44
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana
časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 6. oktobra 1994, št. 44, letnik 53, cena 180 SIT
I
>CZ2
H
N
v
NORMA ŠIVA IN PARA: Obiskali smo tekstilno tovarno TIP-TOP v Ljubljani	Stran 18
Reprezentativnost slovenskih sindikatov, kot si jo je zamislila in kot z njo manipulira slovenska oblast, postaja vse hujša godlja. Nesmisli se kar vrstijo in o njih pišemo v uvodniku na 2. strani ter v Ravbarkomandi. Ministrico za delo Rino Klinarjevo pa sprašujemo, zakaj te zmešnjave noče in noče razplesti.
5.000 PODPISOV ZA 5.000 DELOVNIH
MEST	Stran 3
Z domoljubnega zborovanja prejšnjo soboto v Celju



Spoštovane delavke podjetja Intex
n
"O
0)
tf>
Najodločneje obsojam dejanje fizičnega obračunavanja z vami s strani vaSega delodajalca. Ko ponovno izražam vso podporo in solidarnost z vaSimi upravičenimi zahtevami po zagotovitvi osnovnih pogojev za življenje in ohranitev človeškega dostojanstva, pričakujem in zahtevam, da vas pristojni državni organi zaščitijo pred vsakrSnim nasiljem in nemudoma ukrepajo proti storilcu včerajšnjega gnusnega dejanja.
S pozdravi !
DSEDN1K ZSSS . Dušan SEMOLIČ
Piše: Ciril Brajer
Se enkrat gospe Rini Klinar
Kaj vse smo slišali in brali pred vseslovenskim shodom kovinarjev v Mariboru. Kot bi bilo prvič! Najprej ena o sindikatih, ki menda ne morejo drugače, kot da naprej napovedujejo število udeležencev.
Morda pa prav zato zatrepeče toliko demokratičnih slovenskih srčec? Kovinarji bodo destabilizirali politične razmere. Kaj le bodo porekli tujci nasploh in tuji kapital posebej? Če o politikih in kapitalistih, še o direktorjih - ježešmarija, kdo bo pa delal?!
Nesmisli in bedarije, ne zgolj zaradi tega, ker so potem množice manjše, kot so eni upali in se drugi bali. Nesmiselno je tudi zgražanje nad Janezom Drnovškom, zakaj seje pred shodom sestal le z enim sindikatom in temu hkrati priznati, daje najmočnejši. Nesmisel je podžigati vodstvo SKEI, da shoda sploh ni hotelo in se ga je lotilo le v strahu božjem pred besnim občinstvom. Poleg tega članstva ni toliko in besno ni tako hudo, pa spet pade logika.
Kakorkoli že, shod je bil. Ne glede na število shodnikov recimo, da so bili dejavni. Že s količino in vsebino plakatov, kar je tudi nekaj. Bistvo je vendarle njegova poslanica in ta je bila jasna in kratka - delavci hočejo delati in živeti. Čudaki, kaj?!
Potem pride čas po shodu, ko smo Slovenci že vajeni vse deliti na »pred« in »potem«. Kako hudo je »po« komentirati vsem, ki so komentirali »prej« z zgoraj omenjenimi nesmisli. Še Vodovnikovo napoved o naslednjem shodu s 100.000 udeleženci v Ljubljani so menda osramočeni tiho obšli.
Toda ne naš dragi France Tomšič. Ta se ne da. Nanj se človek lahko zanese: »Manipuliranje z delavci, preživeta gesla, zavajanje, bivšost in rdečina Alberta Vodovnika...« Vse že videno in slišano iz ustec užaljenega pobiča, ki ga prijateljčki nalašč ne povabijo zraven v slaščičarno.
Ena pa je bila spet izvirna: »ZSSS naj končno privoli v pravično delitev sindikalne lastnine, sicer bodo Tomšičevi ustavnemu sodišču predlagali, naj presodi o reprezentativnosti svobodnih sindikatov, saj ne izpolnjujejo pogojev za demokratično organiziranje in lastno financiranje...«
Kapo dol! Velika mera poguma, pa naj je še tako ciničen. Toda navdušenje nad Francetovo hrabrostjo človeka hitro mine. Bahač, ki maha s 160.000 člani, je seveda lahko hraber, dokler mu to priznavajo.
Spet in spet-bivšo ministrico za delo Jožico Puharjevo smo v vsem času njenega ministrovanja zaman spraševali in zanimivo bo, koliko časa bomo to vprašanje postavljali Rini Klinarjevi:
•	Lahko javnosti sporočite, koliko članov so vam posamezni sindikati prijavili?
•	Lahko javnosti sporočite, katere in kako je vaše ministrstvo preverjalo, predenje delilo odločbe
o reprezentativnosti?
•	Lahko pojasnite nesmisel med številom članov, s katerim se sindikati sami trkajo na prsi, in številom zaposlenih
v Sloveniji?
V upanju, da bralcev s ponavljanjem ne bomo gnjavili v neskončnost
Ciril Brajer
časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
Zločinskost režima?
