KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. n . izhaja zadnji teden v mesecu. L. 19:»). Št. «. Posamezna štev. 2 Din. Kranjska pokopališča v preteklosti. Ko se pripravlja novo pokopališče v Kranju, nam ^'"lejo nehote misli k vprašanju, kje vse so v prele-■'°sti prebivalci Kranja pokopavali svoje umrle. Po-8*eimo, kaj nam pripoveduje o lem zgodovina. I Od najstarejših časov je prevevala prebivalce ^anjskega pomola trdna vera. da mora bežnemu zem- »m m u bivnniu človeku sledili lepše in trajnejše po- .... . 1-1 no življenje. I/, tega prepričanja se je porodila spoštljiva s k r I.........:.....-.-..» -/nfluie bivališče umrlih Svojcev. b za primerno zadnje bivališče ui ■iki rod( I. ilirsko pokopališče. Ilirski rodovi, ki so (lo'»u»vali v (>. in 5. stol. pr. Kr. na najvišji kokrški ^°Pnjevini, so imeli navado sfižigati na grmadi umrle '''"'t', ki jih je strla bolezen, starost ali končala nemi-" borba z naravo ali s sovražniki. Njihov pepel so v«nl 11 v lončene žare: le pa so slavili v skupinah p<> |. '^grobov pred svojimi rodovnimi hišami v jame. s° jih obložili s kamni ter prekrili z zemljo. V ijv e so dejali še posode z jedjo in predmete, ki so ' ''"jni posebno ljubili v življenju in bi jih utegnili 8 - - " • • j.-.l: Novi s pepelom* keltskih in rimskih prebivalcev na- deloma, zadnji pa popolnoma na prostoru nekdanjega pokopališča. Tu je bila zemlja lako zrahljana, da niso mogli skopali trdnih temeljev in. so zabili pilote, ludi proti vzhodu je bilo več prostora, ker še ni vodila pol v ulico in je slala najbližja stavba ob robu Kokre. Le na južno stran cerkve so se naslanjale skromne hiše (cerkovnikova hišica, mestna šola). , " X- ----- . WP še onstran groba. Podobno so bili urejeni tudi M e§8 kraja. *• zgodnj.esrednjeveško pokopališče. V na-/"'ju k opisanim redko posejanim gomilani najdemo ^ lene vrste preko 700 okostnih grobov iz dobe pre-t,Jeyanja narodov na najnižji slopnjevini Save. Tam. * 1 se odpre soleska Kokre in se njeni valovi zadnjič Blij. ^ v pečine, da pohite* Savi v naročje, je izo-ftR ° 0 'edeniška doba precej široko polico. V bur-(',,s'l> zgodnjega srednjega veka so se selila ra/.n« II , eOa i/, panonske nižine preko savskega jarka pro-Iqj iskai plena in novih domačij. Spomin na nje i 1 Se nenli grobovi, usmerjeni proti sončnemu vzho-k\\ ^°^eni s skalami in napolnjeni z dragocenim iki - )ln" orožjem in orodjem. SC(. i ' " 0 pokopali š č e. Ko se je pa zgrnila j? "K'veška meščanska naselbina okoli cerkve sv. ''ib' Je uastala okrog »hiše božje" ludi ..božja Ij ■ farno pokopališče. Segalo je precej daleč pro-S< v,,i'n. ker je zgrujiMi sprednji Irakl Mavrjevc hiše ..\sliijcii.jc" \ Majdičevem mavzoleju. Visoka kamenita ograja je ločila pokopališče od šuma in hrupa trgovskega in obrtniškega mesta. Tu se je ustavil tudi trudni korak ošabnega plemiča in bahavega patricija, ki nista bila zadovoljna z običajnim prostorom v blagoslovljeni zemlji Farnega pokopališča, morda pri cerkvenem zidu v bližini stranskih vrat. ki so vodila od severa in jugu v svetišče. Izbral/ so si zadnji' domovanje v notranjosti, v kripli cerkve. Toda kaj SO pomagali svečani pogrebni sprevodi, v katere so se uvrstili mestni svetovalci v svojih slikovitih nošah in cehi pod svojimi banderi. kaj so koristile razkošne „pogrebščine" in vreče „Ireni"', ki so jih delili ob lakih prilikah ? I .e prehitro so izumirale ugledne in bogate rodbine. Kako turobno je utegnilo odmevati po cerkvi, ko so spuščali krsto v temino grobnice in trikrat zaklicali: Danes plemiški ali patricijski rod iN. in nikdar več! Kako malo je mogla pomagali iimel-nosl kirurgov in zdravnikov, je preizkusil sam telesni zdravnik carja Petra Velikega, dr. Gregor Oglar (iz Nakla), ki je na povratku iz Rima februarja 1717. nenadoma zbolel in umrl ter so ga pokopali na farnem pokopališču v Kranju. Po kratki dobi so odkopali grobove na pokopališču, koslnjake in posamezne kosti pa prenesli v prizemlje I. zv. kostnice ali „karnerja", ki je slal v severnem kolu „božje njive'". V zgornjem delu stavbe se je nahajala kapelica v časi Obiskovanju M. 13., kjer so opravljali maše-zadušnice. Ob posebnih svečanostih so bila dvojna, vrata prizemlja široko odprla. Vanj se je vsipala v večernem mraku procesija vernikov, ki so držali bakle v rokah, ter peli mrtvaške pesmi. Stopali so mimo koslnjakov. ki so risali v polmraku mrke poteze na. zidovje. h kateremu so bili naslonjeni; hodili so preko gomil zloženih kosli, z. zvonika je pozvanjal zvonček, s kamenitoga svetilnika pred kostnico pa je brlela in trepetala večna luč v spomin vernim dušam v vicali. Vse je klicalo: spominjaj se smrti! Ker je v K), stoletju porastla meščanska naselbina, je bilo potrebno uredili podobno pokopališče okoli rožnovenske cerkve, kjer so zagrebli večinoma siromašne ljudi: le v kripti iste cerkve leže plemiški rodovi nekdanjih lastnikov kranjskega gradu. V 17. stoletju je dobila, kapucinska redovna družina v Kokr-skeni predmestju izjemno dovoljenje, da sme pokopavati v kripti lavrelanske kapele duhovnike in plemiče-dobrotnike samostana. Tu počivajo nekdanji lastniki dvorca Prevole. 