ne, to je vendar preveč. Ljudska hiša! ljudska suknja na meni! tega me je Sram (sleče izb no suknjo in obleče majorovo vojaško suknjo).
M a j. Saj sina stara znanca, nikar se toraj ne onegate. Meni je ljubo, da se vas po takim nakiučju tukaj razveselim.
S t o t. Prosim gospod major , jes bi bil tudi brez tega svojo dolžnost dopolnil.
M a j. Morbit zavol 500 kron? Temu se ne mudi toliko.
S t o t. Kako ? zavolj pet sto kron ?
M a j. Mende se še spomnite ? — Pred šestini mesci ? Pensiona vam niso izplačali bili, dokler se vam je bilo veliko ne-odložnili plačil nabralo?
S t o t. (se po čeli pokne). O jes zmeša-110 motovilo! Kako pa da! Kedaj pa bo plačilni dan dotekel ?
Maj. Danas.
S t o t. Danas ? O tak moram sopet od-puŠenja prositi. Pojdein kar u mesto, da kje dnarjev dobim.
M aj. Meni še ni ravno sila. Nekoliko dni se lehko čakam.
S t o t. Kaj še ! kaj še ! Stotnik Erže-novič je scer vboga para, pa svoje dolgove plačuje on vselej ob uri. Še nicoj boin imel čast vas pozdraviti in svoj dolg poplačati {odide).
Sedmi prizor.
M a j o r s a m.
Pošten mož! Ko bi le včasi tako raztresen in zgublen ne bil. — Moja suknja mi je danas tako tesna, povsod me tiši, ako se le ganem, že poka po meni. — He ! Jelica ! Jelica !
Je lic a. (« svoji izbi). Gospod ate !
Maj. Kje te čuk de rži ? Prikaži se.
J e i. Nemorem, ker so vrata zaklenjene.
M a j. Zaklenjene ? Kako se je to zgodilo ?
J e 1. S vratami sem bila preveč tre-šila, se je pa klučenca zaletela.
M a j. To se mi nezdi po pravici. — Pa si vender sama?
J e I. O ja; kakor se vam lioče.
Maj. Pazi dobro! jes bom vse na tenko preiskal. Ako pri tebi možkega najdem, ga na mesti vbijein.
J e I. Bog nedaj! moja muškra je pri meni.
Maj. No tak pridi na svetlo.
J e 1. Ker pa nemorem.
M a j. Kje pa je kluč ?
J e I. Jes nevem. Morbit ste ga sami pozabež k sebi vzeli.
Maj. Neumno čvekanje! Kakor da bi jes tako pozabliv bil (jiše po svojih žepah) no prav imaš , sem ga že našel.
Je 1. Prosim, poterpite še nekoliko.
Maj. Zakaj neki?
Jel. Mojo muškro je preveč sram.
Maj. Česa se ji je treba sramovati?
Jel. Eno mojih oblačil si je primerila.
Maj. Kaj pa je zato ?
Jel. Pa se še ni čisto oblekla.
Maj. Eh kaj bi le, ji bom pa jes pomagal Codklene).
Jel. Qod znotraj vrata tisi). Le llliliutico še poterpite.
Maj. Ne draži me dolgo.
Jel. Tak, tak, zdaj je že oblečena.
Osmi prizor.
M a j o r, J e I i c a, Dragotin(« ženskim
plajseku s ženskoj avboj na glavi). D 1' a g O t i II (se priklone),_
Maj. Hui! prav z.ala deklina (glasnoJ Te devojke še nisem nikol pri tebi vidil?
J e 1. Še ni dolgo, kar je u našim mestu.
Maj. Tako? Kako se vam dopade naš kraj?
I) r a g. (prikine) —
Maj. Kar tiho pokimate? To menda pomeni, da se vam dopade?
I) r a g. (še enkrat prikine.)
Maj. Sopetsamo s glavoj ? (na strani) Ta se še ni zgodnjala; ni tako zgovorna, kakor so po navadi muškre.
1) r a g. (bi se rad odtegnil.)
Maj. Kaj se vam toliko mudi? počakajte še nekoliko. Jes bi rad, da bi tudi za inene kaj napraviti hotli. Jes — (Jelici) ti bom na tihim kaj čednega omislil, pa za zdaj ti še ne povein, kaj sem ti namenil. Zatoraj bi rad s toj tetkoj na samim govoril.
J e 1. (na strani). Bog pomagaj ! meni se prav dozdeva, da se mu dopade.
