^ndinsld 4p(llli It ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO iBl^hl Tlnll ll H lili Cena 2 Din Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 20/1. Poštni predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.303 Ljubljana, 25. maja 1933 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vso leto 40 lir, v Franclji 50 IrankoT, ▼ Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Stav. 31 Lato V Osveia premagane gore HaUo. so- pved 68 teti •zcu/zdi vcU itlaiUcUocna. - 2ewncUtsUa tca^edi^a: od sedmiU plezalca/ so- se sam* iti'{e venili Živi se praznih rok vračala nazaj. Nedtn taknjena, skrivnostna in deviška s« je bela gora lesketala v dolino. Trajno to prijateljstvo med obem« seveda ni moglo biti. Začela se j* med njima nevarna rivaliteta. Kakoli 14. julija 1865 je Whymper z lordom Douglasom, Hudsonom in Hado-Wom ter tremi gorskimi vodniki premagal vrh Matterhor-na. Sedem preizkušenih hribolazcev se je odpravilo v goro — le trije so se vrnili kot zmagovalci. Drugi štirje so podlegli osveti gorskega demona. Zermattska tragedija — prvi vzpon na Matterhorn — zavzema čisto posebno mesto v zgodovini turi-stike. Ta turistika je prav za prav še zelo mlada umetnost. — Za prvega hribolazca v športnem pomenu besede se sme šteti --Petrarca, ki je 1. 1336 splezal na Mont Ven-toux v Provencalskih Alpah. Poprej so ljudje mislili, da žive v Alpah zmaji in druge pošasti, in so se goni bali. Leta 1492 se je Antoine de Ville popel na 2097 m' visoki Mont Aiguille; takrat so pr- iznova odpravljala iz ljubke vasice Zermatta — danes je ta vas znamenito letovišče — in vedno iztiova sla ee je lotil velike naloge. Trdno Ju prepričan, da je vzpon mogoč le i južnozapadne strani, tedaj na italijanskih tleh. Z največjo skrbnostjo pripravlja Carrel sebe in svoje ljudi Nadaljevanje na 2. str. god črto. vič rabili pri plezanju v gore lestve in vrvi. Ali naj vidimo v tej turi rojstni dan alpinistike, čeprav prihodnji dve stoletji ni več govora o gorski turistiki? Ali se pa sme govorili o alpinizmu šele od srede 18. stoletja, ko so začeli romantiki opevati lepoto planin in so se pojavili prvi res pravi športni turisti, to se pravi, taki ki so hodili v gore zaradi gora samih? Leta 1786 so prvič splezali na Mont-blanc, leta 1799 na Mali Zvonar, 1. 1800 pa na Velikega, S tem se je začela zlata doba alpinizma. Z vseh koncev sveta so se zgrinjali za šport navdušeni turisti, da požanjejo na vrhovih Alp lovorike — ali pa najdejo smrt. Od leta 1859 do 1865 so prvič preplezali nič manj ko 68 gorskih vrhov in štirideset prelazov. Do naj-zadnjega se je upiral turistom Matterhorn, demonska gora s tremi vrhovi, najvišji skalnati stožec v Penninskih Alpah, ki se vzpenja 4505 m visoko. Ta gora stoji čisto na samem za-padino od Monte-Rose v mogočnem ledeniškem masivu. Na silno strmih stenah leži le redkokdaj sneg. Vrh se vzpenja iz zaledenelega grebena še celih tisoč metrov in je takrat veljal za popolnoma nepremagljivega. Ljudje so ga imenovali »starega moža« in videli v njem gorskega demona. Celih deset let so si najdrznejši švicarski plezalci prizadevali, da tudi njega uklonijo. Deset let je neizprosni velikan zahteval neprestano novih žrtev — in ostal zmagovalec. Poslednji, ki se je moral leta 1864 na njegovih vratolomnih gladkih stenah brez uspeha vrniti, je bil znameniti turist Tynvall. Od tistega dne je bilo neizpodbitno: Matterhorn je nepremagljiv! In vera ljudstva v de-monstvo te gore je dobila novega potrdila. Samo eden tega ni veroval. Zanj je bil tudi Matterhorn gora kakor vse d^uge, le teže dostopna od-drugih. To je bil italijanski gorski vodnik Carrel. In našel si je zaveznika. Mladi Anglež Whymper je prišel naravnost iz Londona, ker so ga izma-mile slike tega edinstvenega gorskega velikana. Star je bil šele 25 let in izboren plezalec — petnajst let pozneje je prvi splezal na vrh Chimbo-rassa v Kordiljerih — toda bil je turist iz intuicije, kakor se pravi. Vročekrven, drzen in smel, med tem ko je bil Carrel izkušen in premišljen. Ta dva tako različna si značaja sta se združila v želji, da zavzameta Matterhorn. Celo poletje sta se vedno ZerniaUski vodnik Herman Perrcn ; 154 krat je bil na vrhu Mallterhorna. pri poslednjem vzponu mu je pa spodrsnilo in se je ubil. Gorski demon se je maščeval nad njim pravijo, sta bila tekmeca tudi v osebnem oziru — oba sta bila zaljubljena v neko mlado švicarsko dekle — in to je baje največ vzrok, da sta se nekdanja prijatelja razšla. Spomladi leta 1865 se je ustanovil italijanski alpski klub. Carrel je dobil kot najodličnejši italijanski turist bolj ali manj uraden nalog, naj zavzame še poslednji alpski vrh. Carrel Skrivnost ameriške trgovske hiše Velika trgovina v peti aveniji ima 10 nadstropij, tri tisoč nameščencev in veliko prodajno dvorano, ki meri 250 metrov v kvadratu. Vsi nameščenci brez razlike, počenši s predsednikom, prihajajo na posel pri dveh vhodih še pred deveto uro zjutraj; vsak ima svojo številko, ki jo ob vstopu pove vratarju, da jo vtisne v kontrolno uro. Kdor pride prepozno, inora kar domov: za tisti dan se mu služba ne šteje in se mu pri izplačilu tedenske mezde primeren znesek utrga. Zgodi se pa lahko, da ga drugi dan kratko in malo ne potrebujejo več, ko namerava v službo. Tudi sicer se lahko vsakomur odpove kadarkoli, ne da bi se navedel vzrok za odpust. Zmerom je treba biti na mestu: v Ameriki mora biti človek sploh zmerom na mestu ... Dela se od devete zjutraj do pol šeste zvečer brez prenehanja. Opoldne skoči vsak nameščenec za hip v prostrano dvorano, da v naglici popije skodelico čokolade in poje sendvič. Tako kosilo stane približno 40 centov. |V tej »obednici« imajo tudi vse vrste zdravil. Ce je komu slabo ali če zboli, se lahko zateče v hišno bolnico, kjer je 100 postelj in postrežba zastonj na razpolago. Nezgodnega zavarovanja ali pa bolniške blagajne ne poznajo. Prodajalka pripoveduje Pričela sem svojo karijero kot »ku-povalka« te velike trgovine. Trideset nas je bilo. Me smo prišle šele okrog pol desete skozi tajni vhod in smo se znašle na koncu tajnih stopnic v pisarni v devetem nadstropju. Tam emo potrpežljivo pričakovale damo — samo ona nas je poznala — ki nam je prinesla na rumenih listkih zapisana naročila za tisti dan. Naša naloga je bila, da smo obiskovale trgovske hiše konkurence ter se v teh pozanimale za cene, oblike itd. vseh mogočih predmetov. Ob štirih popoldne smo morale o svojih uspehih poročati »pisarnam za ,okus‘ in ,cene‘<. »Nakupovanje« je bilo torej zgolj poizvedovanje. Zaradi enega samega predmeta je bilo časih treba brskati po dvajsetih trgovinah, če te je doletela naloga zvedeti »ali je večje povpraševanje po starinskem italijanskem ali francoskem pohištvu«, si morala potrkati na vrata vseh new-yorških starinarjev. Gotske Madone in obkladi smokinga Nekoč je bilo zapisano na mojem listku tako: »Skušajte zvedeti, kakšen je trenuten tečaj za Madone v gotskem slogu!«, nakar sem morala na žalost poročati, da v Newyorku še zdaj ni borze, ki bi notirala tečaj za gotske Madope. Nekoč pa tako: »Po-prašajte pri vseh krojačih v mestu, ali so v tej sezoni obkladi pri smokingu šiljasti ali okroglo urezani!« Ko sem se temu naročilu uprla, so me odpustili, vendar so me čez dva dni spet poklicali nazaj... Pri vseh velikih trgovcih konkurence je imela vsaka »kupovalka« odprt račun na svoje zasebno ime. Pogosto je bilo treba karkoli kupiti, da bi naše »poizvedovanje« ne postalo sumljivo in bi nas ne razkrinkali za »ku-povalke« konkurenčne tvrdke. Kdor je pa bil preveč nepreviden in je moral prečesto kupovati, se je moral pri svoji tvrdki zagovarjati in so ga ponavadi odpustili. Tajno vohunstvo Vštric s tem zunanjim kupovanjem se je vršilo tudi »notranje kupovanje«. Kupovanje v lastni trgovini. Tu je bilo treba seveda le nadzirati prodajo v posameznih oddelkih: torej neke vrste vohunstvo. Prodajalci »kupcev« ali »kupovalk« niso poznali. Vstopili so v trgovino kot vsak drugi. Izbirali so na dolgo in široko, tudi kupili so — saj so denar za to dobili v »pisarni za cene«. Vprašanja, na katera je bilo treba v poročilu odgovarjati, so bila zmerom ista: ali je prodajalec čeden, vljuden in dobro oblečen, ali se ne utrudi, kadar kdo predolgo izbira, ali pa morda postane celo nestrpen kadar kupljeno blago čez pol ure vrneš in zamenjaš; ali natanko ve, kaj je v njegovih izložbah, ali se spozna na modo, ali ima dober okus, ali je samo sprva prijazen in uslužen, čez dve uri postrežbe pa ne več... Poročevalka za damsko konfekcijo Slučajno se je izpraznilo mesto poročevalke v oddelku damske konfekcije, in ker sem zmerom v tej stroki pokazala izbran okus, so ponudili to mesto meni. Pet nas je bilo, prihajale smo ob devetih. Vsaka je sedela za svojo pisalno mizo, predstojnica je pa čitala iz časnikov cene oglasov konkurenčnih tvrdk. Če se je katera izmed nas zanimala za kak oglas, je predstojnica napisala čezenj ime dotične poročevalke. Že pri čitanju oglasa je bilo treba takoj spoznati, kaj je v tein primeru važno in vredno poizvedbe. Konkurenca je na primer- ponujala črne damske plašče po 12 dolarjev, dočim so biti naši lastni prav tako lepi na oko, pa so stali 12 in pol dolarja. Zakaj smo torej dražji? Napisale smo na tiste rumene listke svoja naročila za »nakupovalke« in zvedele, da so naši plašči baje kvalitativno boljši. Poslati je bilo treba v isto trgovino še preglednika, ki se sicer ni bavil z damsko konfekcijo. Ta je spet izjavil, da sta oba plašča, naš in oni od konkurence, enakovredna. To poročilo so dostavili »kupovalki« z vprašanjem: »Zakaj so naši plašči za pol dolarja dražji, če preglednik trdi, da so plašči pri konkurenci enakovredni našim?