SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. I Naročnino in oznanila (insorate) vsprejema upravnlštvo in ekspcdicija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol H uri popoldne. Štev. 23. V Ljubljani, v pondeljek 29. januarija 1894. Letnik: XXII Dijakonise, ali usmiljene sestre? Iz Celovca, dne 28. jan. Minoli teden bil je tu neobičajno „buren". Ne sicer v naravi, kajti v tem oziru imamo pravcato pomladansko vreme, vse se taja in vre. Bilo je pa »burno" v naši deželni zbornici! In to je res nenavadno! „Burnott je tam pa malone samo tedaj, kedar se oglasita naša gg. slovenska poslanca, kajti Nemci, bodisi liberalci ali nacijonalci, tirajo deželno-zborski voz samo po starem izvoženem tiru, da se za vso stvar le malokdo zmeni! Minoli teden je bilo, kakor sem omenil, drugače. Več zanimanja in enkrat celo šuma so spravile v deželno zbornico protestantske dijakonise in pa — humberška cesta! Poročal sem Vam, da so za postrežnice v tukajšnjo občo bolnišnico, kakor se pravi, na ljubo gospej soprogi našega »prijatelja" g. deželnega predsednika, poklicali protestantske dijakonise iz — Berolina, računajoči bržkone na to, da se jim pri znanem koroškem ,lei lassen" posreči tudi to, kakor se jim je posrečila že marsikatera taka »pridobitev". In res imamo sedaj v Celovcu menda že d v e takšni berolinski »dami". Vsa stvar pa se je po g. Gr. Einspielerju spravila v razgovor v deželnem zboru. Dne 23. t. m. je bilo namreč na dnevnem redu poročilo deželnega odbora, kako se naj vravna služba postrežnic v obči bolnišuici celovški. Tu se je omenjalo, da se je poklicala »dobro izšolana gospa iz ,Victoriahaus-a' v Berolinu" za nadzornico (»Oberpflegerin") drugim postrežnicam (s plačo 415 gld. na leto). Druga taka »gospa" se ima namestiti spomladi. Ime „Warterin" se je spremenilo v »Pflegerin". Za postrežbo ie za leto proračunjenih 7562 gld. C. g. Einspieler omenja k tej točki, da noče dvomiti, da je iz Bt-roliua poklicana nadzornica dobro izurjena. Čudo pa je, da se take osebe kliče tako od daleč! Zakaj ne iz Avstrije? Tudi druga taka nadzornica se obeta kot nekaka »pri-dobitev". Kakšne so morale razmere v bolnišnici biti prej, ko je sedaj toliko pomagano z onimi nadzornicami. Usmiljene sestre slov^ kot postrežnice po vsem svetu in so primerne tudi verskim potrebam bolnikov. O sedaj nameščeni nadzornici se pripoveduje, da se je čudila, da duhovnik tolikrat prihaja v bolnišnico, češ, da v Berolinu to ni običajno. Usmiljene sestre so bolj primerne večinoma katoliškim revnim bolnikom. Nato prebere govornik spričevala o uporabi usmiljenih sester v ljubljanskih, celjskih in graških bolnišnicah; tudi v protestantskem inozemstvu priznavajo njihovo jako vspešno delovanje. Poslanec Ghon je rekel govorniku, da so ž njimi jako zadovoljni v Beljaku, in tako je menda tudi v Volšberku (poslanec Herbert-Kerchnavve: „da, gotovo!"). Usmiljene sestre pa so tudi ceneje, kakor druge postrežnice. Zato predlaga govornik: Deželnemu odboru se naroči, da uvažuje, bi li ne kazalo v novo bolnišnico za postrežbo poklicati usmiljenih sester. Predlog se je malone jeduoglasno podpiral in se je o njem razpravljalo v 11. seji dne 25. januvarija. V tej seji je ugovarjal poslanec Hock predlogu in se skliceval pri tem na prejšnje sklepe deželnega zbora, češ, da se takrat temu ni ugovarjalo. Ugovarja se še-le, ko se je poklicala nadzornica iz Berolina. To se godi bržkone, ker se misli, da je ta nadzornica kaka protestantka, a ona je rojena v Monakovem in krščena od msgr. Westermayra. Po-strežnici iz Moskve ali Prage bi Einspieler bržkone ne ugovarjal.