4. pokopališče sv. Križa. Tako so pokopavali Kranjčane preko 700 let. Cesar Jožef II. pa je v is. stolci j u prepovedal iz zdravstvenih in drugih upravnopoliličnih razlogov nadaljno pokopavanje v cerkvenih kriplali, v kostnici in okoli cerkva. Župnik Avg. Sluga je moral poskrbeli za novo pokopališče izven mesla. k. 1780 je kupil v malem kranjskem polju njivo „Sodarjevo rep.še" imenovano, ki je služila že v hallstattski dobi za rodovno pokopališče Ilirov. Tega župnik ni mogel vedeli, ker so prišle prve najdbe šele pri kopanju grobov na dan. Prostor so obdali z zidom, ki je bil pa, v odločilnih bojih med avstrijskimi in francoskimi četami avgusta 181"$ močno poškodovan. Junija 1787 so pokopali na novem farnem pokopališču prvega mrliča, k. 182") so dogradili na koncu pokopališča kapelo sv. Križa, ki jo je posvetil l. 18% škof Wolf. V pokopališčnem zidu. ki je potekal lakoj za kapelo, so uredili 1. 1840 še postaje križevega pota. JN a ii i« >) i u i k /ii|)iiik;i Operta, Tam pri starem farnem pokopališču pa so za|>1''' krampi in lopate, k. 1800 so podrli zid okrog „b()/Jl njive", malo preje je padla kostniška kapela: vse kP sli so zakopali in izravnali svel. Zunanji spomin '"' nekdanje dni so še nagrobniki, vzidani v severno s'' no farne cerkve, med njimi župnikov Cholomanna Mansvverd (t 1434) in dr. Matije Operta (+1511). M1"1' ši rodovi Kranjčanov kmalu niso več vedeli, da stop8 jo okrog cerkve po grobovih tisočerih predhodnik0 ' Zato zastane delavcu sapa, ako koplje v bližini cerkv jamo, zlasti pa na Mavrjeveni vrtu. ko zadene V8fl korak na kosli in celo na koslnjake v redovniškil' '"' Ijah s kutami čez glavo... dr* ,nest(> SMO lev° od I olja sv. Krištofa je že z be- Barbare bodo v modernem slogu napravljeni v pri- ")e časa. Z nenadnim gospodarskim razmahom mestne bližno enaki višini Jjaselbine je segel hrup in šum mestnega življenja do '^cvo od ..Polja sv. Barbare" leži „Polje sv Kan- "kopališčnih zidov. Spremenilo se je celo okolje po- (.j;i|U). Nq tem ()(](,e|kl| bodo pokopani pre(|Vsem *°Polišča. In zdaj se poslavljamo od našega drugega prebivald mosja K,anja in pa na J)()|ju KV Boštjana" arnega pokopališča. Tako pač mora biti. Mestno živ- ki ležj ()esno ()(| j>0|ja KV [Iršule". Najprej se bodo Jenje že duši ta prostor. Tu ni več one tišine kakor mrličj iz Kranja pokopavali na „Polju sv. Kanci Jana" zdanje dni. Zalo selimo »božjo njivo" iz mestnega in ko |)() |() p()jn() potem ;(.|(> na ()p0lju Sv> Boštjana". _rilpa tja onstran Kokre, kjer vlada še mir in tihota Levo od „Polja sv. Kancijana bo pokopališče za Prirodi. prebivalce iz Nuj in Klanca, ter se imenuje „Polje dr. Jos. Žontar. sv. Jožefa", Med „Poljem sv. Jožefa in obzidjem leži trikotni »T v i. v v prostor, ki je določen za otroško pokopališče in se JNaCri nOVega pokopallSCa. imenuje „Polje sv. Angela varuha". Tu se hod«, poko- pavali otroci do 7. leta, če nimajo starši kake svoje I Načrte za novo pokopališče je napravil prof. arch. grobnice ali grobišča. Van V urni k v Ljubljani. Da se bo mogel vsakdo Desno ob ..Polju sv. Boštjana" pa bodo našli svoj |0''',(-iilirali na novem pokalpališču, bo njegov načrt počitek umrli Cirčičani na „Polju sv. Ožbalia". ft8fteje, ko bo zgrajena mrtvašnica, na razpolago v Desno od „Polja sv. Ožbalia" leži trikotno zem- ')()S'led v pokopališki pisarni, dokler pa te pisarne še Ijišče. kjer se bodo pokopavali drugoverci, ki imajo 63 li,i razpolago tudi poleg ležeči del ob pokopališkem zidu. Ta ded je na severni sirani ograjen z nizkim obrobnim zidom, kjer se bo zasadila, kasneje živa meja. Oddelek za l.ujeverce je zaznamovali v načrtu s črko I. deloma se pa nahaja tudi na oddelku II. Nasproti velikemu portalu bo postavljen v sredini pokopališča križ, na katerega bomo pritrdili Kristusovo telo, ki je viselo na križu starega, pokopališča. Za križem se razprostira „Polje Žalostne Matere božje". Tu bo čez nekaj let pokopališka kapelica Žalostne Matere božje, ob zidu pred kapelo pa bo