111 za svoje težave. Zato je Bombonček za dedija Edija gotovo zelo dobrodošla no- vost na slovenskem literarnem trgu. V splošnem je način, kako avtorji prikazujejo staranje in starost v svojih delih za otroke, bistveno pogojen z druž- benim in kulturnim okoljem, v katerem ustvarjajo. Tako na primer, kot sem pisa- la v svojem prispevku Prikaz biološkega staranja v mladinski literaturi (Otrok in knjiga, št. 91, 2014), avtorji slikanic, izdanih v Veliki Britaniji, v svoje pri- kaze starostnikov pa tudi staranjanja in smrti le redko vključujejo fiziološke znake staranja, kar je, kot ugotavlja tudi vodilni britanski znanstvenik s področja staranja Tom Kirkwood, predvsem po- sledica širšega družbenega strahu pred realnim staranjem in smrtjo. Po drugi strani pa so starostniki v švedskih knji- gah za otroke prikazani mnogo bolj kom- pleksno, presegajo stereotipe in starost je le ena izmed njihovih lastnosti, hkrati pa se avtorji ne izogibajo prikazovanju fizioloških znakov staranja. Slovenski literarni prostor je tu specifičen, saj ga ne krojijo le dela domačih avtorjev, temveč v veliki meri tudi prevodi. Tako imajo izjemno pomembno vlogo tudi uredniki in njihova potencialna zacementiranost v lokalnem okolju. Pogled čez planke tako prinaša tudi širše zrcalo realnosti naših otrok. Honzkov svet, pa čeprav origi- nalno češki, bo nedvomno kompleksno nagovoril tudi slovenske bralce. Tako kot vse kakovostne knjige je Bombonček za dedija Edija knjiga več linij: je zgodba o toplih družinskih odno- sih, o zabavnih dogodivščinah Honzka in dedija Edija, o odraščanju, pa tudi o alzheimerjevi bolezni. Knjiga za samo- stojno branje, ki prinaša nekoliko več hihitanja, ali pa knjiga za skupinsko branje, ki se razvije v pogovor, tudi o temah, o katerih sicer z mladimi težje spregovorimo. Tina Bilban NOVA ZNANSTVENA MONOGRAFIJA DRAGICE HARAMIJA Dragica Haramija: Vloga živali v mladinski književnosti. Franc-Franc, 2015 Dragica Haramija, redna profesorica za mladinsko književnost na Filozofski fakulteti in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, je pri založbi Franc-Franc v Murski Soboti izdala novo knjigo, znan- stveno monografijo z naslovom Vloga živali v mladinski književnosti (2015). Plodovita avtorica, poleg Igorja Sakside najpomembnejša slovenska poznavalka mladinske književnosti (Saksida, eden od recenzentov njene knjige, jo na zadnji platnici knjige označi celo za prvo ime kritiškega vrednotenja in raziskovanja slovenskega in tujega mladinskega pri- povedništva pri nas), se v novi študiji poglablja v literarne upodobitve živali. Proučevanja se loteva temeljito, na- tančno in poglobljeno, saj se celo glede poznavanja živalskih vrst povezuje s strokovnjaki s tega področja. V pregle- dnem uvodu predstavi metodologijo, strokovno terminologijo na področju mladinske književnosti, vpliv ilustracij na zgodbe, biološko sistematiko in mla- dinsko animalistično književnost oziro- ma književno animalistiko. Ker je pestrost literarnih oblik, tem in motivov, ki so povezani z živalmi, v mladinski književnosti zelo raznovr- stna in obširna, avtorica v posameznih segmentih preučevanja obravnava kako- vostna slovenska literarna dela, v katerih so živali glavni literarni liki. Pri tem upošteva literarnozgodovinsko načelo, s katerim pokaže, kako se je razvijala vloga živali v mladinskem leposlovju