M aj. Le vbogaj, pa pojdi nekoliko od tod, ti boš gotovo s menoj zadovoljna.
J e 1. Moj dober atej! jes sem si že sama pri njej veliko reči naročila —
Maj. Za nevestno oblačilo; kaj ne? Jel. Tudi.
M aj. No tak vbogaj no, da bom tudi jes smel — po svoji volji tebi kaj omisliti.
Jel. Pa ta tetka¿e ima toliko dela —
Maj, Da bi te čuk! jes hočem s njoj • govoriti. Teci u kuhinjo. Lahko da bo go- ; spod stotnik drevi pri nas večerjal, Pogance i 011 »ar rajši je. Le pojdi pa nam jih speči, i J e 1. Pogane jes neznam delati. M a j. Tak pa u moje bukviše stopi, in ■ si poiši ljublanske kuharske bukve, in se nauči, kar .še netrraš.
J e 1. Pa gospod atej ! Maj. Da te tristo beričov! ti moraš vbogati (jo v bulcviše s tis i),	\
Deveti prizor*
M a j o r, D r a g o t i n.	,
M a j. Zdaj sma sama moja mlada lepotica, čisto sama. Moji hčeri še ni treba zdaj vediti, kaj sem namenil. Zdaj bote vendar , kako besedico s menoj pregovorili? Še vselej ne ? S kakšnim delom se nar več pečate? Mende s rutami? (Vragotin prikine). S rutami imajo muskre po navadi nar več ( posla. — Pregovorite vendar besedico. — Tak bom pa jes vaši boječnosti pomagal. Moja hči je nevesta in bo ob kratkim iz hiše.' Sam ostati nemorem, meni bo gospodinje treba, in vi se mi tako dopadete, da vam na ravnost prav po soldaško svojo roko
U zakon ponudim. (Dragotin se prav ponižno priklone'). Alj se menda mojih sivih lasi bojite ? Mladega se res nemorem več šteti, pa sem še korenjak proti sadajniin puhlim mladen-čem. Vizdihujete? To je dobro znaminje. Kje pa imate svojo lepo rokico ? z,akaj jo tako skrivate? (potegne izpod plajšeka Drago-tinovo roko in jo gladi). Lepa čversta rokica. Vboga deklica! Pozna se, da ste že veliko terpeli, da ste težkiniu delu privajeni. Za naprej vam tega nebo več treba, kaj ne ? Zakaj se neki zmirom od mene obračate. Dajte se vendar tudi u lice viditi. Alj vam je moj pogled tak zopern? (ga nekoliko po lici potipa). Kuča nabregi! Meni se dozdeva, da ste rusasti! Tristo beričov! Menda ja ni — (potegne plajsek iz Dragotina) kaki IIIOŽUUC (mu avbo iz glave potegne). Periliaruš! rusasta muškra.
D r a g. Prosim ponižno odpušenja.
Maj. Tri sto peklenskih rogačev! Kdo ste vi nesramno človeče?
D r a g. Jes sini sin stotnika Erženovi-ča. S vašoj gospodično sma si dobra ter jo želim u zakon.
M a j. To vam je sam peklenski satan veleval. Grom in pekel! k moji hčeri ste se u izbo zaklenili!
D r a g. To se je čudno primerilo.
Maj. Take čudeže že poznam.
D r a g. Verjamite mi —
Maj, To vam naj satan verjame, zakaj ste se pa v žensko oblačilo zamotali?
Drag. Ker ste se gospod major na-grozili, da bote možkega vbili, ako ga u izbi gospodične Jelice najdete.
M a Da, to hočetn tudi storiti.
_	j	7
Drag. Da bi moja kri vaših rok neoma-dežvala —
Maj. Da, ubiti vas hočem!
Drag. Mi je gospodična Jelica hitro svoj plajšek in svojo avbo ponudila.
M a j. Ta avba vas bo obsodila (jo u »ep vlekne), Jes hočem očitnega zadostovanja.
D r a g. Prizanesite vendar dobremu imenu svoje nedolžne gospod ične Jelice.
Maj. Lepa nedolžnost! Vso žlahto bom sklical, in bom ojstro kervav o sodbo s vami in svojoj hčerjo deržal. Do tistodpamoj prederzni gospodič, mi ne pojdete iz te hiše.
Drag. Jes bom prišel na sodbo, kolikokrat bote zapovedali.