DE. ŠT. 43, 29. 9. 1994 Kuharski recepti Mladena Švarca
Vzameš dve lopati ajvarja, ve-dro kisa, kilogram kisle smetane, vrečo ostrih feferonov, tri zelnate glave, pet kilogramov fižola, mernik koruzne moke, dvajset klopotcev, vse skupaj streseš v kotel in pošteno zasmodiš ter serviraš v DE. Ta recept je uporabil veliki kuharski mojster, ko je v isti kotel stresel Pavleta Čelika, Martina Ivaniča, Spomenko Hribar, Manco Košir, mene in za zabelo dodal še Janeza Janšo. Tako različne ljudi je sposoben povezati samo veliki kombinatov, ki je zjutraj skregan samo sam s sabo, dopoldne z Združeno listo, popoldan pa s celim svetom!
Švarčevi komentarji me zadnje čase vedno bolj spominjajo na velikega Raula Capablanco. Z vsako novo kombinacijo se mu odpirajo vedno nove možnosti in v svoji genialnosti odkriva vedno nove načine, kako bo hkrati matiral Združeno listo, SND in LDS. Seveda zanj kljub množici podvari-ant vedno ostaja glavni in poglavitni cilj udbomafija ter prenovljeni komunisti. Najbolj pokvarjeni so se poskrili po vseh mogočih strankah desno od ZLSD, toda po Švarcu, ki je še pravočasno spregledal zviti in skrajno podli manever boljševističnih zarotnikov, ki so ravno računali, da bodo z odhodom karieristov v očeh javnosti dobili videz stanovitnosti in nepodkupljivosti ter vztrajanja na marksističnih načelih kljub neko-njunkturnim razmeram, se je dejansko izkazalo, da so ravno najbolj pokvarjeni ostali v ZL. Tem so se seveda pridružili novi zarotniki, ki prej sicer niti niso bili v ZKS, kar je bila spet udbomafij-ska prevara, da bi nategnili naivne volilce. Hvala bogu, da je Švare, ki ni samo socialist, temveč tudi krščanski, ravno zaradi te druge karakteristike z božjo pomočjo ta slepilni manever spregledal in dokončno razkrinkal.
No, poleg vseh drugih odkritij je, kot kaže, dokončno razkrinkal tudi mene, ko je ugotovil, da sva z Janšo priletela iz istega gnezda. Sicer je res majhna razlika, da nisem bil nikoli član ZK in še manj delal v marksističnem centru, kar je očitno spet ena od prevar preoblečenih komunistov, imava pa nekaj skupnega: namreč medtem ko Janša nosi 12000 mark vredno obleko, jaz s svojo celoletno plačo zaslužim približno pol toliko, kar je dovolj za njegove hlače in srajco in mogoče še čevlje, medtem ko razliko zaslužim z udbo-mafijskimi honorarji pri DE z napadi nanj in Švarca, kar je očiten dokaz, da sva povezana, saj mi s svojo dejavnostjo pomaga priti do honorarja. Samo kaj je potem s Švarcem?
Sicer pa ZL prideta kar prav tako Janša kot Švare ali pa ŠND. Čim bolj strupeni in »globokoumni« so napadi nanjo, bolje ji kaže. Prav zato je Švare zanjo še posebno dragocen, saj je Janša v določenih okoliščinah tudi nevaren, on pa je zgolj zabaven in zaradi prej povedanega tudi koristen. Če morda ne verjame, naj kar pogleda zadnje raziskave javnega mnenja.
Kar pa se tiče obtožb o socialni demagogiji in domnevni skrbi za malega človeka, mu lahko povem, da nisem vedno ravno navdušen nad ravnanjem nekaterih poslancev ZL, vendar kar se tiče mene osebno, lahko povem, da sem glede na okoliščine kot sindikalni zaupnik še kar uspešen in da bi mu bili delavci zelo hvaležni, če bi imel toliko uspeha kot jaz, čeprav nisem preveč zadovoljen z doseženim. Sicer pa, če ga zanima, kaj si mislijo o meni, naj jih kar povpraša, demagogija sem ali tja, ampak nisem prav nič zaskrbljen za odgovor.
Če bodo krščanski socialisti sledili Švarčevem križarskemu pohodu proti »udbomafiji« ne glede na posledice, se ne piše nič dobrega, pa ne ZL, temveč njim samim, ker besednjak nekje med Lapovim in Podobnikovim nikakor ne more kaj preveč spodbudno vplivati na kategorijo volilcev, ki naj bi bili njihova baza. Če Švare že vnaprej anatemizira vse, ki so pripravljeni zgolj na projektno sodelovanje z bivšimi komunisti za-
radi zaščite pridobitev socialne in laične države, mu ni pomoči. Dokler Švare govori v svojem imenu, nič hudega, če pa bi bilo to stališče krščanskih socialistov, bi se morali nad takim ravnanjem krepko zamisliti, ker bi jih to do konca zatolklo! No, gospod Švare, pa lep udbomafijski pozdrav!