pisarna, mrtvaška veža in soba za raztelešen je mrl i če v. Okrog pokopališke kapele pa bo pripravljeno grobišče za duhovnike. Desno in levo od kapelice bo pokopališče urejeno kakor park. Grobovi bodo sicer tudi lu v vrstah urejeni, vendar pa tako, da se vrste ne bodo opazile in bo ves del urejen kakor pokopališče v parku. Leva stran pokopališkega parka se bo imenovala „Polje sv. Družine", desna stran pa ..Roženvensko polje". Ob straneh pokopališkega parka bo rezerviran prostor za križev pot. Kdor bo želel na doličnih krajih napravili grobnico ali družinsko grobišče, bo moral v kapelici postavili relief določene postaje k riževega pota. Načrte za kapelice in za. postaje k riževega pola bo oskrbel župni urad. Prva. postaja, k riževega pola bo na vogalu „Roženvenskega polja", na to se bodo vrstile postaje k riževega pota okrog pokopališkega parka, zadnji dve pa bosta na prostoru pred kapelico, kjer bo duhovniško grobišče. Zelo bi želel, da bi se kmalu našlo dovolj družin, ki bi bile pripravljene napravili družinsko grobišče s postajo križevega pota, da bi tako kmalu dobili celoten križev pot na novem pokopališču, kakor je bil svoj čas tudi na starem. Oskrbeli bomo točen proračun za napravo spomenika s kapelico križevega pola in upam, da laka kapelica ne bo predraga za srednje situirano meščansko družino. Tik ob velikem portalu bo rezerviran prostor za dva mavzoleja. Želel bi, da bi se semkaj prestavil lepi Majdičev mavzolej na eno stran, na drugo stran pa bo kdaj v bodočnosti prišel njemu primeren par. Ob obzidju bo na razpolago dovolj prostora za napravo družinskih grobišč in grobnic. Vse obzidje je razdeljeno po stebrih v polja, na katerih je prostora za dva, grobova. Tu se bo oddajal prostor za družinska grobišča. Za. posamezne grobove lu ne bo mesta. Na. tem prostoru bodo oddelki A, B, O, D, E, F, O, II. Na oddelku G pri vratih proti hiijanskemii polju bodo kasneje napravljena stranišča, zadaj pa bo z zidom ograjena jama za smeti, kamor bodo lastniki grobov mogli odlagali smeli, uvele vence in ruševino. V ozadju za lo zgradbo se bo pa nahajal prostor za samomorilce. Na oddelku I. bo za drugoverskim pokopališčem najprej oddelek za one otroke, ki so umrli nekrščeni, na to pa v vogalu prostor za kapelico, v katero bi se shranile kosti vseh vojnih žrtev, ki so pokopane na rupuškem vojnem pokopališču. Dokler ne bo na novem pokopališču m rt va.siuct> se bo uporabljala še mrtvašnica na starem pokop*" li scu. Obred blagoslovitve pokopališča. Pokopališča blagoslavljajo škofje; drugi duli<)V' niki smejo blagoslovili pokopališče le z dovoljenje'''1 škofa. Če izvrši obred blagoslovitve navaden duhoT' nik, opravi to, kakor smo videli ob priliki blagoslovitve primskovskega pokopališča na manj slovesen n'1' čin. Če pa blagoslavlja pokopališče škof sam, ali duhovnik, ki more izvrševali škofove obrede, se pa v"'sl vse bolj slovesno. Kranjsko novo pokopališče bo blagoslovil v sk<'" Fovem imenu g. prelat, generalni vikar in stolni P|,()M Ignacij Nadrah po obredu, kakor ga izvršujejo školjk Obred blagoslovitve pokopališča, če ga, ižvrŠuf? škof, ali v njegovem imenu višji duhovnik, ki n1('re opravljati škofovske obrede, se vrši na sledeči nači": Prejšnji dan se postavi na pokopališču r5 lesen''1 križev in sicer prvi. nekoliko večji v sredini pokop8" liscu, drugi v velikosti človeka, za. tem križem na. k«"1' (ii pokopališča, tretji pred večjim križem na druge111 koncu pokopališča, nadalje se postavi na desno i" 'c vo od glavnega križa koncem pokopališča še po c" križ. Pred vsak križ se postavi lesen kol, na katereg* se morejo nastavili tri sveče. Ko pride škof na pokopališče, so vsede na sv<'J sedež in napravi kratek nagovor. Po govoru moli lo sloje sledečo molitev: „Vsemogočni Rog, ki si dušam varuh, hramb« *vC' ličanja in zaupanje vernih: ozri se milostno rta op**" vilo naše, službe in naj se ob našem vstopil lo pokop"' I išče očisti, blagoslovi in posveli: da bodo človešk" trupla, ki bodo po tem življenju tukaj počivala. '"' veliki dan sodbe skupaj s srečnimi dušami inOfP prejeli radosti večnega življenja. Po Kristusu, Gosp0' du našem." O. Amen. Na to se pojejo litanije vseh svetnikov. Ko I"'1 lilanijah odpojo: „Daj vsem vernim dušam večni l'° ko j" in odgovor: „Prosimo le. sliši nas," škof vsi"1" napravi križ na pokopališče in moli: „Očisti in blagoslovi to pokopališče." Odgovor: „Prosimo le, sliši nas." Nato ponovno napravi znamenje sv. križa in in<)''' „Očisti, blagoslovi in posveli lo pokopališče." Pevci odgovore: „Prosimo (e, sliši nas." Tretjič