M a j. Nič prišel! tukaj ostal! u moji hiši tukaj le! In da mi iz šake nezinuznete, mi ne bote zamerili, da vas bom tako dolgo pod zaklepom imel, dokler se bo vsa moja žlahta zbrala.
Drag. Mene bote pod zaklep djali?
M a j. Da mladi gospod stotnikovič! Ako se s dobrega ne podaste, bom svoje ljudi na pomoč poklical,
D r a g. Vse bom storil, kar bote napovedali.
Maj. Tak stopite tukaj noter u mojo knižnico. Tamkaj bote našli vsakoverstnih duhovnih bukev za tolažbo. Le pripravite se na smert.
Drag. Ako nobeden izgovor ne pomaga. —
Maj. Vse zastonj! Ajd! poberite se noter !
Drag. Dobro, pa bojim se, da vam SOpet prav nebo {gre u knižnico).
Deseti prizor.
Major sam.
Jes se nič ne bojim. Močna klučenca bo za to skerbela, na »jo se zanesem, (zaklene) kluč bom k sebi vzel. — Alj ni to za zdivjati! Ko bi le vedil, kam je deklina smuknila, vrat bi ji zaderguil. — Pa bo že prišla po svoje plačilo. Vse stare in šer-be tetke, sive in dolgonosaste gospodične bom sklical: te bojo to reč že razsodile, kakor se spodobi. U njih poštenih persih, nebo nobeno negoduo usmilenje prostora imelo.
šUtenajsti prizor.
Stotnik, Major.
S t o t. Sem že sopet tukaj gospod major.
Maj. llavno prav, da ste prišli.
S to t. Vse ulice sem že preletel, kje bi kaj dnarjev dobil, kar sem se spomnil, da je dolžno pismo že izplačano.
M a j. Kaj ? iz plačano ?
Sto t. Da izplačano je, glejte jes sem dolžno pismo u svojim žepu našel, po takim je gotovo, da sem vam že dolg izplačal.
M a j. U sojiin žepu ?
S t o t. Glejte ga.
M a j. Da gotovo. No to se razumi da ste dolg že plačali, ako ste dolžno pismo u svojim žepu imeli.
S t o t. Meni se tudi tako vidi.
Maj. Po takim vas ponižno prosim, da mi ne zamerite, ker sem vas za to terjal, kar ste že plačali.
Sto t. Kdo bi kaj takega zamerjal ?
Maj. Bog si ga ve, kako da sem to reč tako pozabil.
S t o t. Majliena zmotica, po navadi.
Maj. Tega si ravno nemoram spona-šati, pa na starost vse moči pešajo, toraj tudi glava. Tako se spomnim, da sem vam nekaj važnega imel povedati, ko ste u iz-
bo stopili, in zdaj mi ne pride več na pamet.
S t o t. Menda kaj od vojske.
M a j. Ne od tega je vse tiho, drugač ko bi se bil sopet kje punt vzdignil.
S t o t. Ako bi še midva služila, kaj ne, da bi se po sveti drugače godilo?
M a j. No midva bi se obračala, kakor takrat se še spomnite ? — ko vam je že medla kugla proti persain letela — Oho ! kaj pa to pomeni?
S t o t. Kaj ste pa zagledali gospod major?
M a j. Me prav veseli vaše častno zna-minje.
S t o t. Jes ? častno znaminje ? (se ogleda). Da gotovo ! naj me koklja piči, ako vem, kako je to znaminje na moje perse prišlo.
Maj. Kaj, clo tega neveste?
S t o t. Ko bi mi glavo vzeli, jes tega nezapopadem.
Maj. To je čudno ha! ha! ha!
S t o t. Alj smem prašati, zakaj vi svoje znaminje več nenosite?
M a j. Jes nosim zrnirom svoje znaminje, in ga bom clo u grob sabo nesel.
S t o t, Nezamerite, tukaj ni nič.
M a j. Kaj zlodja —
S t o t. Meni se močno dozdeva, da ste pred pozabež namesto svoje suknje, mojo oblekli._
Maj. Gotovo! da te šeutej! in vi pa
mojo.
S t o t. Zatoraj je tako lia meni plahi-tala, da bi se bil lehko dvakrat u njo zavil.
M aj. Zatoraj nisiru mogel roke stegniti.
S t o t. Prosim ponižno odpušenja.
Maj. Nikar si zato glave ne belite — ste se pač spozabili bili, kakor se vam večkrat primeri.
{Oba zameni ta svoje suknje).