Tugomer Kušlan
Napravite mi to deželo spet delavsko
DE ŠT. 43, 29. 9. 1994
Delavke in delavci vstanite iz suženjstva zakleti in se spomnite predvolilnih obljub raznih slovenskih strank, ki so se rojevale kot gobe po dežju v času nastajanja slovenske strankarske nedemo-kracije, kot plod razmišljanj takratnih in sedanjih njihovih lider-jev in pristašev. Mnogi od teh, ki so nas zavajali v njihovih utopijah in lažeh, da nam slovenskim delavkam in delavcem ne bo treba iskati pravic in svoboščin na cestah, so danes poslanci v parlamentu in ministri v sedanji obetavni vladi. Vse tiste obetajoče parole in obljube s strankarskih plakatov so se v parlamentu izničile kot dokaz, kako so se nam v brk smejali takratni in sedanji oblasti željni strankarski liderji, sedanji ministri in sam gospod predsednik vlade. Njihove laži o demokraciji, o pravni državi in blagostanju so se spremenile v obliko fevdalne tiranije, ko ostajamo delavci brez vseh osnovnih pravic in obrambe, ko se nas izkorišča na vse kriminalne načine. Iz obljubljene renesanse sončne dežele na južni strani Alp postaja naša država dežela tujcev v lastni domovini, mi delavci pa smet in hlapci sedanje gospode. Vsi ti politični mirotvor-niki, zeleni ekologi, belo-črni moralisti in pridigarji so govorili proti oboroževanju, proti krepitvi močnih policijskih sil, o pravno in socialno varni državi. Govorili so, da bo v Sloveniji v obdobju 4 do 5 let zagotovljenih 100000 delovnih mest, zavzemali se bodo za vse oblike pomoči mladim družinam pri njihovem osnovanju, še posebej zaradi zaskrbljujočega upada rojstev oziroma natalitete. Namesto tega imamo skoraj 150000 brezposelnih ljudi, od delavcev do mladih s fakultetno izobrazbo, veliko lačnih družin z otroki, medtem ko se krepijo oborožene sile vojske in policije, ki v rokah
oblastnikov postajajo naši nasprotniki. In taisti so si omislili porast natalitete s sprejemanjem 55. člena k ustavi s prepovedjo splava, zaradi katerega bi bila mlada družina kaznovana pred božjim spovednikom, žena in mati kot kurba, mož ob službo, dosedanji otroci ob možnost nadaljnjega šolanja in usposabljanja oziroma za hlapca. Medtem ko so mnoge družine na robu preživetja oziroma hiranja, se gospoda brez greha pred spovednikom in Bogom zavzemajo za uzakonitev hišic ljubezni - kuplerajev. Delavci smo tudi bili tisti, ki smo želeli pomagati slovenskemu zdravstvu pri premostitvi težav in smo pristali na dopolnilno obvezno zavarovanje. Kako so nas speljali na led. Danes si mnogi delavci ne upajo v bolniški stalež, čeravno so bolni, ker se bojijo, da jih bodo delodajalci odpustili, najbolj pa to velja za porodnice. Mnogi si ne upajo v bolniški stalež, ker bi ob tem njihove družine stradale že kruha, kaj šele drugih jedi. Mnogi si ne upajo, ker vedo, da ne bodo zmogli odplačati zdravstvenih storitev, še posebej pa velja opozoriti, kako drastično upada humanost pri delodajalcih, prostovoljno krvodajalstvo je v silnem upadu in umrljivost je vsak dan večja. To je dokazana resnica. Denar si grabijo zavarovalne agencije in država. Verjemite mi, da so vse stranke v Sloveniji, koalicijske in opozicijske, same sebi namen, medsebojne ovire, v katerih si poslanci, ministri in vlada s spreminjanjem lastninjenja in privatizacije predvsem krepijo svoje materialno bogastvo, moč in ugled, povsem mimo in brez svojih volilcev in delavcev, poslužujejo pa se najbolj kriminalnih in mafijskih metod, ki so se doslej v javnosti prikazale v že znanih aferah, nekaj pa jih je še na obzorju. Vsa
ta početja pa dopušča med drugimi dražva tudi nekdanjim izdajalcem, veleposestnikom in ubežnikom v tujini, čeravno so bili vsi ti zavojevalci slovenskega naroda.
So mar zato in temu namenjene sladke besede iz njihovih usranih ust o vrednotenju slovenskega človeka in delavca, o njegovi marljivosti in sposobnosti ter ustvarjalnosti, da bo še bolj delal, garal, medtem ko bodo delodajalci lahko počeli, kar bodo hoteli in kar se jim bo zljubilo, od razvrednotenja dela pa vse do prelivanja krvi, kar je omogočila država s tem, ko je nas delavce skupno s proizvajalnimi sredstvi, delom minulih let in žulji naših rok prodala. Mar nas bodo takšni zavoljo svojih apetitov ovajali tožnikom, cerkveni gospodi in policistom, ki postajajo orodje v rokah vladnih - političnih sodišč? Mar nas bodo spet kot Jerneje pošiljali od Pon-cija do Pilata? Tega ne smemo dopustiti, zato združimo svoje sile in članstvo, da ne bi prišlo do delitve svobodnih sindikatov na leve in desne, na sindikate posameznih utopistov, članov IO raznih strank. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije mora ostati delavska organizacija pravice in moči, združevanja in ne ločevanja, kot to počne Tomšičev sindikat.
Kot je moč sklepati iz parlamentarnih razprav poslancev, Slovenijo očitno ne zavezujejo sklepi evropskih konferenc o varnosti in zmanjševanju oboroževanja in vidijo prav v tem možnost velikih denarnih poslov. To namreč argumentirajo s tem, da bi se Slovenija zlahka odpovedala železarski, kovinarski in bazični oz. kemijski industriji glede na pomanjkanje surovin in ekološke odpadke ter nevarnosti. Vsi ti pa veliko stavijo na razvoj in razcvet turizma, ob vseh spremljajočih objektih, tudi igralnicah, v zasebni lasti, brez moralnih in človeka vrednih pomislekov. Denar je vse, delavec je le orodje, da ga ustvarja.