« Zdaj je morala »kupovalka« dokazati, da ima ona prav, ko trdi, da so naši iz boljšega blaga. Če se ji je to posrečilo, je sledila na poročilu opomnja: »V redu.« To, poročilo so kesneje v več izvodih natipkali. To je morala poročevalka sama opraviti. Meni so odtegnili 20 dolarjev od plače, ker nisem znala pisati na stroj in je morala to de- za to turo, več tednov trajajo te priprave; cele pomožne ekspedicije in karavane z živežem je treba opremiti. Toda vse to mora ostati tajno. Po golem naključju izve mladi Whymper o tem načrtu svojega tekmeca. Neki turist je ravno prišel iz Turina in pripovedoval o čudovitih pripravah tamkajšnjega alpskega kluba za vzpon na Matterhorn. 14. julija naj bi se začel. Mladi Whymper se strašno razsrdi. Vse hoče poskusiti, samo da ga ta Carrel ne prehiti! Zato sklene še poslednjič, to pot brez pripravljanja, naskočiti goro s severne, z zermattske strani. Nekaj njegovih rojakov, ki so bili slučajno takrat v Zermattu, prav tako turisti kakor on, čeprav dosti manj izvež-bani v plezanju, se mu pridruži. S tremi vodniki — Zermattčani — z nekaj cepini in vrvmi se odpravijo V noči na 14. julij na pot. Jasna noč je. Zvezde kažejo mali četi nepozabne obrise gore, snežno-bele in skrivnostne. Whymper goni svoje ljudi neumorno naprej — hitreje, hitreje — Carrel ga ne sme prehiteti! Popno se čez prve višine do 8chwarzseeja, globoko spodaj leži Zermatt, meja drevja je za njimi. Vi- soko nad njimi se lesketa bela gora. V jutranji zarji je pogumna sedmo-rica na malem vršiču Hdrnliju. Ko vzide soluce, pleza četa ravno čez strmo ledeniško steno, držečo s Horniija do znožja skalnatega vrha, ki se vzpenja skoraj 1000 metrov v višino. Whymper jih vodi, njegova energija in drznost poganjata tovariše naprej. Plaz zgrmi kraj njih v dolino in se zdrobi v brezdanji, smrtonosni globini v prah. Z grozo se obrnejo proč. Dva vodnika predlagata vrnitev. Whymper odkima — naprej! Ure minevajo — sedem ljudi na šibki vrvi zmaguje skalnate stene, ki so stoletja veljale za nedostopne. Whymper ne dovoli nikakega odpo-čitka. »Na vrhu,« odmahne lakonično. Ljudje plezajo tiho, brez besede; dostikrat rabijo celo uro za ped terena — in potem vidijo, da morajo spet nazaj, ker tam ni prehoda. Ob desetih dopoldne so sredi skalovja na pol pota. Neznosno jih slepi bela pustinja — neusmiljeno jih žge solnce. Sedem ljudi pojema od žeje. Nekaj sto metrov niže leži sneg, hladni, osvežujoči sneg, toda Whym-per poveljuje »Naprej!« Najtežii del pota, vrh, je še pred njimi. Nemo sekajo pol v skalo. Za vsak korak se je treba boriti. Enemu izmed njih izpodrsne, a druga dva se upreta v vrv in potegneta tovariša gor. Nihče se ne upa pogledati v globino. Poslednji dve uri to ni več plezanje. Po vseh štirih se plazijo in pnejo čez vrtoglave previse, obleke so jim že vse v capah, s smrtjo v mislih se poganjajo više, vse više. Pol ene popoldne, 14. julija 1865: Whymper omahne na ozkem skalnatem grebenu na kolena, moči so ga zapustile. Vrh Matterhorna je premagan! Še preden sedejo k počitku, si strga Whymper višnjevi suknjič s telesa in ga priveže na svoj cepin. Zastava zmage, čudovite zmage! Na oni strani, 1200 metrov niže, zagleda izborno opremljena ekspedicija nerazumljivo znamenje na deviškem vrhu. Daljnogledi razkrijejo skrivnost. Carrel, vodja ekspedicije, onemi. »Duhovi!« zajeclja — in zapove svojim ljudem vrnitev. Tudi Whymper misli na povratek. Toda pot nazaj je dosti težja od vzpona. Ljudje so izmučeni in manj oprezni, zraven se pa dosti bolj boje. Solnce pripeka in žge. Plazovi grme z leve in desne v dolino. Wbvmner svari in poziva k opreznosti. Zadnji lo opravljati tipkarica. Poročilo so dobili »kupovalka«, predsednik in šefinja. En izvod sem obdržala jaz, zadnjega so pa javno nalepili v dvorani. Vsakdo je mogel čitati, da ima naša tvrdka vso pravico za črne plašče zahtevati po pol dolarja več, ker je dokazano, da so boljši kakor plašči pri tvrdki N. N. Vsak teden enkrat je predsedništvo povabilo vse »kupovalce« in »kupo-valke« ter vse poročevalke na skupno večerjo, kjer so nam predavali različne stvari in načenjali važna vprašanja. Koristna kritika Tudi to je prav po ameriško! Vsak, tudi najnižji nameščenec, je imel pravico, d; je dobil kakšen popoldan prosto in si v tem času ogledoval vse oddelke trgovine. Moral je sestaviti poročilo, ki ga je podpisal samo s svojo številko. Navedel je vse nedostatke in pogreške, ki jih je opazil, hkratu je pa moral predlagati, kako bi se dali po njegovem mnenju odpraviti, ali vsaj omiliti. Referentke so morale dobre predloge podpreti in opravičiti. Vsak teden je dobilo predsedništvo spisek izvršenih prememb; če so pri pregledovanju spisov opazili, da je neka številka večkrat zapored predlagala koristne premembe i izboljšanja, so vprašali po imenu in so si nameščenca temeljito ogledali in ga na vse plati otipali. Tako lahko postane snažilec oken vodja oddelka, ali vsaj prodajalec, kar in kakor pač zna in zmore! * Ure, ki teko že 250 let Celo v domovini Thomasa Tom-piona, na Angleškem, bo skoraj vsem to ime neznano. Pa je bil ta mož vendar dovolj znamenit. Pred 250 leti je Tompion izdelal ure, ki še danes ta dan točno in zanesljivo kažejo čas. Se danes slišimo ritmično tikanje ur, ki ga je Tompion čul leta 1713 na smrtni postelji. Toanpionove ure so nedvomno najdragocenejše, saj jih je tudi do najmanjše malenkosti izdelal na roko. • se on priveže za vrv, pripravljen pomagati svojim tovarišem. Ure in ure so minile, preden so spet pri ledeniški steni. Zdajci dvigne eden izmed vodnikov roko in pokaže na belo steno Monte-Rose. Tam stoji znamenje: trije križi, trije velikanski križi, vsi jih razločijo. Whym-per se zgrozi. Njegovi ljudje ne zmorejo besede. »Nezmise!,« reče Whim-per, »saj so to naše lastne sence, dajte, poglejte vendar . . .« Toda nihče mu ne verjame. Praznoverje je zavzelo duše njegovih spremljevalcev. Razdelili so vrv. Na prvi so štirje, \Vhymper z dvema vodnikoma na drugi. Zdajci pretrese deviško tišino strahovit krik. Vodniku prve čele je spodrsnilo, izginil je za previsom, njegovi tovariši se z vso težo vržejo nazaj in upro v kamen. Toda skala odneha, nesrečnež omahne, druga dva potegne neusmiljeno za njim — snežen oblak vstane pod njimi... in potem spet smrtna tišina. Zvečer se je Whymper vrnil z dvema vodnikoma v Zermatt. Poražen zmagovalec. »Gora se je maščevala,« so rekli vaščani — in še danes tako pravijo, kadar nnne=e beseda na tragedijo 14. julija 18G5. Ghavlieja Chaplina sc zaprti poprei nam Vaš verni tovariši Od nekdaj že j« Schichtovo terpeni tinovo milo gospodinji 'zvest zaveznik pri pranju in domačen* delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo« Torej< Pazite prav po. sebno na izvirni ovo{ in na varnostno znamko „ JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mit &CHICHTS TERPENTINOVO MILO 5.T.1V5S PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Ta nekoliko čudna zgodbica &e je zgodila nekaj ur pred krstno predstavo Chaplinovega filma »Ludi velemesta« v San Franciscu. Bilo je okrog šeste popoldne, ko je zavil elegantno oblečen gospod z Lin-colnske ceste v park Golden-Gate v San Franciscu. Mračilo se je že. Grmičje je bilo Se golo, trava v parku je rahlo poganjala. Nenadoma je zagrabil elegantnega gospoda stražnik za obe rami in ga osorno pozval s sebdj, češ da je teptal mlado travo. Tujec se je plašno in začudeno ozrl. Še toliko ni utegnil, da bi stražniku kaj odgovoril v opravičilo. O pol sedmih je že stal pred sodnikom. V Ameriki gre to hitro. Pravkar je bil sodnik obsodil za slične prestopke štiri moške: dobili so po deset dni zapora. Chaplinu se ni obetalo nič boljšega. Zdrznil se je. Čez poldrugo uro bi se moral pokazati v Marble-Housu navdušenemu občinstvu. M o-r a 1 je biti tam. Obsojen »Po nasadih ste se sprehajali?« je dejal mrko sodnik. »Deset dni zapora!« »Stojte!