S t o t. Kaj takega se mi še ni primerilo.
Maj. Po takim bo dolžno pismo u vašim žepu tudi drugi pomen dobilo ?
S to t. Gotovo gospod major, zdaj ž« zapopadem. To dolžno pismo še ni plačano. Bom kar tekel dnarjev iskat. O butasta glava! toliko časa potratiti, toliko pota preleteti, da se ves potim, (.seže po robec u žep, potegne žensko avbo iz njega in si s njoj celo obrise. Ko jo hoče nazaj u žep djatizagleda, da ima žensko avbo na mesto robca u roki).
Kezamerite, to je robec po neki novi šegi, menda je vaš?
Maj. Grom in pekel! Zdaj sem se spomnil. Vaš sin je mojo hišo oskrunil in u sramoto spravil.
S to t. Oho, kako neki?
Maj. Ko sem to avbo zagledal, me je začela jeza grabiti.
S t o t. Zavol te avbe?	,
M a j. Alj veste čigava je ta avba ?
S to t. Nisem tako srečen.
Maj. Moje hčere.
Stot. Tako sem si tudi jes mislil.
M aj. Alj pa veste na čigavi glavi sem jo našel?
Stot. Menda na glavi svoje gospodične hčere.
Maj. Kaj še ; vsi peklenski rogači! na glavi vašega sina.
Stot. No, ako ni kaj hujšega, ko to, se tej deviški avbi ni tolika nečast sto-rila.
Maj. Pa jes sem ga u tej iz,bi pri moji hčeri zapertega zalezel.
Stot. U tej izbi ? Da gotovo. Tu noter sem ga bil jes sam zaperl.
Maj. U izbo moje hčere?
Stot. Nezamerite gospod major, moj [' sin že u tej izbi dva leta stanuje.
Maj. Kakor se mi vidi ste seže sopet i spozabili — to ja ni več vaše prebivalše.
Stot. (s« domišljavaSto beričev! go-, spod major prosim ponižno, nikar mi neza-j merite. Da, da, tako je. Jes sem ga bil iz dobrega namena tu noter zaperl. Zmota je , pač zmota.
Maj. Brez zamere gospod stotnik, va-;. ša raztrešenost mi pregloboko zajeda. Mla-I de ljudi vkup zapirati ! Kaj pa mislite, to 1 ni nobena šala.
S t o t. Res to ui dobro.
Maj. K sreči sem kluč v svojim žepu ; najšel.
Sto t. Je vender čudno, jes sem ga bil j u svoj žep Jjal.
Maj. Najni žepi so se dauas čisto zamotali.
S t o t. Se le preveč. Pa gospod major meni se dozdeva, da ne bo prav, ako borna, ta dva mlada človeka dalje vkup pustila.
Maj. Gospod stotnik vi me ne po-i znate, ako mislite, da sta še zdaj vkup za-perta. Večno ločitvo sem že zdavno med njima napravil. Jes imam povsod svoje oči in še nisem tako zgubljen, kakor gospod, stotnik. Vaš mladi gospodič se tukaj le u mojim bukvišu hladi. Ako hočete, ga lahko, sami na odgovor pokličete. Kam sem pale kluč vteknil? (jiše po svojih žepih).
S t o t. Ste že sopet pozabili gospod major? heliehe ! Kje hočete kluč drugi najti ko U mojim Žepu? (ga najde).
Maj. Gotovo.
S t o t. (izroči kluč majoru). Kakor da bi vam kluč od kake terdjave izročal.
M a j. Berž ko ne, da vam je zdaj na misli, kako smo lansko leto terdjavo Ko-morn oblegali ?
S to t. Tam se je naš regiment junaško nosil.	i
Maj. No, še pa vender. Naši grena-dirji so derzovito na terdjavo naletavali.
S t o t. Pred nosom se mi je bomba raztrešila.
Maj. Tam meje bila sovražna kugla u nogo požgetala.
S t o t. Iz enega turna so na nas kugle sipali, kakor točo.
Maj. Nezamerite, ne iz turna, ampak iz enega obsipa. Turn je bil niže na desno.
S t o t. Prosim ponižuo —
Maj. To še vendar moram vediti.
Sto t. Jes sem noč in dan pred turnom
stal.
M a j. Kje sem pa jes bil ?
S to t. Tukaj je bil naj veči nasip -— in tukaj turn — tukaj so stali štajarski do-brovoljci — in tukaj je stal naš slovenski regiment.