in v leposlovno-informativnih knjigah. Poudarja, da je sodobna mladinska knji- ževnost presegla zgolj vzgojni in poučni namen, animalistika nima več zastraše- valne funkcije, živali so večinoma prija- 112 zne, obarvane precej humorno, pogosto pa zrcalijo tudi odnose in digajanja v sodobni družini. Najpogostejše književ- ne vrste, v katerih se pojavijo živali, so otroška poezija, pravljica, basen in po- vedka v obliki kratke proze, veliko zgodb je izdanih v slikaniški obliki. Prispevek Dragice Haramija je izvi- ren, inovativen, celovit in problemski, v teoretičnih izhodiščih pa izhaja tudi iz vsebinskih in formalnih opredelitev drugih strokovnjakinj in strokovnja- kov. na primer iz literarnozgodovinskega principa preučevanja mladinske književ- nosti, v katerega jo je uvedla profesorica Alenka Glazer, ki se je ukvarjala tudi s periodizacijo te literature ter izpostavila kanonske avtorje in njihova besedila. Haramija se nasloni tudi na teoretična spoznanja Marjane Kobe, Jožice Čeh Steger, Matjaža Kmecla. Dragica Haramija opravi temeljito analizo živali v mladinski poeziji, tako ljudski kot avtorski, v mladinski prozi (realistični in fantastični, krajši in daljši), v mladinski dramatiki in v literarno- -informativnih besedilih. V slovenski književnosti se lik živali pojavlja že od ljudskega slovstva, po notranji zgradbi tovrstne pesmi sodijo lahko v lirsko ali epsko mladinsko poezijo. Razmerje med človekom in živaljo skoraj nikoli ni an- tropocentrično, celo nasprotno, otroci in živali so drug do drugega pogosto prija- teljski. Sodobna otroška avtorska poezija se približuje nonsensu (Barbara Simoniti ga pojasnjuje kot zelo duhovit literarni žanr, ki se igra z jezikovnimi možnostmi in s spreminjanjem pomenskih odnosov, ne pa s smislom), vsebuje humorne pr- vine in jezikovne igre. Otrok kot lirski subjekt vstopa v sodelovanje z živaljo, kar pomeni medsebojno vplivanje. V prozi so živali posrednice pri spo- znavanju človeške družbe in razmerij med ljudmi. Ohranjajo lahko svoje na- ravne lastnosti ali pa imajo popolnoma antropomorfno držo in preslikavajo člo- veško družbo na živalski svet. Izvirne mladinske dramatike z živaljo kot glav- nim likom ni veliko. Teoretičarka poleg znanstvene ana- lize, sinteze, refleksije in slogovne raz- člembe izreka tudi vrednostne sodbe, iz katerih je mogoče razbrati njen osebni odnos do literarnega pisanja za otroke in mladostnike. Tako pri Anici Černe- jevi omeni, da v njeni literaturi najdemo zanimiv in pester živalski svet, Kosove- lovo pesem Sonček boža…uvršča med najprepoznavnejše slovenske anima- listične pesmi, njegov Večer pa je po njeni oceni ena najlepših uspavank z opisom narave oziroma idilične tišine in miru, ki se porajata pred nočjo. O Da- netu Zajcu zapiše, da nežnost, s katero se pesnik obrača k bralcu, presunljivo dokazuje njegovo željo, da bi bil svet vsem otrokom prijazen. Med pesmimi Ervina Fritza omeni dve najbolj zabavni ljubezenski pesmi, druga je na primer napisana kot sms sporočilo. Lilo Prap (Lilijano Praprotnik Zupančič) ima za svetovno priznano ustvarjalko avtorskih slikanic, ki ji uspeva vpeljati popol- no povezanost likovnega in besednega izraza, ker vsak od njiju daje bralcu pomemben del vsebinske informacije. Pesmi Matjaža Pikala so po teoretičar- kinem mnenju prikupne, Anja Štefan pa izvrstna avtorica poezije za