« je zavpil Chaplin in sapa mu je zastala. »Veste, gospod, kdo sem? Veste, kaj s to obsodbo zagrešite? Jaz sem .. .< »Nikari,« ga je ironično zavrnil sodnik Alburgh, »morda niste zadovoljni s kaznijo? Samo to vam režem: čeprav bi bili katerikoli evropski kralj, bi ne smeli nekaznovani teptati naših nasadov. Ce ste res kakšna visoka živina, ste pa še toliko bolj vredni kazni, ker bi vendar morali vedeti... Sioer pa — dvajset dni zaporal Takol Odvedite moža!« Chaplin se je trudoma vzravnal. Izprevidel je, da bi zaman prosil sodnika. Takrat se mu je pa zasvetilo. Nekje je že nekaj takega čital. »Ha!« je zaklical in zakrilil z rokami. »Vprašal sem vas, ali veste, kdo sem. Torej: jaz sem Julij Cezar, Rim gori, dajte mi moj del! Izdal sem vas! Pojdite! Živelo morje!« Sodniku se je zmračilo čelo. »Zdi se, da je blazen,« je dejal prisedniko-ma. Nato je ukazal, da moža odvedejo v norišnico namestu v zapor. Ze ob sedmih je stal Charlie Chaplin Pred ravnateljem umobolnice. V norišnici »Poslušajte,« je zaupno zašepetal staremu častitljivemu gospodu, ki se nvu je z obraza brala dobrosrčnost, »nikar se ne igrajva skrivalnice! Jaz sem Charlie Chaplin in moram biti ob osmih v gledališču. Prosim, izpustite me!« Ravnateljeve oči so zablestele, kakor da ga prav dobro razume. »Seveda,« je dejal mehko, »samo trenutek, gospod Chaplin, takoj bom potrebno ukrenil.« Ostavil ga je samega v sobi in zaklenil vrata za seboj. Poklical je st reža je. »Ta tu notri bo menda prav trd oreh, domišlja si, da je Charlie Chaplin. Odvedite ga na opazovalni oddelek k drugim.« V prvem nadstropju se je znašel Chaplin med Ludvikom XIV., Kolumbom in Coolidgem in dvema damama, ki sta bili obe Kleopatri, kraljici Nila. Toliko da se ni onesvestil. Odvedli so ga v drugo sobo, toda tu sta že sedela dva Chaplina, s klobučkoma, brčicami in palico. Naskočila sta strežaja, preklinjala kakor razbojnika, zmedeno govorila in 9e prekopi-cavala. Chaplinu so se naježili lasje. Komaj sta strežaja odšla, sta se oba ujetnika popolnoma pomirila. Ogledala sta sii novinca od vseh plati. Končno se je zdelo, da sta si na jasnem. »Poslušaj,« sta ga nagovorila, »nama se ne da več tukaj zbijati šal. Jaz sem Andrew Dermits, ta je pa moj brat Jack. Davi sva se pred sodnikom delala neumna in mu natvezita, da sva Chaplina. Veš, zato, da bi naju ne vtaknil v zapor. Razumeš? Da? Torej, pazi! Z okna se da skočiti na vrt, če se obesimo drug na drugega. Prava sreča, da si prišel. Upam, da naju ne pustiš na cedilu?« Chaplin zataji samega sebe Chaplin si je oddahnil. »Imenitno, fanta!« se je zasmejal. »Jaz namreč tudi nisem neumen, vendar sem Charlie Chaplin osebno.« »Hudiča,« je pošepnil Andrew bratu in nagrbančil čelo, »temu pa v resnici manjka nekaj koleščkov! Pustiva ga, sicer začne še kričati in naju izda.« Chaplina se je loteval obup. »Čujta, fanta,« je končno dejal, »prejle vama nisem zaupal, zato sem se delal neumnega. Kako sta le mogla misliti, da bi jaz res hotel biti Chaplin? Ha, ha! Moje ime je Frank Hidgins. Na delo, prijatelja!« Ura je bila četrt na osmo. Trije tički so se oprezno spustili skozi okno in srečno pristali na zemlji. Chaplin je stekel kar so ga noge nesle na brzovlak. Točno ob osmi uri se je priklanjal na odru Marble-Housa pred navdušeno množico občinstva. * Sodniku Alburghu in ravnatelju norišnice Wheelerju je bilo malo čudno pri srcu, ko sta iz svojih lož gledala na odru moža, s katerim sta pred dobro uro imela uradno opravka. Pozna sreča Prijatelji romantičnih ljubezenskih zgodb bodo presunjeni in ganjeni brali zgodbo bratov Weatherellov, ki sta izza rane mladosti živela skupaj v nekem avstralskem mestecu. Brata sta bila dvojčka in sta skupno vodila svojo trgovino in prav tako sta imela tudi skupno gospodinjstvo. Ko jima je stara gospodinja umrla, sta vzela v službo mlado oskrbnico in zgodilo se je, kakor se mnogokrat zgodi v življenju: oba sta se zaljubila v mlado oskrbnico in oba sta jo hotela vzeti za ženo. Toda mlado, lepo dekle se takrat ni moglo odločiti, koga izmed bratov naj bi vzelo. Odločitev ji je bila tem težja, ker je imela oba enako rada. In ker sta se tudi oba brata že od rane mladosti zmerom dobro razumela in živela v dobrem tovarištvu, so vsi trije sklenili čudno pogodbo. Sklenili so, da se nobeden izmed njih ne poroči, dokler vsi trije živijo. Samo če bi kateri izmed bratov umrl, bi se smel drugi poročiti z ljubljeno oskrbnico. Tako se je tudi zgodilo. Pet desetletij so vsi trije spoštovali pogodbo in složno živeli pod isto streho, in šele zdaj, ko je eden izmed dvojčkov umrl, je prišla izprememba. Živeči brat, ki ima danes 79 let, se sme zdaj vendar poročiti s tisto, po kateri je pred petdesetimi leti tako vroče koprnel... čolni iz papirusa Znani egiptolog GlanviHe je v Parizu predaval o čolnih starih Egipčanov. Sprva so bili čolni pravcati splavi; plavajoč otoček papirusovega trstja. Po imenu »dve peščici« (prgišče), ki so ga imeli ti čolni ali splavi, se da sklepati, da so prvotni čolnički sestajali samo iz dveh papirusovih steblik. Strnili so jih čedalje več, kasneje so napravili še streho. Take splave so rabili izključno za plovbo vzdolž Nilove obale in na ribnikih. Cim se je plovba udomačila in postala bolj živahna, so iznašli lesene čolne. Za gradbo čolnov so rabili povečini cedrovino z Libanona. Tudi večji čolni so bili v obliki enaki majhnim, Id so bili grajeni po načinu papirusovih. O tehničnih podrobnostih gradbe čolnov nam ni mnogo znano. Britanski muzej ima še nerazrešen papirus, ki bo menda tudi to uganko odgonetil. * Dvoženstvo — sredstvo zoper krizo V Manili na Filipinih je imel mladi optik Garcia sijajno misel, da se da njegova osebna »gospodarska kriza« rešiti z dvoženstvom. Poročil 6e je še v dobrih časih z neko domačinko, ki mu je rodila dva otroka. Ko je pa izgubil službo, mu je žena dovolila, da se vnovič poroči, seveda ne da bi se dal prej ločiti od nje. Garcia se je v resnici poročil z zelo bogato petdesetletno vdovo in je bil taka predrzen, da ji je svojo ženo predi stavil za sestro, otročiča pa za nečaka. Dobrosrčna zakonska žena številka 2 je cedo dovolila, da se je njena »ovdovela svakinja« z otrokoma naselila pri njej. Srečni zakonski mož je postajal od dne do dne predrznejši. Kupil si je avtomobil, kupoval jih je več, tako dolgo, dokler ni zabil vsega premoženja svoje žene številke 2. Delal je dolgove na dolgove; vse to je dobrosrčna gospa trpela. Ko je pa lepega dne slučajno odkrila, na kak pretentan način jo je njen »mož« ogoljufal, je bilo tudi njene potrpežljivosti konec dn je šla na sodišče. Garcia so zaradi dvoženstva obsodili na deset let ječe, vendar obsojenec kazni ni nastopil, ker ga je nenadoma pobrala smrt izpred oči njegovih dveh žen.. * Zbegana magnetnica Kakih štiri sto milj od Nove Škotske je na Atlantskem morju mesto* kjer kažejo kompasi letal, ki letijo iz Anglije v Ameriko, močan odklon od prave smeri. Ker je to opazilo že mnogo letalcev — ameriški letaleo Kingford-Smith se je mogel razpoznati samo s pomočjo radija — bi se zdelo, da morajo ležati na tistem kraju v morju posebno velike množine magnetnih rud. Seveda se tej domnevi upira dejstvo, da nastopa odklon magnetnice pri ladijskih kompasih samo tam, koder je voda zelo plitva. Okoli Nove škotske je pa morje dve milji globoko. *• Poravnajte naročnino I Maric išč Novela »Naravnost s postaje prihajam k vam,« je dejal Mario Bonetti, ko je Stopil v pisarno notarja Braccija, »da boste teh osem dni, kar ostanem doma, stvar spravili v red.« »Je že pripravljeno,« je odgovoril notar, »treba je samo, da listine podpišete.« »Ali ate dognali naslov mojega starega učitelja?« »Da, zdaj prebiva v San-Giacomu, pet ur vožnje od tod.« »Kaj, nič več ga mi v mestu? To mi gre pa zelo navzkriž. Prosil bi ga rad, da bi mi bil za pričo pri poroki. Zdaj se pa moram šele ponj peljati, in poroka se bo spet za en dan zavlekla — hotel sem se že v petek odpeljati s svojo ženo v Rodezijo.« »Stvar je drugače že urejena in pripravljena, samo papirje vaše neveste še potrebujem.« »Saj neveste še nimam,« je v zadregi odvrnil Mario Bonetti. »Hotel sem vas ravno prositi, da mi katero priskrbite. Seveda mii bo morala biti všeč.« Notar je Bonetti ja osuplo pogledal: »Ali je bil mar v vaši družini kdo na umu bolan?« »Ne, nisem blazen. Glejte, moja hiša stoji zelo na samem in mi je pomanjkanje žene še posebno občutno. Možje, ki so se naselili v moji soseščini, so kvartači in pijanci — dve strasti, ki ju ne morem prenašati. Zatorej nimam niikake druščine in večeri so mi strašno dolgi. Venomer navijati gramofon, brati ali se pa ukvarjati s psi postane sčasoma dolgočasno.« »Pa če se tudi svoje žene naveličate?« »Da, tudi to je mogoče, toda v zakonu je vendarle nekoliko pestrejše. Vi gotovo poznate dosti ljudi, zato vam ne bo težko najti mi kaj primernega.