napravi križ in moli: „Očisti, blagoslovi, posveli lo pokopališče." Odgovor: „Prosimo le, sliši nas." Nato se pojo litanije do konca, blagoslovi se v" da škof stopi pred križ. ki je pred srednjim kriz-'1" in moli: „Pokropi me Gospod, s hizopom. in očiščen I'0"1! umij me in bolj ko sneg bom bel." Nato zapojo peV° N ('l ičasi n i psalm.: „Usmili se," kakor ga pojemo pri posebnih sprevodih. Med petjem psalma obide škof vse Pokopališče in ga kropi. Ko se vrne nazaj pred križ, ">oli sledečo molitev: »O Bog, ki si vesoljni s vel ustvaril, človeški rod "d rešil in vse vidne in nevidne stvari dovršeno uredil: Prosimo te s ponižnim glasom in s čistim srcem: O t l|s'i. blago 1" slovi in po t sveti lo pokopališče, na ka-'(',(>m bodo počivala trupla tvojih služabnikov in slu-*&bnic, ko jim to življenje poteče: in ki si v tebe upa-|()l'H)i po svoji veliki milosrčnosti odpustil vse gre-'e» daj ludi njih telesom, ki bodo na tem pokopališču P°C]vala in čakala I rombe prvega nadangela, obilno Venio tolažbo. Po K risi usu. Gospodu našem." Odgovor: ..Amen." Po molil vi škof pokadi križ, nato vzame gorečo *v,'co raz. kola, ki je pred križem in jo posadi na vrh wza, nato enako posadi še na obe rameni križa dve goreči sveči. Poleni odide škof s svojim spremstvom h križu, ki s'°ji za osrednjim križem v ozadju pokopališča. Med P°ijo kiopj z blagoslovljeno vodo in moli psalm (). in *• Pred leni križem zopel opravi posebno molitev, na- 9 Pokadi križ in postavi na križ tri goreče sveče, ki " prej gorele na kolu pred križem. . Od križa v ozadju gre škof h križu, ki sloji na vv()|,('ii pokopališča na desni strani od osrednjega kri-j'0- lam se zopel opravijo predpisane molitve, pokadi *l7< in postavijo na križ tri sveče. Od tega križa gre Procesija h križu, ki sloji na levi sirani od osrednje-tj,i križa, kjer se ponovi podoben obred, kakor pri '"gili križih. Od lam gre procesija h križu, ki sloji Sredini pokopališča, kjer se ponovi obred kaje-"lfi- pritrditve sveč na križ in se opravijo predpisane "lolitve Malo svečano poje škof predglasje in mol! pred-'>ISil"o molitev, nakar podeli navzočim svoj blagoslov. Pokopališki red. ■ Celoten pokopališki red bo cerkveno predstojništvo tr Slleje uredilo in ga objavilo v »Kranjskem zvonu". se na novo pripravlja celoten škofijski zakonik. , Uloremo napravili definilivnega pokopališkega re-' dokler ni izdan novi škofijski zakonik, ki bo t - a spremenil nekatere dosedanje določbe. Radi Ve'.ia sledeči pokopališki red le toliko časa. do-"e izide škofijska sinoda, ki bo v tem oziru me-'"kina. (]pv a upravo pokopališč so merodajni cerkveni in 'oi|'V11' Pre°-P*s'- Cerkveno pokopališče upravlja sicer kp n° predstojništvo, to je župnik s cerkvenimi ^1'icarji. vendar pa se mora držali točno določil Zfivnil, in cerkvenih postav. f|ej.C'obovi na našem novem pokopališču bodo raz-Jen i lako, da bo prostor za posamezen grob dolg 2.~y(). širok pa I .-10 m. Ob obzidju pa je prostor za grobove večji. Posamezne vrste grobov bodo lako urejene, da bodo mrliči dveh vrsi imeli glave skupaj, pri nogah pa bo 50 cm prostora za stezo med grobovi. Vrste grobov za otroke bodo dolge po 1.60 m, posamezen grob pa bo imel prostora za I m širine. Grobar bo moral kopali grobove po 2 m globoke za odrasle, in po 1.20 do 1.50 m globoke za otroke. Desei lel se grob ne sine prekopali, po K) letih se pa grob more prekopati, če sorodniki ne plačajo za to določene takse. Dosedaj je bila pri nas v navadi taksa za grob din 100. . Ta bo ostala, dokler se ne napravi nov pokopališki red. Družinska grobišča, oziroma prostor za grobišča in grobnice se ne oddaja hišam, ampak družinam za dobo ">() leti Za vsako družinsko grobišče ali grobnico se bo napravila posebna pogodba, v kateri bo določeno, kdo ima pravico biti pokopan v leni grobišču. Taksa za družinska grobišča in grobnice se pač določa po velikosti grobišča. Za prostor grobišča, oziroma grobnice dveh grobov je taksa določena na din -000.—. jame za grobove sine na pokopališču izkopavali le cerkveni grobar, ki prejema od pogreba !. r. din 75.—. od pogreba II. r. din 50. -, od pogreba ITT. r. pa din 15.