To je jedro in bistvo programov strank, ki bi si z vašimi pristopi in vzkliki napolnila svoja jadra obljub ter slovensko demokracijo ovila v črn plašč prisile in ubogljivosti, tudi kot pomoč vladi, da se v Sloveniji izoblikuje podoba južnoameriških držav. Temu recimo NE.	Marjan Pečan,
Kotna pot 10, Dragomer, Brezovica
V NOVO LETO Z NOVIM
ROKOVNIKOM-PRIROČNIKnM >95
ZAJETNEJŠI, BOGATEJŠI, UPORABNEJŠI
Sestavljajo ga koledarski del, zajeten blok za zapiske in broširani priročnik z naslednjo vsebino:
•	abeceda delničarstva
•	kako brati finančna poročila
•	pridobivanje lastninske kulture
•	izvajanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju
•	sindikati in soodločanje delavcev pri upravljanju
Rokovnik-priročnik je nepogrešljiv pripomoček za vsakega sindikalnega zaupnika in člana sveta delavcev v podjetju in ustanovi.
Cena 2.000 SIT, prednaročniška 1500 SIT!
Prednaročilo je mogoče do 31. oktobra. Pohitite!
NUDIMO VAM TUDI NAPIS NA OVITKU (Z DODATNIM PLAČILOM), NAD 100 IZVODOV BREZPLAČNO.
Vsa naročila sprejemamo in nudimo morebitne informacije pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon (061) 321-255, faks 311-956.
NAROČILNICA	..... Ljubljana, september 1994 ^
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)
.........izvod(ov) ROKOVNIK ’95.
Naročeno pošljite na naslov: ............................
Ulica, poštna št., kraj: ................................
Ime in priimek podpisnika: ..............................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku po prednaroč. ceni
2.	Želimo napis na ovitku - prilagamo besedilo napisa
Naročeno dne
Žig
Podpis naročnika
EE'
časopis slovenskih delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 180 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
VSAKI DOBRI IZKUŠNJI KAŽE PRISLUHNITI
Največ bodic je v Lojzeta Peterleta menda priletelo zaradi njegovih pogostih potovanj. Pa je bil mož vendarle zunanji minister. Tudi o sindikalistih je včasih moč slišati, da so več v tujini kot doma. Milana Utrošo, člana predsedstva ZSSS, smo res ujeli med Anglijo in Nemčijo, torej je pravi sogovornik na temo »sindikati in mednarodni odnosi«:
štvo zaposlenih. V njem so videli neposredno grožnjo svojemu obstoju in moči. Toda razčlemba je pokazala, da so tak odnos pokazala le zbirokratizirana, od članstva odtujena vodstva.
trgovanje z delnicami na borzi in ne vseh drugih, pomembnejših, o katerih sva govorila.
Zakonodaja niti ne omogoča, da bi podjetje z večinskim delavskim lastništvom ta model trajno zagotovilo v svojem statutu. Če vanj zapiše notranji trg delnic, mu Agencija pač ne bo dala pečata.«
Svobodni sindikati!
»Hm, tu bo res potrebno nekaj samokritike. Svojo nalogo pri oblikovanju zakonodaje je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opravila vsaj solidno, če ne kar dobro. Uspešni smo bili tudi pri usposabljanju in izobraževanju delavcev, da bi bili pripravljeni na nove razmere. Vse od tod naprej pa je nepostorjeno.«
In kaj vas potemtakem še čaka?
»S spremembami družbenega in gospodarskega sistema smo tudi v sindikatih zaznali, da delujemo na področjih, kjer še nimamo izkušenj. Spremenila se je gospodarska zakonodaja, delovna, zastavili smo privatizacijo...
Vse to so dejavniki, ki terjajo od nas drugačne vsebine in metode dela in kaj je bolj logičnega kot prisluhniti tistim, ki so si izkušnje že pridobili?!
Torej smo se povezali s tistimi tujimi sindikati, od katerih se lahko kaj naučimo. Pri tem nas vodi osnovno pravilo, da je koristno pravzaprav vsako poznavanje razmer in izkušenj drugod - če se hkrati zavedamo, da jih ne moremo kot šablon avtomatično presajati v domače razmere. Moramo spoznavati in znati prilagajati.
Posebej sem zadovoljen, kadar v teh stikih opazim, da nam tudi tuji sindikalisti z zanimanjem prisluhnejo, da se lahko tudi oni marsikaj naučijo od nas...«
Na primer?
»Takšno področje je delavsko soupravljanje v podjetjih, kjer vsakogar močno zanimajo naše izkušnje s samoupravljanjem. Zanimivo, kako pridejo sindikatom prav tudi v razvitih državah tržnega gospodarstva. Očitno smo zavrgli marsikaj dobrega brez kritične presoje. Še posebno italijanski sindikati skrbno proučujejo model samoupravljanja in nas pri teh razpravah res z zanimanjem poslušajo.
Gre torej za razvejan sistem sodelovanja z različnimi sindikati in seže od stikov med njihovimi vodstvi, sodelovanja med zvezami in
V Angliji ne poznajo inštituta delavskega direktorja - razen v podjetjih z večinskim lastništvom delavcev, kjer je delavski direktor pravilo.
posameznimi sindikati pa do pestrih oblik izobraževanja, seminarske dejavnosti, pogovorov s predstavniki sindikatov podjetij in podobno.