« »Dobro bi bilo, če bi mi dali nekaj emernic, da bom vedel, kakšna naj bo vaša bodoča žena.« Bonetti je vzel kos papirja in načečkal nanj par vrstic. »Tako, tule je vse zapisano. Zabeležil sem vse lastnosti, ki jih mora imeti moja bodoča žena. Ali mislite, da bom našel ženo, ki bi mi ustrezala v vseh teh točkah?« Notar je preletel list: »Visoke postave, plavolasa, sinje oči, zmeren temperament, ne sme igrati klavirja, pevka ne sme biti, ne učenjakinja. Starost pet in dvajset, mlajše ne pridejo v poštev. Morala bo dobro ravnati z menoj in pse bo morala ljubiti.« Notar je globoko zajel sapo, skomignil z rameni in dejal: »Nu, bomo videli. Oglasite se drevi pri meni.« »Ali imate hčere?« »Na srečo so že vse omožene, drugače vas ne bi povabil. V moji rodbini so mi ljubši normalni ljudje.« * Zvečer je notar seznanil Bonettija s štirimi mladimi damami. Mario se je zabaval zdaj z eno, zdaj z drugo, in ko se je poslavljal, ga je stari gospod vprašal: »Nu, ali ste se že odločili? Kako vam je všeč gospodična Bice Zaretti?« »Dosti preveč moška. Saj se ne bi niti ust upal odpreti pred njo.« »In Bettina Fano? Takele nekoliko bujne plavke so po navadi najboljše žene. Pravcat odmev svojih mož so.« »Odmeva ne maram. Gramofon mi je že ljubši od takele papige. Z mojimi psi bi bila sicer dobra, toda misliti moram malo tudi nase.« »Torej Clara Albero?« »Pri njej moram spet misliti na svoje pse. Priznala mi je, da bi šla čislo rada v Rodezijo, toda psi se ji gabijo.« »Rita Nerone? Lepo dekle je in strastno ljubi živali.« »Da, toda miši se boji. Kadar jo zagleda, je dejala, skoči na mizo. Ne potrebujem žene, ki bi mi bila za mizni okras. V Rodeziji je dosti miši.« »Hm!« je zagodrnjal notar, »krog se zožuje, zdaj moram še enajsto točko postaviti v seznam: ne sme se bati miši.« »Jutri bom poiskal svojega starega učitelja. Med tem se pa lahko malo razgledate.« * V San-Giacomu je Mario izvedel, da se je njegov učitelj preselil tja, od koder ni več vrnitve. Črnolasa, majhna, drobcena deklica kakih dvajsetih let z velikimi rjavimi očmi mu je pripovedovala o njem, ki je umrl pred kakim letom dni, in ob spominu nanj so se ji zalesketale solze v očeh. »Papa je rad govoril o nekdanjih učencih, posebno vas se je z ljubeznijo spominjal. Toda meni to ni ugajalo,« je dodala in se komaj zaznavno nasmehnila. »Pri meni ste bili v nemilosti, ker ste me zmerom vlekli za lase.« »O, Bog!« je zavpil Mario. »Vi ste Saebta? Dajte mi brž roko. Ali imate še navado, da se tako naglo razsrdite in s svojimi ljubimi bližnjimi tako grdo ravnate?« »Še grše,« je odvrnila s prav isto svojeglavo kretnjo glave, ki je bila Mariju še zdaj v spominu. »Časi so me zagrenili. Papa se je potrpežlji-veje vživel v svojo usodo. Od tistih dob, ko so ga upokojili, ljudje niso bili z nama več tako kakor prej. Razen tega sva se morala preseliti v tole zapuščeno vas, da sva se s papa-novo skromno pokojnino preživela.« »In potem, Saetta, kako ste se pa potem pretolkli?« »Perilo šivam, čeprav bi se rajši ukvarjala z duševnimi stvarmi. Pomagala sem papanu pri nekem znanstvenem delu, ki bo zdaj na žalost dolgo ostalo nedokončano, ker se ne utegnem s tem ukvarjati. Še do igranja ne pridem, pa vendar se ne morem ločiti od svojega priljubljenega klavirja. — Kaj pa štejete na prstih?« »O, nič.« Mario je bil v duhu pre-štel točke svojega seznama, na žalost ni nobena ustrezata. Pogledal je ljubeznivo Saetto in potem brez prehoda dejal: »Še zmerom se čutim dolžnega vašemu očetu. Velik trud je imel z menoj. Gotovo bi ga veselilo, če bi mogel kaj za vas storiti.« »Gospod Bonetti!« je vzkliknila Saetta in zardela. »Od moža, ki mi je čisto tuj, vendar ne morem ničesar vzeti!« »Poslušajte, Saetta. Trden namen imam, da se v petek z vami poročim in vas vzamem s seboj v Rodezijo. Kaj rečete na to?« »Gotovo niste čisto pri pameti, Bonetti — ali mar mislite, da se bom do petka v vas zaljubila?« »To ni tako važno. Vzeti moram s seboj ženo, ker je tam doli strašen dolgčas.« »Nov razlog, da si mora biti vaša družica glede svojih čuvstev do vas na čistem.« »Kako dolgo bi potrebovali, Saetta, da bi se privadili misli, da postanete moja žena?« »Najmanj tri leta.« »Poslušajte, Saetta, pristal bi na to, da pridete šele čez nekaj mesecev za menoj. Toda obljubiti bi mi morali že zdaj, da boste res prišli. Štiri dni ostanem še tu — ali mislite, da bi mi lahko v tem času določno odgovorili?« »Če naj rečem ,Ne!‘ vam lahko takoj odgovorim.« »Toda vzemiva, da ne bo ,Ne!‘« »Potem se moram zateči k ,Mogoče!* Več vam v tako kratkem času ne morem obljubiti.« Mario si je vzel do svojega odhoda sobo v bližnji gostilni in je prebil ves svoj čas pri Saetti. Sedel je zraven Dje, kadar je delala, pripovedoval ji o svoji hiši v Rodeziji in ji jo slikal v naj lepših barvah. Saetta ga je pazljivo poslušala. Zdaj pa zdaj ga je presekala s kakšno pripombo, ki je izzvala njegov ugovor, in potem sta se vselej sporekla. Zvečer po končanem delu je Saetta igrala klavir in pela zraven preproste pesmi. In Mariju se je zdelo prav za prav čisto prijetno. V torek je dobil brzojavko od notarja: »Našel sem ženo za vas. 1*60 m Mi, namreč mi tukaj v prestolni in beli Ljubljani, središču vseh slovenskih središč, smo jako srečni in plemeniti in plodonosni v svojem delu in še bolj v svojem središčnem pokroviteljstvu nad ostalimi podrejenimi središči. Kajti Ljubljana pravzaprav ni popolno in docela središče. Novo mesto je namreč središče Dolenjske in mu tega ne oporekajo niti Brežičani, še manj Trebanjci ali Višnjegorci. V Višnji gori je, postavim, samo središče polža in je le-ta svetal primer hitrosti dolenjske železnice. V Beli Krajini je središčna zadeva že bolj kočljiva, kajti tekmujeta Črnomelj in Metlika med seboj za prvenstvo, pa jima nočemo z imenovanjem enega Samega središča kvariti veselja. Kočevje je kakopak središče kočevske doline in Ribnica ribniške. Imamo potem še središča, kakor n. pr. Celje, Maribor, Ptuj, Kranj, Kamnik itd. Vse so to središča in vedno drugo drugemu oporeka prednost, sklicujoč se makar na prazgodovinska dejstva. In tako si Slovenci nikakor nismo na jasnem, kje je pravzaprav naše pravo središče in žarišče našega dejanja. Samo tisto Središče ob Dravi in še nekatera druga Središča, raztresena po naših milih krajih, so prava in docela središča že po svojih imenih, ob katerih polnoveljavno sre-diščnost se ne more nikdo spodtikati in obregovati. No in seveda naša središča na vse pretege tekmujejo med seboj, katero da je večje in bolj pomembno in sploh odločujoče za kraj, v katerega središču leži ali je postavljeno. Stvar je tudi sila zanimiva in onegava. je visoka, plavolasa, zmeren temperament.« Mario ni odgovoril. Spet se je bil sporekel s Saetto in je mislil samo na to, kako se bo spravil z njo. V sredo je prišla druga brzojavka: »Zena srednje postave. Pravi, da ima rada pse, in tudi druge lastnosti se vjemajo.« Mario spet ni odgovoril. Saetta je imela ravno pranje, pa se ji je bil ponudil, da ji bo pomagal. Nosil je perilo na potok, ga na travniku razpel in ji nosil v ročkah vodo. Ko sta nesla posušeno perilo domov, se je Mario drznil napraviti nov napad: »Danes je bil prijeten dan, takih dni bi lahko dosti imela v Rodeziji. Ali boste nekega dne prišli in prinesli tolažbe v mojo samoto?« »Ali hočete res ravno mene? Rada bi slišala, da hočete samo mene, ne katerekoli druge žene!« »0, Saetta! Nobene druge žene ne maram kakor vas!« »Nu, če je tako...« Saetta je nekoliko pomislila, potem se je pa nasmehnila: »Ker si ne morem predstavljati, da bi bilo prijetno tako daleč v samem potovati, in ker sem prepričana, da mora biti v vaši hiši strašna zmešnjava, mislim, da bi bilo najbolje, da se kar z vami odpeljem.« Zvečer sa napravila izprehod do postaje in sta povprašala zastran odhoda vlakov. Preden sta se vrnila, je prosil Mario, naj malo počaka, ker ima še neki opravek. Stopil je v poštni urad in brzojavil notarju: »Našel sem ženo, ki ne ustreza nobeni mojih točk. Z njo se oženim!« Predvsem vsak kraj danes reflektira na zvočni naslov letovišča ali česarkoli podobnega. Kolki in intervencije to zadevo urede. In se prične z ustanavljanjem tujskoprometnih društev vse vprek, da bi lahko zadovoljila vse tujce z vsega sveta. Na svetu je menda d.ve milijardi ljudi, toda niso ta tujskoprometna društva ustanovljena za vse, nego zgolj za eno milijardo 986 milijonov in še malo manj uglednih in spoštovanih tujcev, za 14 milijonov in nekaj čez naših Jugoslovanov pa ni takih društev, kajti so le tujci mikavni in nekaj vredni. Naš notranji domači letoviščarski promet nt nič, nikakor ne in kdo bi si še z domačini belil glavo in zastran njih karkoli ukrenil ali naredil. Pa je stvar še na drugi strani zanimiva! 