—. To takso zaračuna župnik pri pogrebu in jo izroči grobarju, lako da strankam ni treba grobarju ničesar plačevati od pogreba. Spomenikov na grobove stranke ne morejo poslavljati samovoljno, ampak sporazumno z grobarjem, ki ločno določi, kje mora stati spomenik. Spomeniki na pokopališču morajo nositi verski značaj in ne sinejo nikdar žalili verskega čula. Načrt za spomenike na grobiščih in grobnicah mora odobriti župni urad. Prostori za družinska grobišča in grobnice so na tako lepih in vidnih mestih, da mora župnik paziti, da se lani ne poslavljajo taki spomeniki, ki bi kvarili umetniški ulis pokopališča. Na skupnem pokopališču naj že postavi vsak spomenik kakor želi. čeprav je morda neokusen, na najlepših prostorih morajo pa že stali laki spomeniki, ki bodo dostojen kras pokopališču in vreden spomin pokojnemu. Kdor želi napravili okvir okrog grobov, mora istega položili sporazumno z grobarjem. Smeli in ruševine se ne smejo odlagali po polih in tujih grobovih, ampak le na lo določen in pripravljen prostor. Strogo je prepovedano trgati cvetice po tujih grobovih, poškodovati nasade, ali celo jemali sveče, vaze in posode s I nji h grobov. Pokopališče bo odprlo le tedaj, kadar bo na njem grobar, ali kdo drugi na si raži. Določile se bodo točno ure. kdaj bo pokopališče odprlo za splošen obisk, dokler ne bo dobil grobar stanovanja na pokopališču. Grobar mora imeli shranjeno pokopališko knjigo, v kateri je ločno označeno, kdo in kdaj je bil pokopan v določenem grobu. Enako knjigo hrani ludi župni urad. 1774 14 fakse, ki se plačujejo <>l> pogrebih za pokopališče, nadalje takse za pokop izven vrste, zi opustitev prekopa in za družinska grobišča se stekajo v poseben fond, ki ga upravlja cerkveno predslojnišl vo. I/, tega fonda se popravlja in krasi pokopališče in se vzdržujejo njegove naprave. Ta fond se ne sine porabili /a drug; nai akor le /a pokopališče. Mrliški sprevodi. Mrliški sprevodi na novo pokopališče* se bodo vršili iz posameznih delov župnije sledeče: Mrliči iz ( irčič se najprej prineso v podružno cerkev v Čirčičah, kjer se izvrše mrtvaški obredi in gre na In pogrebni sprevod naravnost na pokopališče, (irčičane pa prosim, da popravijo pot, ki pelje iz vasi na pokopališče, da se bodo mogli vršili tam sprevodi v redu. Mrliči iz. mesta se vsi neso najprej v sprevodu v župno cerkev, kjer se opravijo mrtvaški obredi in od lu se razvije sprevod na pokopališče. Enako velja ludi za mrliče iz. Slruževega. le da sprejme mrtvaški sprevod duhovščina šele pri kapelici na Bekselnu. Mrtvaški sprevodi i/ Nuj in klanca se razvijejo naravnost na pokopališče, kjer se opravijo obredne molitve pred križem, oziroma v portalu. Le iz onih hiš. ki sloje v bližini podražilo cerkve na litija!) in Klancu, bi se sprevod prej podal v cerkev sv. Jožefa in od lam na pokopališče. Kapelice Križevega pola. kolje sv. Družine in Roženvensko polje bi bili ob svojih porobkih posejani s 14-imi grobnicami, ob katerih bi vsaka tvorila eno postajo križevega pola. Kako bi izgledale te grobnice v naj pri proslejši izvršitvi- kaže lu objavljena mala sličica. Bistvo teh GROBNICA grobnic so kapelice nad grobovi. Kdor |,j ne želel v zemljo ugrajene celice za shrambo mrtvaških krst. si bo lahko dal postavili samo kapelico. Kdor bo pa hotel celico za shranjevanje krst. si bo dal zgoraj I,, celico °brobilir s kamnoseško obdelano belouško stopnico; strop (ploščo) nad celico pa prekrili z. lepšimi betonskimi ploščami. Spredaj bi se mu postavila 2 beloušk" stebra, ki bi nosila preklado i/, kamnoseško obdelanega betona. Zadaj bi se pa namestila iz prav takega materiala napravljena stena. Preklada in ta stena hi bili med seboj povezani z tremi lesenimi obdelanim' tramiči legami, na katerih bi ležalo četvero obdelanih šperoveev. Na |c šperovce bi bil iz močnih desk položen strop, ki bi pokril , bakreno pločevino. Les bi bil ves lepo pobarvan z oljnatimi barvami. Tu P"' pisana izvršitev bi bila priprosta, a zelo solidna i" (rajna. Vendar bi pa obsegala najmanj, kar bi se moralo želeti od vsake kapelice. Kdor bi hote! več žrtvd" Vi|li. ta bi si mogel dali napravili strop v bogatoj*1 (I. je bolj okrašeni) izvršitvi. Vsaka kapelica bi dohiL po en relief križevega pola napravljen iz beloglazir«1"' trdo žgane gline. i. j. iz materiala, ki je trajen, ako .i1' zavarovan pred vlago. Napisne plošče, kipe. svetilk1' in drug okras si bo mogel vsak lastnik grobnice omislili po svojih osebnih željah. Pričakovali pa je, $ bo vsak v lastnem interesu skušal ustreči čim boljšem11 lepotnemu okusu. Padi celotnega vtisa pokopališča Je pa želeti, da bi si bile kapelice križevega pola precej slične med seboj, ker je le na ta način dosegljiva ti*1" resnoba, ki je na vsakem lepo urejenem pokopališč" predvsem zaželjena. Za izvršitev lakih kapelic smo vprašali nekeg8 stavbenika glede cene. Ta nam je naračunal za kftpe' ■/fi lico po zgoraj podanem opisu z grobnico (celico krste) ca. 16.000. din, za kapelico brez grobnice I' ca. n.000.