Drug sklop mednarodnih stikov je sodelovanje v različnih aktivnostih, ki jih organizira Evropska konfederacija sindikatov in Mednarodna organizacija dela. Tu gre za globalna vprašanja recimo varstva pri delu, delovnih zakonodaj in drugih področij državnega pomena, ki so tudi v interesni sferi sindikatov.«
Lotila sva se obojestranskega interesa v teh stikih, a ga nisva dorekla. Menda tujih sindikatov ne zanimate zgolj zaradi poznavanja samoupravljanja?
Interesi so gotovo širši. Vsi sindikati se zavedajo, da se Slovenija vključuje v Evropo in da bomo prej kot slej del takšnih ali drugačnih gospodarskih povezav in oblik sodelovanja.
Sindikati v teh državah so gotovo močno zainteresirani, da bi Slovenija vstopila z moč-
V angleških podjetjih z internim lastništvom so kljub kompleksnim odnosom povsem ločene funkcije upravljanja, sindikalnega dela in menedžerskega posla.
nimi, učinkovitimi sindikati. Že znotraj držav članic Evropske unije se kažejo razlike. Kjer so namreč sindikati močnejši in delavske pravice večje, so podjetja ali pa državna gospodarstva pravzaprav manj konkurenčna. Sindikati se boje, da bi odliv kapitala in njihovih držav v države v tranziciji zaradi cenejše delovne sile posledično ogrozil delovna mesta pri njih.
To se kajpak povsem pokriva z našimi cilji. Seveda smo za konkurenčnost, a ne za takšno, ki temelji zgolj na čim cenejši delovni sili. Pri tem se najdemo vsi sindikati.«
Gotovo smo država v tranziciji, kar pomeni tudi uvajanje novih lastninskih odnosov in z njimi drugačne vloge sindikatov.
»Glede na model, ki smo ga sprejeli v postopku lastninjenja oziroma privatizacije, smo se svobodni sindikati opredelili, naj bo večina premoženja, ki so ga ustvarili delavci, v resnici njihova. Z drugimi besedami, delavci naj postanejo večinski lastniki podjetij, v katerih so zaposleni.«
Dokaj enostavno geslo, ki pa menda odpira kar nekaj vprašanj?
»Temeljno vprašanje pri tem je, ali je notranje lastništvo zaposlenih le način privatizacije ali pa je trajno lastništvo tudi dolgoročni cilj in vsebina delovanja.«
Ko je prejšnji teden moj kolega bleščeče zagovarjal diplomsko nalogo o lastninjenju, je komisija vanj naravnost vrtala z vprašanji o vlogi sindikatov, češ da v Sloveniji sploh niso zainteresirani za takšen način lastninjenja, ker bi ogrozil njihove pozicije...
»Prav zdaj sem bil nekaj dni pri angleških sindikatih. Na tem študijskem obisku me je gostila angleška vladna inštitucija, zadolžena za sodelovanje in pomoč državam vzhodne in srednje Evrope.
Notranje lastništvo je bila osrednja tema. Ugotovili smo, da sindikati v nekaterih državah res niso bili zainteresirani za trajno lastni-
Zadnji rok za podpis podpore spremembam zakona o denacionalizaciji je 22. oktober 1994. S podpisom spremembe podpirajo zakon zlasti delavci podjetij zavezancev za vračanje nacionaliziranega premoženja. Tudi aktivisti Svobodnih sindikatov, ki so skušali delavce seznaniti o razlogih za spremembo zakona, so te dni odšli na pristojne urade. V Ljubljani je pravo mesto le v Kresiji, na Mačkovi 6. Tam je svoj podpis (v družbi z Rajkom Lesjakom in Branetom Mišičem) overil tudi Dušan Semolič. Če bo zbranih dovolj podpisov, bodo pomenili podlago za vrnitev vračanja premoženja v naravi. To vračanje bi, kot vemo, ogrozilo več tisoč delovnih mest v trgovskih, kmetijskih, gostinskih in drugih podjetjih. (F. K.)
Poleg Amerike ima prav Anglija najbolj razvit sistem notranjega lastništva in ureja ga tudi posebna zakonodaja. Toda v Ameriki so sindikati vodili zelo aktivno politiko propagiranja in uveljavljanja večinskega lastništva zaposlenih. To se jim zdaj obrestuje.
»Uh, veliko! Oblikovati bomo morali veliko bolj konkretno strategijo delovanja svobodnih sindikatov. Organizacijo bomo morali usposobiti za uresničevanje novih ciljev, recimo za trajnejšo zaščito notranjega lastništva delavcev. To velja seveda za podjetja, kjer se bo
V Angliji pa so sindikati temu nasprotovali, seveda iz vzrokov oziroma pomislekov, ki sem jih že omenil.
Med obiski podjetij sem delavce spraševal, kako je sindikat sodeloval v postopkih notranjega odkupa. Praviloma je bil odgovor - nobene pomoči od sindikatov od zunaj, od vodstev, central. Velik interes in dragocena pomoč pa od sindikatov v takšnih podjetjih.«
In rezultat?
»Po nekaj letih ugotavljajo, da ima večinsko lastništvo delavcev bistveno več prednosti kot slabosti in da sindikata ni ogrozilo. Še naprej deluje, in to zelo uspešno.«
A drugače?
»Vsebinsko se mu je vloga kajpak spremenila. Tega se moramo zavedati tudi pri nas. Najprej je treba upoštevati, da mora miniti nekaj časa za krepitev ,lastniške kulture1 in da ima pri tem prav sindikat neprecenljivo vlogo.