90% teh naših letovišč in spoštovanih tujskoprometnih društev vse leto ne vidijo tujca, nego zgolj prave pravcate domačine, jugoslovanske domorodce. In so društva kljub temu tujskoprometna, vsekakor da, in ne odstopajo od tega tujskega naziva. V Ljubljani pa imamo še prav posebno središče in pribežališče tujcev in domačih. Ponosna Masarykova cesta je namenjena 1© uglednim palačam, da bi tujci takoj^ pri vstopu dobili sijajen vtis o našem prestolnem središčnem mestu. In grade tam take lepe palače, da se človeku s predvojnim ljubljanskim srcem smejela srce in duša in je kratko in malo jako ganjen, ko vidi, kakšna bo postala Ljubljana. Pa bi taki ganjeni Ljubljančani s predvojnim srcem in dušo morali časih tudi malo po Masarykovi So nadaljuje na Z. strani. jCfuUiaMlca fWt *Ufa /AOST VZDIHOV ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL AMCH EL ZEVACti 76. nadaljevanje Z očmi, razširjenimi od groze, ves trepečoč in bled ko mrlič se je odmajal k vratom in se krčevito prijel za kljuko. »Z Bogom, Leonora,« je zamrmral. »Z Bogom, oče...« To je bilo vse. Opotekaje se, pijan od sramote je odšel. Tako je to priznanje, ki naj bi bilo njegovo hčer omehčalo, še bolj poglobilo prepad med njima! Tako je bilo vse končano! Nič več ni imel hčere... Oh, zbežal bo, zapustil to mesto! Nikoli več ne bo videl svoje hčere, ne sme je videti, zakaj do smrti bo stala pred njim slika Leonore, kako stoji visoko vzravnana, bleda • na smrt, kakor neizprosna obtožiteljica! V svoji sobi je z vso naglico pobral, kar je še imel dragocenosti. Potem je poiskal svoje papirje, jih vrgel v kamin in zažgal. In nato se je ogrnil v širok plašč in izpil čašo močnega vina, ki mu je vrnilo kri v brezbarvna lica. Potem je počasi in tiho kakor tat odšel iz stanovanja. Na glavnih stopnicah ni bilo nikogar. Krenil je po njih in prišel do hišnih vrat, ne da bi ga bil kdo opazil. Ko je stal na nabrežju, si je globoko od-dehnil. Obrnil se je nazaj proti palači... proti Leo-norinemu oknu, in zašepetal: »Z Bogom! Z Bogom, hči moja!« Prav takrat je kakor v odgovor na slovo nesrečnega očeta Leonorino okno nenadoma utrnilo v temo. Utegnilo je biti okoli desetih zvečer. Dandolo je stal nekaj minut nepremično na mestu kakor odrevenel. Potem je zamrmral: »Vsega je konec... Pojdimo... Čoln čaka... Zbežimo...« Obrnil se je proti kanalu in obstal kakor vkopan: Neki mož je stal pred njim, ogrnjen v širok plašč. »Kdo ste?« je vprašal Dandolo in vztrepetal. Zakaj ta človek, ta negibni in tihi neznanec se mu je zdel kakor prikazen z drugega sveta. »Kdo ste?« je ponovil vprašanje. »Ne poznate me, Dandolo?... Tem bolje! Vsaj ne bo zapletljajev.« Dandolo si je oddehnil. Ustrašil se je bil že, da ni ta človek Roland Candiano. Ne, ni bil Roland! Gotovo je bil kakšen beneški patricij, ki mu je imel povedati nekaj zaupnega. In ta misel se mu je še utrdila, ko je vprašal: »Kaj bi radi od mene?« Neznanec je vljudno odvrnil: »Nekaj besed bi vam hotel na skrivnem povedati, Dandolo... a ne tu... tu bi nama utegnili prisluškovati... Ali hočete iti z menoj?« »Prav!^ Neznanec je krenil na pot. Dandolo je šel za njim, ne ravno preveč navdušen, zakaj dejal si je, da bo ta dogodek njegov odhod iz Benetk samo zavlekel. Prišla stu v bližino Aretinove palače. Tam se je izlivala na nabrežje ozka ulica. Nabrežje je bilo prazno. Neznanec je zavil v ulico. Potem se je ustavil. »Dandolo,« je vprašal, »ali imate bodalo pri sebi?« Brez bodala ne grem nikamor,« je oholo odgovoril Dandolo. »Imenitno. Za primer, da bi bili brez orožja, sem prinesel s seboj še drugo bodalo, ki je zdaj odveč. Zato ga vržem proč, da ne bom dvakrat bolje oborožen kakor vi.« To rekši je neznanec res zagnal bodalo na tla. Obenem je odložil svoj plašč. »Torej dvoboj ste mi prišli predlagat?« je vprašal Dandolo. »Ugenili ste.« »Z neznancem se ne bijem.« »Če je tako, vas bom prisiljen zabosti. Najbolje je tedaj za vas, da se branite... In zdaj, preden vas napadem, sem vam dolžan neko pojasnilo. Kadar hočeta dva moža drug drugega ubiti, je najmanj, kar si morata povedati, zakaj se hočeta ubiti.« »Čakam vaših pojasnil, gospod.« »Ali veste, Dandolo, da smo nocoj 29. januarja? Vprašanje se vam zdi nezmiselno? Videli boste, da ima svoj pomen, če vam v zvezi s tem povem, da bomo čez dva dni 1. februarja.« Dandolo je vztrepetal. »Vidim, da se začenjava razumevati,« je povzel neznanec. »Ne bo mi vas treba spomniti, kaj se bo zgodilo 1. februarja. Spomniti vas pa moram, da so vam znane vse naše skrivnosti in da ste nas iz lastnega nagiba zapustili. Povedati vam tudi moram, da smo sklenili vašo smrt... in smrt nekoga drugega, ki vam je blizu...« »Leonora!« je gluho zamrmral Dandolo. »In naposled vam moram povedati, da so mene izbrali, da vas ubijem, in da že štirinajst dni prežim na vas. Zatorej ste lahko hvaležni, da vam ponujam boj z enakim orožjem, namestu da bi yas enostavno zabodel, kar bi bil teh dvajset minut lahko že dvajsetkrat storil.« »Res sem vam hvaležen,« je resno odvrnil Dandolo. »Toda nujnosti tega dvoboja ne vidim... govorim z vašega stališča, ne s svojega; z vidika vaše koristi in koristi vaših tovarišev. Razumel bi nujnost, da me ubijete, če bi bil zmožen izdajstva...« »Človek je slabič, Dandolo... Utegnili bi priti v tak položaj, da bi bili prisiljeni izpovedati, kar veste.« »Če bi bil hotel izdajati, bi bil to lahko že zdavnaj storil.« »Še dva dneva sta pred nami, Dandolo. To je več ko dovolj za izdajo.« »Nocoj sem se namenil zapustiti Benetke.« »Nič lažjega, kakor da pošljete glasnika... Življenje tisoč ljudi je morda v vaših rokah... Naj že bo kakor hoče, Dandolo, dobil sem nalog, sprejel sem ga in izvršil ga bom. Priznati vam pa moram, da me je groza navadnega umora; po drugi strani se pa zanašam na srečen izid dvoboja, ki vam ga predlagam.« Neznanec je govoril resno in svečano. Bil je očividno odločen in odkrit. Dandolo je izprevidel, da mu ne ostane drugega, kakor da brani svoje življenje. Vrgel je svoj plašč na tla in se postavil v prežo. Tudi neznanec je storil takisto. Trenutek nato sta nasprotnika stopila drug proti drugemu in začel se je boj v noči, v tej mračni ulici, brez glasu, brez žvenketa, ki izdaja dvoboje na meč: slišalo se je samo pridušeno sopenje obeh mož. Zdaj pa zdaj se je dvignila roka in zamahnila, blisk rezila se je zasvetil v noč... to je bilo vse... Zamah je udaril v prazno. In potem sta iznova prežala drug na drugega in čakala napada. To je trajalo pet minut. Zdajci se je pa Dandolo vrgel na svojega nasprotnika. Spopad je bil besen in ogorčen... Potem se je začul zamolkel in bolesten krik. Eden obeh nasprotnikov je telebnil po tleh. Tisti, ki je ostal, se je sklonil, otipal svoje bodalo, ki je tičalo globoko zasajeno v levem ramenu, in zamrmral: »Še deset minut mu ostane...« Nato je pobral svoj plašč, se ogrnil vanj in brez naglice odšel. XXVIII Aretino piše pismo Ta večer se je bil Pietro Aretino vrnil domov okoli osmih. Bil je strašno slabe volje. Povabili so ga bili na večerjo, ki bi ji sledila domača zabava, in Aretino se je ob napovedani uri odpravil v hišo darežljivega gostitelja. Za dobro jedačo in pijačo ni mojstru Are-tinu nikoli manjkalo teka. Takele večerje so mu bile vselej radostno presenečenje. Prvič ker se je lahko obilno najedel in napil, ne da bi mu bilo treba načenjati lastno mošnjo; drugič pa zato, ker se je na takih zabavah vselej seznanil s tem ali onim plemenitim mecenom, ki mu je za svetle srebrnike posvetil prigodnico, ali pa s kakšnim patricijem, ki je bil pripravljen z zlatom odtehtati slavospeve in življenjepis izpod veščega Aretinovega peresa. Za te življenjepise je imel Aretino posebno lestvico, ki se je je kot dober trgovec vestno držal. Za ta ali oni prilastek je zahteval en srebrnik, za drugi slavospev pa deset. ,Glasovit* je stal tri srebrnike,,občudovanja vreden* štiri, ,viteški* pa šest srebrnikov. Človek si mora pač znati pomagati. Sicer bi pa ubogemu Aretinu krivico delali, če bi mu to zamerili. Imel je izgovor, da je živel v dobi, ko beseda ,morala* ni imela tistega pomena kakor dandanašnji. Tisti večer je bil torej, kakor smo rekli, mojster Aretino nekam povabljen. Toda ko je prišel pred gostiteljevo hišo, jo je našel zaprto. Povedali so mu, da je večerja preložena na drugič. Vrnil se je tedaj silno slabe volje domov, in lahko si mislimo, da so morale vrle Aretinke preslišati morje psovk in žalitev, razen Perine, ki ji je Aretino po prizoru v Mestru izkazoval presenetljivo naklonjenost. »Kaj se neki pripravlja v Benetkah?« je godrnjal mojster Pietro Aretino, ko je vstal izza mize po samotno použiti večerji. »Vse povsod sami plašni obrazi, prežeči pogledi in skrivnosten šepet. Če pojde tako dalje, bom lepega dne oropal Benetke svoje navzočnosti in jim obrnil hrbet. Samo kam naj grem... le kam naj se obrnem?... V Rim? Hudiča! Tam me je dal kardinal Rospoli pretepsti... V Pariz? Kralj Franc je tako sirov, da bi me bil zmožen obesiti... Moral se bom še premisliti... toda toliko je gotovo, da postajajo Benetke neznosne.