*) Nato skuša dokazati, da so posvetne postrežnice boljši (?), kakor usmiljene sestre, da so »tehnično" bolj izurjene itd. Usmiljene sestre po mnenju Hockovem zlasti zato niso dobre postrežnice, ker raji ubogajo duhovnika**), kakor zdravnika (?). **) Pred temi se Hock že trese 1 V govoru ni manjkalo osebnih napadov na gosp. Einspielerja. Nato so se oglasili mil. g. k n e z o š k o f dr. J. K a h n ter v dolgem izvrstnem govoru zagovarjali Einspielerjev predlog. Omenjajo važnost stvari, o *) Taki iz Prage ne, ker Praga je v — Avstriji! pa misli Hock, da jo Praga že pod -r »piklhavbo" ? Ali kateri se razpravlja in kažejo, kaj zahtevajo bolniki-ki so primorani iskati v bolnišnicah pomoči. Bolnikom, »jetnikom božjim", je v bolezni tolažba sv. križ, simbol Izveličarja. Ljudstvo po deželi je še verno, zato si želi v bolezni tudi duhovnika. Za postrežbo bolnikov je pa treba tudi heroizma. Dež. odbor pravi, da je glavna stvar za postrežnice tehnična izurjenost. Škofu se zdi, da je poglavitna stvar praktična izurjenost, in uprav to najdemo v obilni meri pri usmiljenih sestrah, ki se nesebično, neustrašeno posvete postrežbi bolnikov. Tolažba umirajočim je sv. križ; kakor čujem, je nova nadzornica že dala odstraniti sv. razpelo; iz tega se vidi, kako se bodo stvari razvijale v bodoče! In ravno to se naj ne pušča v nemar; četudi je ljudstvo v verskih stvareh dostikrat brezbrižno, bodite prepričani, da ne bode ostalo ravnodušno, ako sa mu jemlje zadnja tolažba! Nezadovoljnosti je itak dosti in tudi prepira. Cemu torej znova netiti ta prepir? Zato želi govornik, da se sprejme Einspielerjev predlog. To so samo glavne in poglavitne misli iz iz-bornega govora mil. gosp. knezoškofa. Odgovarjal jim je Hock, ki je zanikal, da je nadzornica odstranila sv. križ, češ, »da za to ni imela pravice". (Klasičen dokaz, ka-li?) Eekel je tudi, da so tudi tukajšnje postrežnice že večkrat pokazale neki »heroizem". Mil. gospod knezoškof so mu na kratko odgovorili. Gosp. Einspieler pravi, da na osebne napade poslanca Hocka danes noče odgovarjati, pač pa ponovi: Dejstvoje namreč, da seje v nekidvorani za operacije odstranil sv. križ. V drugi sobi ga je hotela nadzornica tudi odstraniti, a ga je na prošnjo neke bolnice vendar pustila. Nato se je g. Einspielerja predlog jednoglasno izročil finančnemu odseku. A v finančnem odseku bodo menda nemški gospodje z znanim svojim liberalizmom oskrbeli predlogu »časten pogreb prvega razreda". Tako se čuje že sedaj »izza kulis". Da bi liberalna naša listek Čarovnik. Spisal J. V. (Dalje.) Tik starčeve bajte je izviral izpod starega gabra studenec, pri kojem so navaduo zvečer napajali pastirji živino. Oudi je dohitel Matevž Blaževca. In skupaj potem stopata do starca. Umevno je, da je Matevž, čim bolj sta se bližala starcu, tem bolj ostajal zadej. Toda zopet in zopet pognalo ga je nekaj, kakor neka notranja moč, naprej za Blažev-cem. Očesa pa ni odvrnil od starca. Opazivši možaka proti bajti korakati, odložil je starec molek ter težko se vzdignil. Knjigo pa je vtaknil v kamižolo. »Ho ho, stari, od kodi, od kodi? Kaj pa ti tukaj?" povpraša ga Blaževec bliže prišedši. »Od kodi? Sam ne vem prav, možii, sam ne vem! Oni dan, čakajta, kdaj je bilo: — v sredo sem bil prišel tu-le sem od koroške strani čez goro. Tukaj-Ie med to-Ie goščavo sem pa mislil malo po- t, h rH», čiti in malo povžiti, kar sem bil nabmjal. Na onem-le kamnu sem pa sedel, — še dobro vem. Pa sem začel gledati okrog sebe: studenček, mirna dolinica, brez vetra, drv dosti okrog in starih tramov in desk od polomljenih kozolcev — pa šment si bodi, kaj me je