— din. Svetovni kongres Kristusa Kralja Od 2"). do 30. julija se vrši v Ljubljani svetov"! kongres Kristusa Kralja, kamor bodo prišli zastopm vseh narodov. Časi slovenskega naroda zahteva, da v . storimo, da se bo ta kongres dostojno praznoval naši sredi. Ker je pričakovati velikega navala inozemne > Ljubljana ne bo zmogla vseh prenočili in bodo ni01'1 li priskočili na pomoč tudi okoliški kraji, I V nedeljo, dne 21. maja je prišel v Kranj gene'''1 ni sekretar katoliške potovalne agenture „lkha" v ' 'emu — Švica, ki organizira udeležbo iz iuozenis^' da se prepriča lu. koliko inozemcev bi mogli preiioi' vali tekom 5 dni v Kranju. V župnišču mu je bih' r, Ceno, da bi mogli spravili v Kranju okrog 150 09. . pod streho. ">"> žensk bi stanovalo v Marijanisc'1, gospodov v dijaškem zavodu. 4 v župnišču. kaki'1 , po hotelih, ostali po privatnih hišah. Prosim, da se ki bi mogli liste dni odstopili kako sobo za udeležen' kongresa, javijo v župnom uradu. Domenila sva s^ generalnim tajnikom „ 1 k bo", da plača po din '5 o||( . no za sobo. Padi kongresa, pa tudi i/, turistični rov moramo v Kranju vse storili, da tulcem post mo in da vsak. kdor le more tiste dni odstopi kako bo. V Kranj pridejo najbrže llolandci ali pa Kalij oZ'-,r?'" s"' aH'- 2T Župnija Kranj. OZNANILA ZA JUNIJ: Mesce junij je posvečen presv. Srcu Jezusovemu. \ tem ""j bi prejel vsak dober katoličan sv. zakramente v časi presv. ?*cu Jezusovemu. 2. Prvi petek v mescu, kvatrni petek, ob (». sv. maša z bla-SOslovom, strogi post. Kvalrnn sobota, pritrganje pri jedi, dovoljeno pa je uži-?W»je mesnih jedil. 4. Praznik sv. Trojice, prva nedelja v mesen, slovesno praznovanje župnih patronov sv. Kancijana in tov. Ob 0. sv. maša dvema blagoslovoma, ob poli enajstih slovesna pontifikalna sv- maša, ki jo opravi g. stolni prost in generalni prelat Igu. 'V&drah. Popoldne ob 2. je ura molitve, nato litanije presv. 9tca Jezusovega, po litanija h so razvije sprevod na novo po kopališče, ki ga bo slovesno blagoslovil g. stolni prosi Igu. Na-'''"h. Na pokopališču bo najprej kratka pridiga in na lo bla poslov. Nedelja presv. Trojice je zadnji 'dan za prejem velikonoč-n<,8a sv. obhajila. Ta nedelja je prva nedelja v juniju, obenem Ve'ika slovesnost blagoslovitve novega pokopališča, naj bi la c'.an prejela sv. zakramente po možnosti vsa župnija. V soboto "° na razpolago tudi še en iuj duhovnik. Darovanje za cerkev se vrši po vseh službah božjih dopol-l'iln in popoldan. 8. Praznik sv. R. T. Sv. maše so ob (>. 7. in ob 8., slovesna, "'"'n.l-i po končani procesiji. Procesija sv. Reš. Telesa se letos '"''•vije v Kokllško predmestje, prvi blagoslov je pred župni-s,'ei)i, drugi pri Stari Pošti, tretji pri parku pred Koklovo hišo, Cetrti na Mestnem trgu pred Kocbekovo hišo. V osmini praznika sv. P. T. je vsak dan zjutraj sv. maša ob ' Uri pred izpostavljenim Najsvetejšim. M. Nedelja v osmini praznika sv. 11. T., v župni cerkvi sv. ll,;iSo po navadi, na Priinskovein je ob 9 sv. maša in na lo pro '•''siju sv. Rešn jega Telesa, po poli kakor lansko lelo. 15. Pričetek tridnevnice v čast presv. Srcu Jezusovemu, zve-(«r ob poli osmih pete' litanije presv. Srca Jezusovega med ''"hlovnico, v Četrtek so pete. 16. Praznik presvetoga Srca Jezusovega, ob (>. sv maša pred Nsvetejšim. 18. Nedelja v osmini praznika presv. Srca Jezusovega, služba °ž.ja po navadi. Na Sv. Joštu sosesk i na sv. maša za Čirčiče. To nedeljo bo ob S. uri v cerkvi na Primskovem prvo sv. "'''"ijilo listih otrok, ki hodijo v šolo na Primskovem. Po maši 1)11 bo v Prosvet. domu kratka proslava tega otroškega praznika. 20. Celodnevno ČeSčenje sv. R. T. v Mnrijanišču. Ob (>. uri '"''Oiga. nato litanije presv. Srca Jezusovega in sv. maša Sv. "'"»e bodo lam tudi še ob 7. H. in 10. uri. V župni cerkvi bo ''nit sv. maša le ob <>. uri zjutraj. Uro molitve naj opravijo v Marijaniščii: Od II. do 2 Ma-'''•iunišče in sosedje, od 2. do 3. popoldne žene, od 3. do -1 do-'e*8. od 4. do 5. moški, od (). uri je pridiga in nato litanije '"''sv. Srca Jezusovega in zahvalna pesem. 25. IV. nedelja po bink., služba božja po navadi. 28. Vidov dan. ob 0. slovesna peta sv. maša za vse. ki so '''"Hi za vero in domovino. 