« Po tem samogovoru se je Aretino odpravil v spalnico, dal zakuriti ogenj v kaminu in pripraviti posteljo ter nato legel spat. V postelji je kmalu začel sanjati, da je prišel v Pariz in da mu je tam prišel naproti sam Franc I. in ga prosil, naj izvoli sprejeti skrinjo zlata. »Visokost! Visokost!« je tedaj zaslišal zraven sebe glas enega svojih lakejev. Da, Aretino je svojim služabnikom zapovedal, da ga kličejo za Visokost! Prebudil se je in planil pokoncu: »Kaj je? Ali gori v palači?« Ne, Visokost, le pod oknom, ki gleda v stransko ulico, leži neki mož in ječi, kakor bi umiral.« »Šleva nesramna! Kaj pa to meni mar?... Zato ker se kak pijanec cmeri pod mojim oknom, se me predrzneš buditi!« »Oprostite, Visokost, ni pijanec. Boljši človek je, ranjen je na smrt in hoče na vsak način z vami govoriti.« Aretino se je vsedel na postelji. »Tak si ga šel gledat?« »Da, Visokost. Malo prej smo zaslišali neko ječanje v ulici, pa smo vzeli svetiljke in bodala in šli gledat, kaj je... Tam smo uzrli nekega moža zleknjenega na tleh, in kri mu je curkoma lila iz strašne rane. Tudi on nas je zagledal. Vprašali smo ga, ali mu lahko kaj pomagamo. On nas je pa nato vprašal, ali je to palača Pietra Aretina. Ko smo mu pritrdili, nas je prosil, naj ga prenesemo k vam.« »Kdo je ta človek? Kako mu je ime?« »Tega ne vemo, Visokost.« »Naj ga hudič vzamel Naj se mu rana prisadi, če nima boljšega opravila, kakor da hodi nadlegovat poštene ljudi. Človek res ne more več v miru spati, ne da bi ga umirajoči Benečani prihajali vleči za noge iz postelje!« Toda prihodnji trenutek se je že potolažil. Zapovedal je, naj stopijo po ranjenca in naj ga prenesejo v palačo z vso opreznostjo, ki jo njegovo stanje zahteva. »To smo že storili,« je dejal lakej. »In kam si ga spravil, malopridnež? Kaj misliš, da je moja hiša bolnica?« »Visokost, prenesli smo ga v tisto sobo v pritličju, ki ima posteljo. Razen tega sem poslal po ranocelnika.« »Pravi Zdaj pa izginil...« Lakej je odšel. Aretino je skočil iz postelje in se naglo oblekel, venomer momljaje med zobmi: »Kdo hudiča si je mogel spet izmisliti, da je prišel k meni umirat! Kar togota me prijemlje, ko vidim, da postaja moja hiša zatočišče umirajočih... Toda človek bi moral biti res Turek, da ne bi odprl vrat človeku, če je v zadnjih izdihljajih!... Pa pojdimo pogledat!...« To rekši je odhitel po stopnicah dol v sobo, kjer so položili ranjenca na posteljo. Umirajoči se je bil ravno onesvestil. Aretino je stopil k njemu. Spoznal ga je tisti mah. »Dandolo!« je zamrmral. »Dandolo, ki sem mu prodal sliko Rolanda Candiana!« In ob teh dveh imenih ga je prešinila neka misel, da je vztrepetal. »Hm!« je zamrmral. »Zdi se mi, da bi se utegnil človek, ki ga je tako zdelal, imenovati...« Prav takrat je ranjenec odprl oči in njegov pogled je obvisel na Aretinu. »Pogum, gospod,« je vzkliknil pesnik, »pogum! Takoj pride ranocelnik... Nič hudega ne bo, verjemite mi...« Ranjenec je z muko Aretinu pomignil. , Pesnik se je sklonil k njemu. »Kaj bi radi?... Ali lahko govorite?...« »Ranocelnik!« je z muko zašepetal Dandolo. »Kmalu bo prišel... rešil vas bo... pogum!...« »Ne!... umrl... bom...« Aretino mu je ravno hotel vliti novega poguma, ko so se odprla vrata in se je prikazal ranocelnik. Stopil je k ranjencu in zagledal bodalo, ki je še zmerom tičalo v rani. Pregledal je položaj, ne da bi se bil ranjenca doteknil, in nato vstal. Dandolo je uprl vanj obupen, a vendar miren pogled. »Vem... da sem izgubljen...« je zašepetal. »Povejte mi samo... kdaj... bom umrl...« »Ne obupujte,« se je ranocelnik izognil odgovoru. »Govorite... hočem... Ne bojim se... smrti...« »Torej res hočete?...« »Potrebno je...« »Nu,« je odgovoril ranocelnik, »če bi izdrl bodalo iz rane, je mogoče, da bi bilo nevarno... toda gotovo ni... Imejte pogum!...« V 24 URAH barva, plisira In kemično čist! obleke, klobuke ttd. Skrobl Ib svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice 1. td. Pere, suši, monga ln lika domače perilo tovarna IOS. REICH LJUBLJANA »Razumem,« je dihnil Dandolo. »Ali mi lahko daste kakšno krepilo... da bom... mogel govoriti?« Zakaj ne!« je vzkliknil ranocelnik. Hlastno je začel brskati v majhnem zabojčku, ki ga je bil prinesel s seboj. Vzel je iz njega neko stekleničko in zlil vso njeno vsebino Dandolu v usta. Na robovih rane okoli zasajenega rezila se je zapenila kri; toda ob istem času je šinila barva v mrliško bledi ranjenčev obraz. »Nekoliko bolje se počutim,« je dejal. »Hvala... zdaj lahko greste... Ne bom pozabil, kaj ste mi rekli...« Aretino je spremil ranocelnika v predsobje. ?Kako mislite?« ga je vprašal. »Umrl bo čez eno uro; če bi izdrl bodalo iz rane, bi pa ta trenutek izdihnil...« »Torej ga nič ne more rešiti?« »Nič!« Aretino je skremžil obraz v sočutje in se naglo vrnil k ranjencu. »Nič hudega ne bo,« je dejal, »ranocelnik upa, da vas bo rešil...« Za to mi ne gre,« je rekel Dandolo s čudno trdnim glasom. »Odgovarjajte mi naglo in odkrito. Čez pol ure bo nemara že prepozno.« »Govorite, zastran moje odkritosti pa bodite mirni. Človek vendar ne laže...« »Umirajočemu... Vem... Zadnjič ste mi rekli, da je Roland Candiano vaš prijatelj?« »Da... To se pravi... poslušajte... mogoče da sem se nekoliko hvalil.« Dandolove oči je skalil obup. »Torej mu ne bi mogli skrivaj poslati nekega pisma... Tedaj vam ne bi mogel zaupati neke stvari, ki je zanj zelo važna?« »Oprostite!« je živahno oporekel Pietro. »Narobe, za takšne stvari sem jaz bolj poklican kakor kdorkoli drugi. Dostikrat se srečam s Candianom, ker pride večkrat k meni. Kajti prav za prav sem mu celo več kakor samo prijatelj... Njegov dolžnik sem.« Dandolu se je zjasnil obraz: »Torej bi mu lahko izročili neko pismo?« »Prav rad.« »In bi hoteli to pismo napisati, če bi vam ga narekoval?« »Zakaj ne!« »In mi prisežete, da boste potem pozabili, kar boste napisali?« »Prisežem iz vsega srca. Glede vseh teh stvari ste lahko brez skrbi. Če sem se nekoliko zlagal, ko sem rekel, da je Candiano moj prijatelj, vam lahko vsaj zagotovim, da sem mu zelo vdan; poznam nekoliko njegove stvari, in celo sam sem udeležen pri nekaterih, če smem tako reči. Narekujte tedaj, dragi gospod, narekujte brez strahu... In da vas rešim še poslednje skrbi, vas prosim, narekujte samo tisto, kar je neobhodno potrebno, bom že jaz potem prepisal vaše pismo z vsemi potrebnimi pesniškimi okraski... Takega dela sem vajen,« je dodal Aretino ne brez ponosa. Obenem je porinil k postelji mizo in poiskal pisalne potrebščine in papir; nato se je spustil na stol in vzel pero v roke. Dandolo je gledal te priprave s tesnobnimi očmi in s smrtno nestrpnostjo. »Pišite,« je dejal. In začel je narekovati: Roland, Umrl bom. Zadet sem na smrt in nič na svetu me ne mor? rešiti. Te besede so torej za vas glas onkraj groba. Zato glejte v njih sveto resnico. Roland, podel strahopetec sem bil. Iz slabosti sem storil zločin. Zaradi tega zločina ste vi trpeli. A če bi Slo samo za vas, si morda ne bi toliko očital... Zakaj, pozabiti ne morem, da me je pustil dož, vaš oče, životariti v senci, mene, potomca Dandolov... Toda še nekdo drugi je na svetu, ki tudi trpi, rnordn še bolj kakor vi. To je moja hči. Po krivici tnpi. Kaznovana je za greh, ki ga ni storila. Tole so točna dejstva, Roland, točna, zakolnem se vam na kri, ki mi lije iz rane, zakolnem se vam na smrt... Dandolo je za trenutek prestal in s težavo zajel sapo. »Ali ne mislite,« je dejal Aretino, »da je vse to nekoliko suho in prehlastno, in da bi morali golost teh stavkov malo okrasiti s književnimi prilastki?... Umetnost, gospod, umetnost!... Umetnost ima svoje pravice, ki se ne dajo predpisovati... In te pravice veljajo tudi za književnost, gospod...« In kakor vesten šolnik je zavihtel pero. »Rotim vas, da ne izpremenite niti besedice... Gospod, ali ste človek časti?« »Seveda sem, toda umetnost... ah! umetnost!... Obljubim vam, da bom vseeno spoštoval to prozo, čeprav se mi zdi suha in siromašna...