najmlajše, saj je njen pesniški svet svojevrsten, lirsko izčiščen in svet vrednot – dobrote, ljubezni do sveta in otroške prvinske razigranosti. V slikanici Ferija Lainšč- ka Pesmi o Miški in Belamiški je mišja družba predstavljena antropomorfno, ob branju se razpre »… vznemirljiva in pesniško mojstrsko izpeljana zgodba, vredna velikega pripovedovalca, zgodba o ljubezni, bogu, izločenosti, srčnem tr- pljenju in sreči«. (str. 84) V tej nagrajeni knjigi gre po avtoričinem mnenju za pesniško in poetično idejno prepričljivo izpeljan motiv, ki prav zaradi svoje kla- sične in nadčasovne strukture zahteva 113 pesniško veščino, empatijo in predvsem nikoli razumljeno pesnikovo vero v moč ljubezni in svobode. Dragica Haramija v mladinski knji- ževnosti o živalih ugotavlja skupne lastnosti, prikazuje njihovo vlogo v do- gajalnem času in prostoru, išče poveza- nost med ljudmi in živalmi, se zamisli nad živalmi kot ljubkovalnimi igračami in tistimi, ki ohranjajo svoje naravne značilnosti, nad domačimi in tujero- dnimi. Pri tem kot poznavalka stilistike in različnih literarnih pisav prodira v jezikovne oblike in izrazne možnosti, preučuje ritem, rime in moč verzov, prav tako pa se strokovno loteva tudi jezikov- ne izvirnosti in večplastnosti proznega pisanja Preseganje vzgojne funkcije mladin- ske književnosti ne pomeni, da mora ugasniti tudi etično sporočilo. V znan- stveni monografiji Vloga živali v mla- dinski književnosti je očitna humana naravnanost. Dragica Haramija sklene miselno bogato in sporočilno večstran- sko knjigo z besedami: »Domišljija lahko splete najlepša in najbolj dragocena pri- jateljstva in ustvari prijazne svetove za izmišljene in resnične živali.« (str. 285) Avtorica omeni postopnost pridobivanja pravic živali in njihovo zaščito v okviru zakonskih možnosti, kar je pogosto vsaj posredno izraženo tudi v otroški in mla- dinski književni animalistiki. Marija Švajncer DESETNICA 2016 Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljav- ljanje izvirnega otroškega in mladinske- ga leposlovja. Nagrada je podeljena v mesecu maju za obdobje zadnjih treh let. Tudi letos je izbor iz Priročnikov za bra- nje kakovostnih mladinskih knjig Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, pripravila strokovna sodelavka žirije za desetnico, redna prof. dr. Dragica Hara- mija. Na seznamu Pionirske je bilo 739 knjig, od tega je pogojem pravilnika o podeljevanju desetnice ustrezalo 83 del. O nominiranih delih oziroma avtorjih je nato odločala žirija v sestavi: Klarisa Jovanović, Jana Kolarič (predsednica), Polonca Kovač, Ifigenija Simonovič ter Suzana Tratnik. Žirija je najprej izbrala 10 finalistov, ki jih navajamo po abecednem redu av- torjev: – Dekleva, Milan: Skrivalnice. Mor- femplus, 2015. – Kermauner, Aksinja: Bela kot galeb. Morfem, 2014. – Makarovič, Svetlana: Kuzma, trinaj- sti škrat.Mladinska knjiga, 2014. – Möderndorfer, Vinko: Pesmi in pe- smičice. Mladinska knjiga, 2015. – Moškrič, Marjana: Sanje o belem štrpedu. Franc-Franc, 2015 (Knjižna zbirka Mega). – Pikalo, Matjaž: Rdeča raketa: fant, ki se je smejal življenju. Ebesede, 2015. – Rozman, Andrej: Predpravljice in popovedke. Mladinska knjiga, 2015. – Šinigoj, Damijan: Iskanje Eve. Založ- ba Miš, 2014. – Štefan, Anja: Še sto ugank. Mladin- ska knjiga, 2014. – Zupan, Dim: Jaz, Franci Grdi. Založ- ba Miš, 2014.