29. Praznik sv. Petra in Pavla, ob 6. sv maša z enim in ob enajstih peta sv. maša z dvema blagoslovoma. POROČENI PARI: Mlakar Mihael, sluga, Kranj, Cesta na Golnik 5 in Pavlu Ma- sobarica, poročena 29. marca. ^ Č"čnik Maks, mornariški narednik. Šibenik in Hanzlovskv ""'"'ijcla, privatna uradnica. Kranj. Bleivveisova 2'), poročena 2<) ■ marca. Srabočan Jožef, elektromonter, Gor. Sava 10 in Kalan Marija, privatna uradnica, Struževo 5, poročena 9. aprila. Ivunčič Mirko, novinar. Lesce in Marovi Matilda, privatna uradnica, Kranj. Stara cesta 21, poročena 22. aprila, Stražnik Janez, mlinar in posestnik, Tu pa lice 1,8 in Br.ešar Frančiška, posest, hči. Čirčiče II. poročena 3. maja. Košir Andrej, delavce. Kranj. Blejska 17 in Luznar Kata-1'ina, šivilja, Klanec 71, poročena 3. maja. Košir Miroslav, posestnik. Klanca 4o in Bergant Alojzija, delavka. Klanec 31, poročena 7. maja. Vidmar Vitomir, davčni pripravnik. Ribnica in Kristan Vida. trgovska sol rudnica. Kranj. Zlato polje S, poročena 7. maja. Košorok Pavel, tiskalniški faktor. Kranj. (ojzova U in Vodnik Marija, privatna uradnica. Kranj. Tvrševa 2"i. poročena 14 maja. MRLIŠKA KRONIKA: Nadižar Janez, posestnik, Čirčiče 40. roj. 3, junija 1852, umrl 30. marca. Zavrl Janez, tovarniški delavce. Struževo 21. roj. 22. marci 187:1 , umrl 30. ma rca. Šiištaršič Ivan, posestnik in kolar. Kranj. Tavčarjeva l~. roj 15. oktobra |S(>2, umrl ". aprila. Kozjek Marta, hči delavca. Primskovo 114, umrla S aprila, stara pol lota. Nadižar Matija, kočar, Čirčiče 41. roj. s. oktobra 1862., umrl "(I aprila. Slabe Ivana, roj. Rani. trgovka, Kranj. Mestni trg 7. rojena I"'- avgusta 1869. umrla I. maja. Župnija Šmariin pri Kranju. OZNANILA ZA JUNIJ: 1. /večer ob poli sedmi uri molitvena ura pred prvim petkom. 2. Sv. maša pri oltarju Srca Jesusovega z blagoslovom. 4. I. nedelja po bink. Kvaterna. Praznik sv. Trojice. Božja služba ob 6., S. in poli |0. uri. Zjutraj prvo sv. obhajilo. Vesolj, na odveza. 8, Praznik sv. Rešnjega Telesa. Sv. maša zjutraj ob (>. Ob S. slovesna maša. po maši procesija z najsvetejšim po navadnem redu. Popoldne ob poli tretji uri pete litanije. Vso osmino sv. Rešnjega Telesa sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T. II. II. nedelja po bink. Božja služba ob 0. s. in poli H), mi. 15. Ob poli sedmih zvečer molitvena ura, !">.. K). 17. Tridnevnim v čast presv. Srcu Jezusovem. K). Praznik presv. Srca Jezusovega. IS. III. nedelja po bink. Božja služba ob (>.. Sin poli 10. uri. ()|, S. u ri z blagoslovom. 21. Sv. Alojzij, patron šolske mladine. 24. Sv. Janez Krstnik. 25. IV. nedelja po bink. Božja služba ob 0. S. in poli 10. uri. 2<). Praznik sv. ap. Petra in Pavla. Božja služba ob (>.. S. in poli K), uri. POROČENI PARI: Bolčina Jožef, mizar roj v Ajdovščini in Štefanija Krape/, iz Dol. Otliee, poročena 30. aprila. Pfajfar Jožef, mesarski mojster iz Sorice in Ana lile, tovarniška delavka iz Grahovega pri Cerknici, poročena (i. maja. MRLIŠKA KRONIKA: Marija Zargar, vdova, stara 71 let. umrla v /gor. Bitnju dni 5, maja. 1U Razno. Cerkvenim ključar jem župne cerkve v Kranju je In! imenovan od pree. škofijskeka ordinariata v Ljubljani g. Andrej Ogrizek, posestnik in trgovec v K.ra-iijii. Imenovani je prevzel cerkveno-kljiičarske posle s I majem. Prenos iniličev iz starega na novo pokopališče bo možen še deset let, radi tega naj s tem nihče ne hiti, ker bo staro pokopališče še deset let oskrbovano kol cerkveno pokopališče. Če bi pa kdo vsekakor želel že sedaj prenesli ostanke svojih rajnkih na novo pokopališče, naj s tem počaka do jeseni, ko bi po vseh svetih dobili od Sreškega načelstva zadevno dovoljenje za prenos kosti za več prenosov skupno. Lik KristnsoNoga telesa, ki je visel na križu na starem pokopališču, smo sneli in ga popravljenega porabili za križ na novem pokopališču. Na križ na starem pokopališču pa smo obesili manjši križ. ki je bil SVOJ čas najbrže l.averjeva lastnina. Primskovo. Nabavil se je nov eiborij. ki ga je plačal en sam dobrotnik. Za popravilo cerkve SO nabrali cerkveni ključarji po Primskovem in Gpnenjah okrog 8000 din. Točno številko priobčimo kasneje. Vsem darovalcem prav iskrena hvala! Pes nisem pričakoval, da se bo toliko nabralo. Vsa časi soseski. Upamo, da bo mogoče leios popravili zunanjost zvonika in cerkve. Naše ilustracije. Na naslovni strani pričujoče Številke Kranjskega zvona prinašamo sliko reliefa »Vstajenje", ki se nahaja v Majdičevein mavzoleju. To delo je izvršil znameniti slovenski kipar Zaje in jc pač najlepše umetniško delo na spomenikih našega starega pokopališča. Iz. prvotnega cerkvenega pokopališča okrog župne cerkve prinašamo sliki dveh .spomenikov, ki sta še oslabi, lo je nagrobni spomenik kranjskega župnika dr. Matije Operta in župnika Kolomana pl. Manswerda. Operta in Koloman sla bila pač najodlič-nejša kranjska župnika: prvi je sezidal našo župno cerkev, drugi pa je