Potem gre za način upravljanja teh podjetij, ki izvira iz dveh naslovov: iz naslova lastnine in iz naslova delovnega mesta. Tako so sestavljeni tudi organi upravljanja in funkcija sindikata se uveljavlja predvsem pri drugem naslovu.
Spraševal sem tudi o vzrokih odločitve za ta model. Vedno so na prvem mestu omenjali, da so hoteli biti sami svoji gospodarji in vzeti lastno usodo v svoje roke.
Na drugem mestu je bilo zavračanje vpliva zunanjih lastnikov, ki jih bolj zanima profit kot dolgoročnost in varnost delovnih mest. Videl sem konkretne primere, ko je večino delnic pokupila konkurenčna firma in takoj zaprla podjetje, da si je s tem pridobila njegov trg. Draga naložba, a očitno se izplača. Ta bridka izkušnja je doletela tudi vzhodne Nemce, ki so toliko pričakovali od »bratskega« kapitala, pa jih je ta kupil - ne zato, da bi jih rešil, ampak jih je ukinil zaradi tržišč.
No, na tretje mesto med vzroki postavljajo varnost delovnih mest zase in za naslednje generacije. Dobiček oziroma delitev dividend je šele na četrtem mestu.«
Vrniva se na rodno grudo. Niste še komentirali pomisleka stroke, da sindikati niste za delavsko lastništvo.
»Če apliciram angleške izkušnje na domače razmere, je treba glede na omenjeni rang interesov ugotoviti, da dividende tudi pri nas ne bodo prednostne, ampak bo šlo bolj za delovno mesto in plačo.
Problem temeljne filozofije in tudi zakonodaje pa je v tem, da za prednostni cilj postavlja
večinsko lastništvo zaposlenih uveljavilo. Povsod se namreč ne bo in srečali se bomo z zelo različnimi lastniškimi modeli. Tej pestrosti se bomo morali seveda prilagajati tudi sindikati in to prinaša spet nove naloge, hitro odzivnost, veliko fleksibilnost, stalno prisotnost...«
To so torej izkušnje angleških sindikatov?
»In drugih, čeprav so Angleži vsaj v Evropi na tem področju najdlje. Proučevali smo tudi odnos med sindikati in menedžmentom. V podjetjih brez večinskega lastništva zaposlenih je tog, hierarhičen in odtujen. V omenjenem lastniškem modelu pa se rahlja. Sindikati na strani menedžmenta že zaznavajo več občutka za vse interese zaposlenih, več posluha in dobre volje.
Uveljavljajo tudi nove načine komuniciranja med vodstvi in delavci. Vizije in plane podjetij oblikujejo skupaj, o uresničevanju pa potem delavce obveščajo sproti. Tako so vedno in natančno seznanjeni s položajem podjetja. Komunikacije so redne in žive in prav pri tem imajo sindikati spet nepogrešljivo vlogo, ki njihov položaj in ugled gotovo krepi. Skratka,
Marsikaj, kar imamo pri nas za realsocialistične usedline, nemški sindikati uspešno uvajajo in s pridom uporabljajo.
pomisleki o ogroženosti sindikatov v novih lastniških razmerah odpadajo.«
Uvodoma sem omenil, da sem vas ujel med Anglijo in Nemčijo. Po kaj tja?
»V sredo grem v Miinchen, kamor vabi sindikat DGB. Gre za razpravo na državni ravni, razčlenjevali pa bodo organizacijska vprašanja, odnose med posameznimi sindikati in med njimi ter zvezo...«
Hm, nekam znano zveni. Kar lepo se ujema z osnovno predkongresno temo. So lahko tudi te izkušnje dragocene?
»Kakor za koga. V predkongresnih razpravah sem že nekajkrat ponudil inačice, ki so se prav v Nemčiji pokazale in dokazale kot zelo uspešne in za sindikate potrjeno ugodne. Če nisem konkretno omenjal, da gre za izpeljanko izkušenj nemških kolegov, sem jih dobil pod nos, da skušam uvajati realsocialistične prvine.«
Če se torej za naše sindikaliste realsocialistične zamisli v Nemčiji sindikalistom porajajo kot dobre rešitve, le še hvala za pogovor in bralcem realsocialističen pozdrav.
Ciril Brajer
SKUPŠČINA SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE - LJUBLJANA, 30. IX. 1994
PREHODNO OBDOBJE JE PREPOLOVILO GRADBINCE
Na skupščini Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD), ki je bila prejšnji petek v Domu sindikatov v Ljubljani, je 64 (od 105 vabljenih) delegatov, kandidatov za funkcije v novih organih in gostov najprej pregledalo delo v minulem štiriletnem obdobju, nato sprejelo programske usmeritve za obdobje 1994-98, po dopolnitvi statuta SDGD pa nazadnje opravilo še volitve v svoje organe. Za novega predsednika SDGD so izbrali Staneta Čelesnika, profesionalnega predsednika sindikata podjetja Pionir Novo mesto, ki bo »republiško« funkcijo opravljal volontersko.
Kot je bilo razbrati iz poročila o delu, ki ga je pripravil sekretar SDGD Jernej Jeršan, so bili za obdobje od zadnje skupščine (14. februarja 1990 v Ljubljani) do danes značilni predvsem zaostreni pogoji gospodarjenja, ki so se kazali v recesiji investicijskega vlaganja, inflaciji, naraščanju življenjskih stroškov, administrativnem urejanju plač itd., nenazadnje pa tudi z izgubami in stečaji. Zaradi vsega tega je začel življenjski standard delavcev naglo padati, število nezaposlenih pa naraščati.