premotilo: kar nekaj mi je dalo v glavo, pa sem jel misliti: Ti, Pavle, kaj ko bi si ti tu-le domačijco naredil? In čim bolj sem mislil, bolj mi je nekaj reklo, da le. — Pa ti neham žu-liti tiste skorje, vržem malho strani — pa hajdi gledat po prostoru! Pa menita, da sem kaj dolgo pomišljal? Prav nič! Kar vprek sem bil jel zbijati tiste tramove in deske skupaj! E, gromska pištola, huda je pa bila, huda! Vesta moža, so leta, leta. Petica že teče čez sedemdeset, petica! No, pa toliko je vse jedno le pomagal ljubi Boge k, da sva zbila malo vkupaj. Samo le oni-!e tram pri gabru, tisti noče prav v zemljo. Toliko sem pa zbijal in usajal ga, da sem bil ves znojeu, pa le noče noter. Je pa morda kamen zdolej, kamen! — No, kaj pa vi dva, moža? Je sreča z ljubo živinico? Eh, živi-nico imam jaz tako — rad! Bom pa še jaz časi pomagal malo popasti. — O, tudi tisto znam, tudi. U Tako je govoril starec možakoma. Ljubeznjivo govorjenje njegovo privabilo je tudi Jedovca bližje. »Pa bodete zdaj tu ostali, oče! ogovori ga, predenj stopivši. „0, oče pa nisem, oče! Nak, jaz že ne! Še nikoli nisem bil! Pavle sem, Pavle mi pravijo, Pavle! Pa vikati me tudi ni treba, nisem oženjen!" Jedovec je sprevidel, da že ni prav začel; zatorej je umolknil. »No, ali boš sedaj zmiraj tu?" povzame vprašaje zopet Blaževec besedo. »O, tu mislim ostati, tu, če Bogek da! I nu, oni dan, ko sem to-le vkupe zbijal, sem si mislil in dejal: Pavle, kaj se pa češ plaziti okoli po svetu, ko vidiš, da ue boš dolgo. Tukaj-le malo počijem, sem dejal, dokler ne pride — bela žena! O vem, ljubi Bogek bo že dal dobrih ljudij, da mi bodo dali kaj jesti. Vem, da jih bo dal. Vesta, moža, sem revež, revež! E, naduha, ta mi ne d (i miru! Pa ,podgroml imam tudi v nogah, podgrom ! Pred petimi leti sem bil še obletal devet vasij na dan, če je bilo treba, zdaj je pa kar dan za dnevom slabše." gospoda kaj storila, kar želita mil. g. knezoškof ali celo — g. Einspieler, to bi bilo pač nezaslišano! Nadejati uam se je torej še vedno, da nas bodo »osrečevale" protestantske dijakonise berolinske! —m— Politični pregled. V Ljubljani, 29. januvarija,. Praški mestni »bor. Vlada je razveljavila sklep praškega mestnega zbora, da se poprosi deželni zbor, da vse stori za odpravo izjemnega stanja. Seja mestnega zbora, v kateri se je to sklenilo, ni bilo posebno mirna. Mladočeški mestni odborniki niso mogli strpeti, da ne bi napadali Staročehov. Našli so, da je predlog mestnega sveta v tej stvari sestavljen v vse prekrotki obliki. V njem se namreč le na to sklicuje, da ima mesto vsled izjemnega stanja gmotno škodo in da taki nemiri kakor so bili v Pragi, se nahajajo tudi v dragih mestih ali se z navadnimi sredstvi zatro. Od mla-dočeške strani se je pa predlagalo, da se naj v peticiji na državni zbor tudi naglaša, da se je izjemno stanje popolnoma protipostavno proglasilo. Ta predlog je Breznovski tako utemeljaval, da se časopisi niso upali njegovega govora priobčiti. Peticija z mladočeškim dostavkom se je sprejela. Ker pa nekateri Staročehi niso glasovali za mladočeški do-stavek, so Mladočehi klicali, da je to sramota. V tej seji so se Staročehi lahko prepričali, da vse pri-jenjevanje MladoČehom jim nič ne pomaga, še vedno jih sramote, kakor so jih poprej in še bolje. Jednoletni prostovoljci in rezervni častniki. „Fremdenb)attu ve povedati, da se je število rezervnih častnikov že tako pomnožilo, daje pri vseh četah že njih število dopolnjeno, pri nekaterih pa prenapolnjeno. Zaradi tega se v bodoče mnogi jednoletni prostovoljci ne bodo več imenovali precej za častnike, temveč le za rezervne kadete, in