« Dandolo je v znak zahvale prikimal in nadaljeval: Moja hči, Roland, vas je vredna. Njeno veliko srce, vredno čednosti naših prednikov, je pristalo na strašno žrtev... Poslušajte... Bili ste v temnici. Altieri mi je grozil, da me uniči, da me čaka smrt, če se mu ne pokorim. Bil sem strahopeten... Pokoril sem se mu. Na njegovo zapoved sem rekel Leonori, da ste pobegnili, da ste jo pustili na cedilu in zatajili svojo ljubezen. Pozneje sem ji rekel, da ste umrli. Naposled sem ji rekel, da me samo njena poroka z Altierijem lahko reši, mene, njenega očeta. Leonora je pristala, da sprejme Altierijevo ime. Pristala je na to strahotno žrtev, ki ji je strla srce... Toda, poslušajte... Pristala je samo na tol... Ali me razumete, Roland?... Ali me slišite?... Ali verjamete besedi, ki prihaja onkraj groba k vam?... Leonora nosi Altierijevo ime... Toda nikoli ni bila Altieriju žena... V prepričanju, da ste mrtvi, vam je zaobljubila večno žalovanje kakor nekoč rimske vdove, ki so ostale zveste svojim možem do groba... In ko je zvedela, da še živite, vam je ohranila zvestobo najnežnejšega srca, najčistejše duše... To sem vam hotel povedati... Umiram... ne morem vam popisati peklenskega življenja, ki ga je morala Leonora prestajati pri Altieriju, da vam jo ostala zvesta. Zvesta! StanovitnaI Vse življenje te žene je vsebovano v tej besedi. Ali se bosta kdaj našla?... Ne vem... Ne verjamem... Dogodki, ki se pripravljajo, so mi zde žalostno znamenje za mojo hčer. Zato mislim, da bosta za zmerom ločena... Toda, Roland, tudi od daleč ne imejte slabe misli o tem otroku... Spoštujte jo... Častite jo... Ker je žrtev, ker je mučenica... žrtev svojo stanovitnosti in moje strahopetnosti, mučenica svoje zvestobe... Z Bogom, Roland... Z Bogom, Leonora... Z Bogom vidva, ki so ju nekoč imenovali beneška ljubimca... Preden umrem, se podpišem... »Dajte mi pero,« je rekel Dandolo s trdnim glasom. Aretino je položil papir pred ranjenca in mu stisnil pero v roko. Dandolo je podpisal. Potem je počasi in pokojno, kakor bi mu bilo to najvišje priznanje naposled vrnilo tako dolgo zaman iskani srčni mir, izdrl bodalo iz rane, in trenutek nato izdihnil... Vse za Paramountova tovarna za okraske In kovlnaste Izdelke BRATA RUFF tovarna čokolade in bonbonov, Subotica Dejstvo, da so pred dvatisoč leti bili v starem Rimu udarjeni na dragocene juvele in kovinaste okraske, je zanimivo zgolj iz kulturno-zgodovinskega vidika, nikakor pa ni to danes ta dan važen problem. Toda prav ta nioe- antičnih okraskov nakita in kovinaste opreme. Devet odličnih juvelirjev in veliko število pomagačev je imelo več tednov polne roke dela z izdelovanjem okraskov opreme in nakita, ki so bili potrebni za ta velikanski film. Za glavno junakinjo Claudetto Col-bertovo, ki je igrala Neronovo ženo Poppaeo, za Elisso Landijevo, ki se nam pokaže v vlogi mlade kristjanke, dn za vseh sto in sto komparsov in igralk manjših vlog so kar na debelo izdelovali prstane, ovratne verižice, diademe, zapestnice, pasove, broše, uhane, amulete, obroče za gležnje in celo lasnice vseh vrst in velikosti. Vsi ti predmeti so točne reprodukcije izvirnih okraskov in nakita, ki so jih našli med izkopinami ali pa posnetki dragoceuostii, ki so krasile stare rimske spomenike in kipe. V glavnih moških vlogah vidimo Charlesa Laughtona kot Nerona in Fredericka Marclia kot rimskega pre- Gladi jato rja murnost Rimljanov, da so nekoč nad vse ljubili krasne dragocenosti, zlate in srebrne okraske, je nedavno dala precejšnjemu številu ljudi kruha in zaslužka. Cela četa juvelirjev, pasar-jev in specijalnih bižuterijskih in kovinskih delavcev mora biti za to Neronu in njegovim vrstnikom hvaležna. Kajti film, ki ga je Cecil B. de Mii 1 le napravil za Paramount, je monumentalni film »V znamenju križa«, čigar dejanje se vrši v Neronovih časih in dobi preganjanja kristjanov. Za to je torej morala družba Paramount postaviti popolno tovarno za izdelovanje rimskega nakita, bojnih oprem in orožja. To tovarno so opremili nad vse moderno z vsemi najnovejšimi tehniškimi pripravami. Najboljših aparatov za varjenje, livarskih priprav, svedrov in strojev za ličenje, aparatov za po-srebrenje in pozlačenje, vsega tega in sličnega je bilo v tej tovarni na prebitek. Umetniško vodstvo tovarne, ki 6o jo postavili na Paramountovih tleh, so poverili izkušenemu strokovnjaku, specijalistu za izdelovanje Film v Jugoslaviji leta 1932 Rimska plesalka fekta. Za njiju in ostale moške, ki so sodelovali pri tem filmu, so izdelali 1500 različnih kovinastih predmetov, zlasti orožja in opreme: ščite za gladiatorje, meče, bodala, trizobe, čelade, bojne surke, verižice, prsne oklepe, kovinaste dokolenioe, obroče za Marcua Superbus (F. Marok) s plesalko Ancario (J. Joyner) in Mercio (E. Landi) Filmski zavodi in tuji filmi Naši filmski zavodi, ki dajejo filme v promet, so hkratu uvozniki, ker nimamo filmskega zavoda, ki bi se ba-vil zgolj z nabavljanjem in prometom domačih filmov. Število naših filmskih zavodov se v poslednjih letih ni dosti izpremi-njalo, čeprav so se menjale tvrdke in njihovi lastniki. Število se je gibalo med 14 in 18. Ne oziraje se na to, koliko je bilo svoj čas izdanih dovoljenj za filmske zavode, je v letu 1932 dejansko obratovalo 17 filmskih zavodov, ki so dajali v promet nove premijerske filme. Od teh jih je bilo v Zagrebu 13, v Beogradu pa 4. Zagrebški zavodi so prinesli na trg 422 tujih filmov (224 zabavnih, 70 tednikov in 6 reklamnih), beograjski zavodi pa 14 filmov (12 zabavnih in po enega kulturnega in reklamnega). Po številu uvoženih filmov je vrtsni red zagrebških zavodov tak: A. Has i Kleialein (Uta) 100 Fox Film Corp. Jug. d. d. 98 Paramount Jug. d. d. 69 Emco film 26 Metro Goldwyn Mayer Jug. d. d. 24 Avala film 23 Pan film 20 Star film 20 Jugo film 12 Bosna film 11 Atlantis film 10 Mosinger film 7 Jadran film 2, beograjski pa: Jugosl. Pros. film 6 Artistih film 5 Adam Vigh 2 Adria National 1 Ameriški producenti združeni v Haysovi organizaciji so sklenili, da ne sprejmejo odredb iz § 7 in 8 filmskega zakona in da ne nameravajo na jugoslovanski trg prinašati novega blaga, ter so pričeli likvidirati svoje podružnice. Kljub temu pa je v letu 1932 registriranih in cenzuriranih 227 ameriških filmov 9 producentov v dolžini 201.732 metrov. Zategadelj prihajajo Združene države še zmerom na drugo mesto, torej za Nemci, ki so nam dali 199 filmov 59 producentov v dolžini 313.382 metrov. Američani so vrgli na trg: filmov (zabavn. kult. tedn.) 62) 98 (19 17 69 (30 8 24 (22 2 24 ' (22 2 5 ( 5 — 2 ( 2 — 1 ( 1 — 31) -) - =1 Fox Paramount Metr. Goldw. 24 Univereal Warner B. R. K. O. Ostali Američani so po razglasitvi zakona z dne 5. decembra 1931 do uveljavljenja obveznosti iz § 7 in 8 uvozili in dali cenzurirati skoraj vse filme, ki so jih kesneje razpečali. Razen tega so nekatere pogodbeno vezane tvrdke še po 5. marcu cenzurirale in izpolnile zakonske predpise za 8 ve- okras. Mnogo teh predmetov je okrašenih s kompliciranimi ornamenti. Najlepše kose teh izdelkov, ki so umetnine zšse, bo Paramount hranil s. svojem muzeju. likih filmov: Warner B. 4, R. K. 0. 2, Pathč Picture 2, First National 2 im United Artists 1. Fox in Paramount sta prinašala svoje tednike in kulturne filme redno, ker zanju ni veljal predpis §§ 7, in 8. Razumljivo je torej, da je zaradi abstiniranja Američanov prišel nemški uvoz na prvo mesto in je po številu uvoženih filmov dosegel 46 odstotkov celokupnega uvoza (199 filmov od 440), a po metraži 57‘6 odstotkov (313.382 od vseh 540.152 metrov). Število nemških producentov, ki so filme uvažali, je zelo veliko: 59 nemških producentov od skupno 31, ki so dobavljali za jugosl. filmski trg. Največ je uvozila Ufa, t. j. 94 filmov z 80.864 metri. Od teh je bilo 30 zabavnih, 64 kulturnih in tednikov. Ostale nemške tvrdke so dale po 5, 4, 3, 2 in 1 film. Vse ostale države so daleč v ozadju. Francija je dala samo 6 filmov z 10.947 metri, Avstrija 2 filma s 5030 metri, Poljska 2 filma z 2471 metri. Češkoslovaška 1 film z 2560 metri, Anglija 1 film s 1830 metri in Japonska 1 film z 2200 metri. Drugi del članka prihodnjič. jCfuMicutslco pismo- Nadaljevanje s 4. strani. cesti dalje od kolodvora proti tistim barakam, kjer je tudi neko ljubljansko središče, ki ni da bi ga prezrli. Tam, kjer se namreč otroci nesrečnih brezposelnih staršev igrajo v sajasti travi preko ceste od neštetih železniških prog, je doma pravcata beda. Beda, in sicer največja in povrhu še v ponosni Masarykovi ulici, namenjeni samo nižjim nebotičnikom. Tja redko kdaj kdo zaide, ki je za bedo merodajen in ki so mu skrb zdravstvene razmere našega lepega središčnega mesta. Pa kaj naj bi take vrste ugledni meščani s eocijalno skrbjo tudi tam delali. Mi smo vendar malo velemesto in moramo skrbeti za sre-diščnost v vsakem pogledu in temeljito, pa naj si bo to tudi v pogledu bede, ki vendar spada v vsako velemesto. Tako je prav in pošteno. Tudi nemorala je tam doma in še jako raz-kočoperjena. Nikogar ni skrb za to zadevo in njen vpliv na uboge nebogljene otročiče. Kakopak, tudi nemorala spada vendar v središčno mesto in otroci tam so že tako precej izgubljeni, mnogi bolni in rahitični z izpačenimi udi od bolezni. Tja gre le Alfa večkrat pogledat. Pa Alfa žal ni za take skrbi merodajen in nima pravice vtikati svojega neizvežbanega nosu v te zadeve. Zato tudi omenja to nesrečneže le v svojem ljubljanskem pismu, ki bo morda končno prišlo na pravi naslov in napotilo nekaterniko tja, kjer jih potrebujejo ljudje in središče bede. Ali pa je morda zaradi ugleda Ljubljane in zaradi njenega središčnega prvenstva to potrebno? Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. H, Bog ve, ali še živi v tem švicarskem mestecu, kjer se zbirajo leto in dan gostje in tujoi z vseh Štirih strani sveta? Mogoče... Vsekako velja poizvedeti. Imena njenega moža se je še spomnila: Linden so je pisal. Ljudmiila ni dolgo pomišljala. Sedla Je za mizo dn pisala svoji prijateljici dolgo pismo. Sporočila ji je, da bd rada dobila katar šnokoti službico v Švici, da bi z njo ki e svojimi bornimi prihranki preživita sebe in družino. Če bi vedela kaj svetovati. Izdala ji je tudi, zakaj ji je to potrebno, zaradi zdravja njenega otroka. Prosila jo je, naj ji za božjo voljo kaj poišče, za mjeno uslugo ji bo večno hvaležna. Pismo je naslovila kar na slepo v Samaden; kraj je bil majhen, de njena prijateljica še tam živi, jo morajo najti. In glej, odgovora ji ni bilo treba dolgo čakati. Ze teden dni nato je imela Ljudmila v rokah pismo s švicarskimi znamkami. Prijateljica ji je pisala, da ji je rade volje na razpolago; prepričana je, da se bo že dobila kakšna služba. Toda v sedanjem letnem času je to težko. Spomladi bo lažje. Takrat upa, da ji najde mesto upraviteljice v katerem manjšem hotelu. Ta odgovor Ljudmile ni popolnoma zadovoljni, čeprav je bila srečna, da je sploh toliko dosegla. Zdaj smo šele v januarju... Treba bo čakati dva ali tri dolge mesece. V tem času se utegne Markovo stanje nevarno poslabšati in Bog ve, ali ne bo potem zanj že preipoz.no. Ze ob tej sami misli je nesrečno mater stisnila smrtna tesnoba. Ne... ne! Ne sme čakati pomladi! Takoj mora odpotovati. Toliko denarja premore, da bo nekaj mesecev plačala penizion v kaiterem skromnem hotelu. Prvo je Markovo zdravje, vse drugo je postranska reč! In oa poti se bo mimo grede oglasila v Križah, Cirilovem rojstnem kraju, kjer je še živela maiti njenega moža; pri njej bi ostala nekaj dni. Starka je prebivala sama v majhni hišici na nizkem pobočju, in zrak tam je bil tako zdrav, tako planinski, da bo Marku za nekaj dni zalegel tudi za švicarskega... In vrla starka bo vsa srečna, ko bo stisnila k sebi svoje drage, ki jih je tako rada imela, a jih je tako redko videla! O, kolikokrat je v svojih preprostih pismih vabila svoje »Ljubljančane«, kakor jih je imenovala, naj jo pridejo kdaj obiskat. Navadno so prišli vsako leto v septembru za kak teden dni — to je bilo vse. Teden dni, ki so stani Marti — tako je bilo babici ime — in prav tako Marku in Boži minili kakor ura, da se človek — kakor je rekla dobra Stanka — med tem še obrniti ne utegne. Ciril in Ljudmila sta jo neštetokrat prosila, naj se vendar preseli k njima v Ljubljano. Toda vselej je odklonila. >Ne, ne,« je odkimala, »pri vas bi se še izgubila. Preveliko mesto je to zame. In potem bi se mi ljudje smejali in se obračali za menoj, ubogo staTO kmetico. Smejali bi se mojemu platnenemu krilu, moji ruti in coklam...« Vtepla si je bila v glavo, da Ljubljana ni zanjo, in tako je ni nikoli videla... Toda navzlic trmoglavosti je bila srčno dobra žena in je nad vse ljubila svojega Cirila, in prav tako svojo sinaho in, vnučka. Ljudmila je bila vrli starki sporočila, kaj se je zgodilo s Cirilom. Drugi dan po železniški nesreči ji je napisala kratko pismo, da je Ciril nevarno ranjen in da so ga morali še tisto noč operirati. Povedala ji je, da je operacija zelo nevarna, vendar je upanje, da jo prestane. To pismo je babico silno pretreslo, tako da je morala leči v posteljo. Če bi bila mogla, bi bila vzlic svojim predsodkom proti Ljubljani odpotovala v mesto. Toda bila je prešibka, da bi se upala na tako dolgo vožnjo. Dva dni nato jd je sinaha pisala, da je Ciril najhujše prestal in da bo ostal pri življenju. Pozneje ji je še večkrat pisala. Da se Cirilovo stanje stalno popravlja, samo v glavi mu je nekaj ostalo, in da 21. nadaljevanja bo dolgo trajalo, preden bo tudi njegov um popolnoma zdrav. Potem je pisala stari Marti, da Ciril dolgo ne bo za nobeno delo... da se je namenila iti v Švico, ker je Marku potreben ostri planinski zrak; zato pojdejo vsi tja, poprej se bodo pa še pri njej oglasili Tako bo stara mati izvedela vso strašno resnico, ki se ji je Ljudmila dotlej ni upala odkrito priznati. Prejšnji dan je bil mrzel in žalosten. Vihar je majal stare smreke in bukve in črni oblaki so se preganjali po nebu. Stara Marta je gledala skozi okno svoje samotne hišice in opazovala nebo: »Že od decembra ni bilo snega, to noč bo pa zapadel.« Vrnila se je k ognjišču, kjer je veselo plapolal ogenj in metal po kuhinji švigajoče zlate odseve. Starka se še zmerom ni prav opomogla; od tistega dne, ko je izvedela žalostno vest o nesreči svojega sina, ni bila več prava. Glava ji je bila tako čudno težka, od časa do časa jo je prijela omotica in venomer jo je obhajal neznan strah, kakor da mora pasti naprej ali nazaj, če se kam ne opre. Ni razumela tega, zato jo je navdajalo s čudnim strahom. Zakaj dotlej je bila stara Marta vzlic visoki starosti, vzlic gubam na obrazu, ki so iz njega le ooi zrle z mladostnim ognjem, zmerom zdrava in bolezni tako rekoč ni poznala. Drobna starka je bila tudi sicer zmerom pri delu, zmerom na nogah. Neprestano je hodila zdaj v kuhinjo, zdaj v čumnato in kaj pospravljala ali pripravljala; niti trenutek ni mogla biti brez dela. Ker torej bolezni sploh ni poznala, so jo tem bolj prestrašili čudni občutki, ki so jo danes, navdajali. To bo najbrže posledica skrbi in neprespanih noči zadnjih šest tednov, si je rekla... Kaj naj pomeni tisto o možganskih motnjah pri Cirilu, ki ji je o njih pisala Ljudmila? Kaj je hotela sinaha reči? Venomer ji je hodilo to vprašanje po glavi, a odgovora ni vedela. Tudi danes ji je venomer sililo to vprašanje na um. Čeprav se je stiskala k ognju, jo je vendar stresal čuden mraz. »Oh, moj Bog, samo da ne zboliml... Le kdo bi potem skrbel zame!« Stara Marta se ni motila: ponoči je zapadel sneg. Zjutraj se je pokrajina zbudila s prelestno belo snežno odejo. Zrak se je zdel čistejši in pro-zornejši; bilo je, kakor bi si bila pokrajina ponoči nadela svečano obleko za Bog ve kakšno slavnost. Le pismonoše, ki so ravno zapuščali poštno poslopje, otovorjeni s težkimi torbami, a pelerinami in palicami v rokah, niso cenili te rezke zimske lepote. »Vražji sneg! Prav treba ga je bilo!« je godrnjal eden izmed njih, majhen, čokat mož z dokaj obilnim trebuhom. »Ti tudi nikoli nisi zadovoljen!« se je zasmejal drugi, mršavi. »Zate je stvar druga,« je vzdihnil prvi. »Ti sl suh in ti gazenje snega ne dela preglavic. A jaz.. .c »No, saj tako strašno tudi zate ne bo. Sicer je pa prav, da se malo pretelovadiš, boš vsaj nekoliko tolšče izgubil,« se je veselo zasmejal drugi in se obrnil v hrib proti samotni hišici, kjer je stanovala stara Marta. Z velikima koraki je gazil sneg po zamedenl stezi. Ko je bil le še kakih dve sto korakov od hišice, se je ustavil, da zajame sapo. In zdajci ga je nekaj iznenadilo. »Čudno! Kako da se danes ne kadi iz dimnika?« Vedel je, da Miilavčeva mati rano vstaja. Poleti je bila na vse zgodaj, ko se je komaj danilo, že na vrtu; pozimi je bilo še tema, ko se je že kadilo iz njene hiše. In iz smeri dima so pismonoše celo presojali, kakšno bo vreme tisti dan. >Če stara Maria še ni vrtala,« si je dejal pismonoša, »pomeni, da je zbolela.« Jel je spet bresti sneg in kmalu Je stal pred hišico. Tam je postal njegov strah še določnejši. Hišna vrata so bila zaklenjena — videlo se je iz snega, ki Jih je zamedel. Tu nekaj ne bo v redu! Pismonoša je potrkal. Nobenega odgovora. Potrkal je še enkrat, glasneje. Pritisnil je na kljuko in se uprl v vrata. Podala so se: niso bila zaklenjena. »He, mati, ali ste doma?« Njegov glas je čudno odjeknil v tišino. »Nesreča se je zgodila, prav gotovo,« si je dejal pismonoša in nenadna groza ga je izpreletela. Stopil je v sobo in odgrnil zaveso na oknu. Na postelji je ležala stara Marta, s široko odprtimi očmi. »Strela!« je vzkliknil pismonoša in izpustil zaveso. Tako se je ustrašil, da je obstal kakor okamenel, ne vedoč kaj naj stori. Ko se je opomogel, je spet odgrnil zastor in stopil k starki. Marta ni bila matva... Oči so se ji vrtele v jamicah in ustnice so se ji pregibale. Hotela je nekaj reči, toda iz njenih ust ni prišla beseda. Le nerazločni glasovi so se ji trgali iz grla. Pismonoša se je spomnil, da je njegov oče na podoben način umrl. »Prizadelo jo je,« je pomislil. Sklonil se je k njej in dejal na glas: »Po zdravnika stopim, mati.« In res je jadrno odšel. Ze čez slabe pol ure se je vrnil v spremstvu kriškega zdravnika dr. Medveda, že postamega moža z belimi lasmi in zlatimi naočniki. Pismonoša mu je bil spotoma povedal, v kakšnem stanju je našel starko, in