»Kot delavska organizacija v okviru ZSSS smo se na politične odločitve oblastnih organov najprej odzivali s predlogi in pobudami, nato pa še s protestnimi shodi in stavkami,« je nadaljeval Jeršan in spomnil zborovalce, da je v tem obdobju nastajala pomembna zakonodaja (o lastninskem preoblikovanju, denacionalizaciji, zadrugah, zavodih, o soodločanju itd.), ki je po eni strani resda reševala določena področja, po drugi plati pa žal povzročila številne nove krivice. »Prestrukturiranje podjetij, posebno tistih, ki so prešla v last države, se ni kaj prida obneslo. Lastninjenje podjetij in zadrug ter druge oblike vračanja premoženja v naravi bivšim lastnikom pa je poskrbelo za dodatno razslojevanje, povzročilo izgubo delovnih mest in Zavrlo investicije v gospodarstvu, kar je številna podjetja pripeljalo na rob preživetja.«
Članstvo se je prepolovilo...
V času prenove ZSSS je prišlo do sprememb v organiziranosti in delovanju tudi v SDGD Slovenije. Na osnovi prostovoljnega včlanjevanja so registrirali nekaj nad 37.000 članov iz vseh panog gradbeništva. »Ta številka bi pomenila v primerjavi s prejšnjim stanjem velik osip članstva, če ne bi vedeli, da je gradbeništvo v tem času preživljalo veliko stagnacijo, ki se je odražala tudi z odpuščanjem velikega števila delavcev,« je prepolovitev članstva komentiral Jeršan. Kljub temu in kljub novemu zakonu o podjetjih pa je SDGD uspelo ohraniti osnovne organizacije v vseh preživelih podjetjih ali jih postaviti na noge v novonastalih družbah. Odločilno vlogo pri tem so odigrale območne organizacije sindikatov.
Že pred prenovo ZSSS so gradbinci opravili analizo organiziranosti in delovanja, ki je jasno pokazala, kaj si članstvo želi in kaj pričakuje od svojega sindikata. Želelo je dobro kadrovsko in strokovno ekipirano območno organizacijo, ki bi po eni strani bila servis za člane in njegove zaupnike v podjetjih, po drugi pa skrbela za povezave, sodelovanje, informiranje in hitro ukrepanje z republiško ravnijo organiziranosti. Kot je bilo slišati na tej skupščini, so bili pri tem kar uspešni. Tako je članstvo prek svojih predstavnikov delovalo v enajstih območnih odborih SDGD; v drugih sedmih primerih so se zaupniki neposredno povezovali z območnimi sveti in delujočimi sindikalnimi pisarnami, v preostalih pa kot delegati v odborih in organih SDGD. Praksa takega delovanja se je izkazala za uspešno že v pr-
vih dveh letih, zato so jo na izredni skupščini SDGD februarja 1992 sprejeli za svojo tudi s spremembami in dopolnitvami statuta. Kakor tudi uvedbo delovanja članov v posameznih odborih panog, ki se je pokazala za potrebno, ko se je problematika gradbeništva začela zaostrovati.
»Praksa pa je tudi pokazala, da ni problem v organiziranosti,- ampak pri ljudeh, ki opravljajo sindikalne funkcije,« je organizacijsko vprašanje SDGD zaokrožil Jeršan. »Zato se bo glede na novonastale pogoje delovanja sindikata in čedalje bolj perečo in kompleksnejšo problematiko gradbeništva pred zaupnike prvenstveno postavljala zahteva po njihovem znanju in informiranosti.«
Kdaj nova KP?
»Precej časa in veliko energije smo porabili za lastno organiziranost, saj nam je prekaljeni predsednik Franc Berginc nenadoma zbolel, volonterju pa ga je bilo v kratkem času težko kolikor toliko ustrezno zamenjati,« se je strinjal predsedujoči Marijan Fras, ki je kot podpredsednik SDGD moral zamenjati predsed-
Zdcnka Bobovec (Pomurje). »Časi so žal taki, da je težko pridobiti delavce že za majhno stavko, kaj šele za generalni štrajk,« je menila. Se je pa vprašala, katera podjetja je Združenje delodajalcev spraševalo, da je dobilo take odgovore. V njenem okolju je namreč 18 podjetij gradbene dejavnosti; povsod delavci dobivajo stoodstotne plače, v nekaterih pa celo do 30 odstotkov višje, direktorji pa apelirajo, naj že enkrat podpišejo panožno kolektivno pogodbo, ker splošne ne potrebujejo. Torej?
Prek ZSSS vplivati na državo
Sicer pa po mnenju Bobovčeve v poročilu o delu v minulem obdobju manjka pasus o tistih podjetjih, ki so v Skladu za razvoj, saj Koržetovi direktorji »prvič slišijo za kakšne kolektivne pogodbe, zakona pa tako ali tako ne poznajo«. Z njimi da se ne da pogovarjati; treba je samo groziti. Nadaljevala je, da bi morali pritisniti tudi na zasebnike, da bi začeli izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo, končala pa s predlogom, ~da bi skušali prek ZSSS iztržiti beneficirani staž za delavce v gradbeništvu. Delali naj bi le do 63. leta starosti. ..