se bodo za častnike imenovali še le pozneje, kadar bode potrebno. Dunajski „Vaterland" pa misli, da ta naredba bode mnogo pripomogla, da se odpravijo ona zla, ki so se glede dvoboja vsestranski obžalovala. Dunajski konservativni list je videti zadovoljen s tako rešitvijo teh težav, ali mi mu pa nikakor ne moremo pritrjevati. Članom katoliških dijaških društev sedaj pač ne bodo delali nobene ovire, ker ne bodo častniki, ampak le ka-detje. ali mi moramo zahtevati, da se ne bode delala ovira, postati častnik zaradi tega, če kdo ne priznava dvoboja. Mi tudi mislimo, da mladeniči, ki kot velikošolski dijaki niso bili za dvoboje, tudi pozneje ne morejo biti za-nje, torej težave nikakor ne bodo odstranjena, če tudi še le po vseučiliščnih študijah častniki postanejo. Odjenjati katoliki ne smejo prej, da se dvoboji iz vojne odpravijo. Ogersko. Razpad liberalne stranke na Ogerskem se nadaljuje. Zadnje dni sta izstopila grofa Štefan Sztaray in pa A. Zay. Poslednji je protestant. V pismu, v katerem naznanja izstop iz liberalne stranke, pravi, da on se ni pri svojih volilcih ničesa zavezal, zatorej ravna popolnoma po svojem prepričanju. On je pa prepričan, da je vladna cerkvena politika škodljiva in nepremišljena, v svojih posledicah pa nevarna. Zatorej on več v vladni stranki ostati ne more. — Pa tudi z demonstracijami proti katoliškemu shodu ne gre prav po volji. Od kodi pa si pravo za pravo? Od kodi prihajaš?" vprašuje Blaževec. „Od kodi? Saj sem dejal, da sam ne vem! Povsodi sem že bil, pa od povsodi prihajam. Povsodi sem že hodil: po Kranjskem, po Koroškem, pa po Zgornjem Štajerskem, kakor se poje v pesmi. Vesta, kje se pravi Judenburg. Notri tam gori sem že bil. To je, mislim, že prav blizu Dunaja!" Jedovec je bil pri tem ravno prav na stežaj odprl usta, kakor bi se bil hotel prav od srca začuditi, a pri tem se ozre nekoliko v stran ter ugleda sredi Marijaninega zelnika — Blaževčeve koze. Kakor bi vedele, da to ni vsak dan, tako hlastno bo obirale debele zeljnate glave. »Poglej jih, poglej, Blaževec!" obupno zaječi Jedovec ter naglo skoči, visoko vzdignivši palico proti zelniku. In tu — kak pogled! Vse zelje ležalo je pomandrano in ogrizeno po tleh. Hitro skoči Matevž čez plot, pripali prvo, najbližjo kozo s palico po dolgem čez suhi hrbet, da so se udajale kosti in rebra in kmalu sčžeue nepovabljene goste iz zelnika. Omenili smo že, da so .katoliški" mestni odborniki budimpeštanski sklenili, sklicati shod, na katerem bi demonstrovali proti katoliškemu shodu. Kakor se pa sedaj poroča, že prvo posvetovanje ni bilo posebno veselo. Povabljenih je bilo 70 mestnih odbornikov, ali prišlo jih je le trideset Ko so pa izvedeli, za kaj se gre, so še od teh mnogi odšli. Tako se ne more reči, da je večina katoliških mestnih zastopnikov za tako demonstracijo. Liberalni listi so to seveda zamolčali. Srbija. V soboto je že bilo po Belemgradu občno znauo, da je kralj ukazal ustaviti obravnavo proti liberalnim ministrom, le državno sodišče ni nič vedelo, ali prav za prav nič hotelo vedeti o tem. Obravnava se je po navadi nadaljevala. Koncem je pa predsednik mirno naznanil, da se obravnava v torek nadaljuje. Državno sodišče menda nalašč noče obravnave ustaviti, češ, da kralj v tej stvari nima uič ukazovati. Seveda kakega vspeha tako postopanje imeti ne more, ker bi nikoga ne bilo, da bi izvršil kazen, ako bi sodišče ministre tudi obsodilo. Do tega pa najbrž ne pride, ker sodišče bode že poprej moralo obravnavo ustaviti. — Nova vlada pa misli z vso odločnostjo skrbeti za red po deželi. Da bode pa to mogoče, misli več častnikov imenovati za