Maj. Ne bo dal. Tukaj so stali šta-i jarski dobrovolci.
S to t. Oho! kam ste tako daleč za-orali? Tukaj je bil na pol podren mlin, in i za mlinom —
Maj. Mlin je bil više na levi strani.
S t o t. Meni je to živo pred očmi, kakor da bi se bilo včere zgodilo.
M a j. Skoda, da nimam krede pri sebi, jes bi vam to na tenko narisal. — No glejte t sem Cpotegne iz žepa nek papir, ga na kosce [razterga, in naznamina kako so s trt H). T O le je
Komora — tukaj je mlin — tukaj so jarki—] tukaj so stali naši grenadirji — in tukaj do-! brovoljei. —
St O t. (odterga tudi košček od ravno tistega papirja). Ti so tukaj stali.
M a j. (položi svoj posledni košček na mizo)" Ne, tukaj le so stali!
S t o t. Nezamerite gospod major, men" se zdi, da ste moje dolžno pismo raztergali. ^
Maj. Se ni zlodja!
Stot. Majheua pomota! Kaj pa to?1 Med možmi, ko sina midva, ni treba nobenega papirja.
M a j. Je že res , pa me vendar jezi. Presneta pozabliva buča! Taka se mi še* pa ni nikdar zgodila.
J e 1. (znotrajJ. Gospod atej ! ako čete, da bi za večerjo pogance spekla, bom morala u kuhinjo.
Stot. Gospodični Jelici se je poljubilo se zglasiti.
Maj. Moram pred vašega sina iz hiše spraviti {odklene).
MMvanujsti prizor.
J e 1 i c a, D r a g o t i 11, p r e j š, 11 a.
Maj. Tristo mažarjev! alj sla že so-pet vkup ?
J e 1. Vi ste naji sami vkup zaperli.
M a j. Lažeš.
J e 1. Vi ste mi velevali, da bi nekaj u kuhinskili bukvah poiskala, ker jih pa nisem mogla hitro najti, sem mislila, da ste tega mladega gospoda zato noter sunili, da bi mi jih pomagal iskati.
M a j. Da te jezero modrasov ! zdaj se spomnim.
S t o t. He! he ! he ! 110 gospod major ? kje je vaša toliko hvalena previdnost in modrost?
D r a g. Dragi moj atej ! pregovorite za mene kako besedo ; naprosite gospoda ma-jora, da bi mi gospodično Jelico hotel u zakon dati.
S t o t. Kakšne muhe ti sopet po glavi rojijo ? Kaj si že pozabil na svojo nevesto ?
D r a g. Alj se ne spomnite več , da je noja nevesta nekam pobegnila?
S t o t. Pobegnila je ?
D r a g. Pred včerašnim ste mi sami ■z euga pisma to novico povedali?
Stot, Da res da, sem že skoro pozabil. Po takim gospod major, bi naj bolje bilo, da bi te mlade ljudi 7,a zmirom vkup zaperli. Oba sina že nekoliko zgublena ; ns njih stopinje paziti nisma midva več u stani K temu bi treba bilo zmirom vse svoje misli zbrane imeti.
Maj. Res je, kar pravite gospod stotnik, jes bi tega tudi ne branil, pa moja hči je že nevesta.
Jel. Spomnite se vendar, moj atej, da je moj ženin že vmerl.
Maj. Vmerl je tvoj ženin?
Jel. Dave ste še le pismo dobili 11 katerim vam je njegova smert naznanjena bila.
Maj. Da res je, O tega še nisem pozabil.
D r a g. Alj smem upati ?
Maj. Kaj mi je storiti ? Očeta sta jili že sama dvakrat vkup zaperla.
(Prime Dragotina za roko in mu recej. Pojdi sem moja hčerka.
St O t. (prime Jelico za roko in ji reče). Stopi sem moj sinko.
M aj. (položi Bragolinovo roko u stotnikori roko). Dobra si bodita in vzemita se.
Stot, Ta mu ne bo po volji. Tukaj je prava roka (adruži roke Jelice in Drago\ tin/r).
Maj. (Jelici), Raztergano dolžno pism< ti dam za juteruo.	__________m
S t o t. Iu jes vaj opouuuaiti: varjita se u zakouu vsake raztrešenosti i» pomote. Mož ino žena v gosti pomoti, svoji nesreči gresta naaproti.
Konec 1 s r e.
41267
i
NARODNA IN UNIUERZITETNfi KNJI2NICA
00000420743