dal napravili znamenite rokopise, ki se nahajajo v župnijskem arhivu. Z novega pokopališča pa prinašamo načrt za kapelico križevega pota, ki bi stale okrog novega pokopališkega parka. Nov eiborij. V soboto, dne 20. maja je prinesel g. Kregar i/. Ljubljane nov, eiborij. obhajilni kelih. ki smo ga bili naročili. .Novi eiborij je iz srebra in pozlačen, zelo velik, da bo mogel sprejeli 1200 SV. hoslij. Ob večjih praznikih in kadar bo več sv. obhajil ga bomo rabili, ker smo imeli dosedaj le en eiborij. ki je bil dovolj velik, drugi pa so vsi iz časov, ko ni bilo mnogo sv. obhajil v Kranju. Novi eiborij slane din >\I2~>. par slo din bo stal pa še plašč za la eiborij. Iz rim. katoliške vere so izstopili. t. Si u m pl' Elizabeta, rojena Smolej, roj. \ Tržiču 19. nov. 1907., stanujoča na Primskovem, i/stopila leta 1939. 2. Blafiko Edvard, delavec, rojen v Dol-Otlica, Italija, roj. ~. marca 1917., stanujoč na Primskovem, prestopil leta 1959, 3. Vidic Viktorija, delavka, roj. v Dol-Otlica, Italija, (i. no vembra 1921, stanujoča na Primskovem, izstopila leta 1939. 4. Vajs Ivanka roj. Blagne, rojena v Šenčurju 9, maja 1910., stanujoča v Kranju, izstopila leta 1938 ">. Ana Matore, rojena 14. avgusta 1919, \ Žagarskem vl'"' občina lilaiiea pri Brežicah, izstopila leta 1938., stanujoča "'' ITimskov cm. (). Jakše Anton, rojen \ Zg. Lakencu občina Trebeljno I1" Mokronogu & decembra 1898, stanujoč na Primskovem. izsto-jffl leta 1938. 7. Češnovar Marija, rojena 2(>. novembra 1928. v Škocijafl pri Mokronogu, stanujoča na Primskovem, izstopila leta 1938, s. Božič Ivan, italijanski državljan, roj .\ Podmelcu I"1 Tolminu I. junija 1898, stanujoč na Primskovem, izstopil I. ' 9. Zupnncc Ivan. rojen v Zagrebu 24 maja tsi)., sliinoj na Primskovem, izstopil leta 1936, lil. Ažiuan Adoli, priv. uradnik v Semperitu, roj. v Kranj1 10. junija 1907., izstopil leta 1936, 11. Hafner Anton. roj. v Judenburgll, Nemčija, 2(>. april" i')|2, stanujoč na Primskoveni, izslopii leta 10"S7. 12. Kavčič Zmagoslav, rojen v Občinah Italija, 3. marc8 1915., stanujoč v Kranju, izstopil leta 1933. |3. Jirkal Katica, rojena v Nesnien pri Biidjevicah 24. B°v' isHH., stanujoča \ Kranju, izstopila leta 1936. 14. Znidarič Štefan, rojen v Brdovcu pri Zagrebu 21. noveJO' lira 1909., stanujoč v Kranju, izstopil leta 1936. 15. Urbanek Ana, rojena v Kranju 12. julija 1912., siaiiu.i""' \ Kranju, izstopila 1936. 16. Makovička Jožef, rojen 18, mana 1886 v Novi I'""1' stanujoč v Kranju, državljan CSR, izslopii leta 1936. 17. Banska Božena, rojena ">. avgusta 1905. v Zaželi«'«'1 CSR, stanujoča v Kranju, izstopila 1936. is. Vobornik VacJav, rojen 30. septembra. 1881 v Bristan) ČSR, stanujoč v Kranju, izslopii leta 1936, 19. Ritovšek Friderika, rojena v .Šoštanju 2. marca I'11"1'' stanujoča v Kranju, izstopila 1933. 20. Govekar Ivanka, rojena |">. maja 1894. pri Sv. Ani. 'I rž". stanujoča v Kranju, izstopila lela 1935. 20. Jonke Peter, postrežček, rojen v Mozelju, Kočevje '-septembra 1881, stanujoč v Kranju, izstopil [935, 22. Vidmar Ivan, rojen v Ljubljani 19. septembra 1S00. stal"1' JOČ v Kranju, izslopii lela 1935. 23. Rozehna] Frančiška, roj. Dorfler, rojena v NeinčU' l.bellsee t. aprila 1906., stanujoča v Klanju, izstopila !• 24. Koliaš Anton, rojen v Budapeštj 2. jan. 1906. slaiUU"1 v Kranju, izstopil lela 1935. 23. Ferfolija Cecilija, rojena O. aprila 1898. v Biljah I'1' Gorici, stanujoča na Priinskovein. izstopila 1934 20. Kogoj Franc, rojen v Biljah pri Gorici 3. tleči.....lira l^'"1'' stanujoč na Priinskovein, izstopil leta 1934. 2". Kodlič Marija, rojena 13. januarja 1912, v lili/.....be''^" v 'Sil. pristojna v Sombor. stanujoča v Kranju, izstopila I- 28. Suchankova Zofija, rojena v Stari poki ČSR II. 19(10, stanujoča v Kranju, izstopila leta 1936. V. Kranju rojeni, drugod stanujoči so izstopili: 1. Terezija Vajt, rojena II. novembra 1893., izstopi'8 Gradcu 1939. 2. Mlakar Ludvik, rojen to. februarja min., izstopil v bi"' Ijani lela 1937. 3. Kristjan GrČman, roj. v Kranju 21. decembra 1905., i'*'" pil leta 1935. v Vinkovcih, 4 Kunstelj lledvika rojena Trdina, vdova po frizerju K" stelj Hermanu, rojena v Domžalah 23. januarja 1912., izstop lela 1936. v Ljubljani. 3 siempihai ho, rojen I. maja 1898., izstopil leta 1930. 0. Jaklič Josip. roj. 26. novembra 1877., izstopil v LjubU8 lela 1933. "".Zupan Stanislav, rojen 29, junija 1911 v Si ru/evein- ]/ stopil leta 1931). Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skefcbec, /upnik v Kranju liskama Tiskovnega društva. Kranj- 8468 2P 4