prefekte, da bodo z vojaško strogostjo ohranjevali mir. Radikalni politiki namreč skušajo spuntati kmete proti novi vladi, kar bi morda ne bilo težko, ker je mnogo orožja mej prebivalstvom. Francoska zbornica. Sobotna seja francoske zbornice je bila jako burna. Poslanec Hugues je vlado interpeloval zaradi poslednjih hišnih preiskav in vlado dolžil zlorabe uradne oblasti. Da ni bilo nobenega povoda za postopanje proti anarhistom, kaže to, da niso prišli nobeni zločinski zvezi na sled. Minister notranjih stvarij je zagovarjal vladno postopanj«. Navajal je nekatere stavke, ki so jih našli v spisih Elizeja Recltlsa, in opomnil, da se je našlo mnogo bomb in eksplozivnih snovij. Poslanec Chaudey je očital socijalistom, da so proslavljali komuno. To je pa vzbudilo velik hrup mej socija-listi, ki so na glas klicali: „Vive la commune!", posebno je kričal Thivrier. Zbornica je zaradi tega sklenila ga za več sej izključiti. Thivrier se je pa branil oditi. Morala se je zatorej seja pretrgati, da so s silo Thivriera odpravili. Ko se je zopet začela seja, je zbornica z veliko večino izrekla, da odobruje vladno postopanje. Tonking bode še dolgo delal skrbi francoskim vladam. Odkar je Lamessan generalni guverner, se je javna varnost v tej deželi zopet shujšala. Roparji so se razširili zopet bolj po deželi, v nekaterih krajih kar neomejeno gospodarijo. Nedavno so bili zopet napali oddelek vojakov, ki se jim je moral umakniti. Francozi so imeli štiri mrtve, mej njim poveljnika stotnika Delaunay. Več Evropcev so roparji odpeljali in zahtevajo za-njo visoko odkupnino. Troški za Tonking so se pri tem jako povekšali, dohodki dežele se pa nočejo povekšati. Govori se pa, da se prebivalci tudi zaradi tega ne morejo sprijazniti s Francijo, ker ničesa za deželo ne stori. Velike svote denarja ostajajo v žepih guvernerjevih in njegovih prijateljev. Dežela pa nima nič od tega. Anglija je mnogo pozneje si prilastila Birmo, nego Francija Tonking, pa si je že vse vredila in ni od nobenih neredev v deželi slišati. „Oh, kaj bo Marijana rekla, Marijana! Pa le ne bo miru celi teden, ko zv4, kak zelnik so ji napravile koze. Vzrok bom pa vsemu le — jaz! Uj!" Tako je vpil Jedovec proti Blaževcu, ki je tudi pritekel koze izganjat. A ko je on prišel, bile so koze že zdavnej zunaj. Pač je Matevž poskusil tu pa tam vsaditi kako glavo nazaj, da je stala po koncu, kakor prej, a prejšnje podobe zelnik ni imel več. Znositi se je pač še hotel Matevž nad Blažev-cem, ker ne pazi na svoje koze in že je imel dve prav bistroumni in trpki na jeziku, da bi jih vrgel Blaževcu v obraz, a Blaževec je že prej uvidel, da je bolje, da stopi za svojimi kozami, kakor da Je dovcu dela druščino v zelniku. Kmalu potem je že tudi Jedovec težkim srcem stopal gori na vrh k svojim ovcam. Dalje jih pa tisti dan ni gonil; celi dan so obirale tisto suho resje med grmičevjem, on je pa ob robu sedel in gledal — doli v dolino proti zelniku in proti bajti. (Dalje aledi.) Cerkveni letopis. t Lovro Bernik. Pokojni župnik g. Lovro Bernik, o čegar smrti je poročal včerajšnji telegram, se je porodil na Križni gori h. št. 17, po domače „na gmajni", starološke fare, dn ® h a 3 6 opazovanja trakomera T mm toplomera po Celziju ■g®« S s s 27 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 a tveč 739 2 741-0 742 2 -0-6 46 3-6 brezv. si' svzh. megla oblačno M ooo 28 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. zveč 7381 734 8 736 5 0 6 60 10 brezv. si. vzh. megla oblačno jasno 000 srednja temperatura obeh dni 2 5° in 2 5°, oziroma za 3'8° in 3-8° nad normalom. K m, m m m 18 Hi, m * v vp