Ciril Urek (Zasavje) je najprej izrazil vse priznanje sindikalnim zaupnikom, ki so se v teh razmerah borili za svoje delavce, nato pa dal dve tehtni pripombi k sicer »klasičnim« programskim usmeritvam za prihodnje obdobje.
nega premoženja,« je povedal Semolič. Gradbincem je kot sugestijo navrgel, naj razmišljajo, kako bi lahko mlade družine najlažje prišle do stanovanja. »Pameten odgovor na to vprašanje bi za vas pomenil kruh, za državo pa odrešitev.« Za bližajoči se 2. kongres ZSSS pa da bi lahko pripravili kakšno posebno resolucijo,
denimo, o problematiki projektive ali o visokih gradnjah, o področjih torej, kjer v gradbeništvu najbolj škriplje.
V razpravi sta sodelovala še Rok Pavšič (Ljubljana) in Metod Habe (Igrad, Idrija). Pavšič je pojasnjeval, da odbor za projektivni inženiring zato ni zaživel, ker so projektanti še bolj razdrobljeni
kot kolegi iz drugih gradbenih dejavnosti, da pa je nujno potreben, ker firme na črno najemajo projektante iz tujine. Habe pa je prepričan, da imamo še staro jugoslovansko delavsko zakonodajo: »Apelirajmo, da jo bomo napravili - slovensko!«
O statutu nenavadno živahno
Za razliko od ne preveč odločnih razprav o delu v minulem obdobju pa se je razživela nenavadno živahna razprava o predlogu sprememb in dopolnitev statuta SDGD. Branka Jurak (Podravje) se je najprej lotila 43. člena, ki pravi, da je »predsednik neprofesionalec - volonter«. Predlagala je, naj pripišejo »praviloma«, da si ne bi po nepotrebnem zaprli vrat za naslednja štiri leta, »saj je v hiši več šibkejših
Namesto nove kolektivne pogodbe ža gradbene dejavnosti so delegati dobili na mizo fotokopirani telefaks Združenja delodajalcev, »da ni mogoče odstopati od dosedanjih stališč*. Čeprav naj bi bilo tako stališče povod za napoved stavke, so le sklenili, da se bodo še pogajali.
nika Berginca. »Med delodajalci in našim članstvom je težko voziti barko. Če bi bila panoga v mirnejših vodah, bi jo bilo lažje obvladovati, tako pa...« Tako pa delodajalci niso pripravljeni popustiti sindikalnim zahtevam in zato kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti še vedno ni podpisana...
Ker smo o »rojevanju« te kolektivne pogodbe v Delavski enotnosti obširno poročali pred dvema tednoma, naj tokrat ponovimo le ultimativno zahtevo pogajalske skupine SDGD: »Če do naše skupščine kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti še vedno ne bo podpisana, se bomo gotovo odločili za bolj drastične metode sindikalnega boja!« Grožnja je bila zaman, saj so namesto nove kolektivne pogodbe zborovalci dobili na mizo fotokopirani dopis Združenja delodajalcev, v katerem so lahko med drugim prebrali, »da ni mogoče odstopati od dosedanjih stališč. Še več: izražena mnenja kažejo, da je šla naša stran v nekaterih popuščanjih celo predaleč...«
Tak odgovor Združenja delodajalcev je bila kar primerna iztočnica za razpravo, vendar se je izziva presenetljivo lotila samo
»Ker se bo do novega leta večina podjetij olastninila, se bo pred zaposlene postavilo vprašanje, kako se obnašati kot delničar, kot sindikalist in kot delavec. Zato bi kazalo izobraževanju članov dati večji poudarek,« je menil in nadaljeval: »V zadnjem času smo priče sramežljivemu zaposlovanju delavcev iz drugih držav. Na to moramo biti še posebej pozorni, saj bodo prišleki gotovo pripravljeni delati za bagatelo in tako zbijati ceno našim delavcem...«
Dušan Semolič, predsednik ZSSS, se je strinjal z eno izmed ugotovitev predsedujočega Marijana Frasa, da bi družno bolj vplivali na politiko države. Kot dokaz, da je ZSSS tako delala že sedaj, pa je omenil zakon o varstvu pri delu in zakon o inšpekciji dela, ki sta nedvomno posledica njihovega pritiska. »Zakon o kolektivnih pogodbah, ki smo ga zahtevali na štrajku pred dvema letoma, je tik pred sprejemom; na rešetu pa se utegne znajti tudi lastninski zakon, na katerega slabosti smo tudi opozarjali že pred dvema letoma, pa so nas zmerjali z rdečo bando. Zadnji primer takega družnega reagiranja pa je preprečitev lastninjenja sindikal-
Vabilo na skupščino Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije so poslali na 105 naslovov. Odzvalo se je 64 delegatov, kandidatov za funkcije in gostov, voliti pa jih je smelo 39 (ali 55,7 odstotka). Čeprav se je zdela velika dvorana Doma sindikatov kar polna, je bila sklepčnost skupščine vendarle na robu...
Kdo je kdo?
# Stane Čelesnik (Pionir Novo mesto) - predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD);
0 Mijo Popovič (Čementama Trbovlje) - podpredsednik SDGD;
0 Jernej Jeršan (RO SDGD) - sekretar SDGD;
0 Republiški odbor SDGD (31 članov): Nikola Dujmič (Kraški zidar, Sežana), Metod Habe (Zidgrad, Idrija), Franc Bezjak (Stanovanjski servis Ptuj), Franc Trebše (Vegrad, Velenje), Miloš Bratina (Primorje, Ajdovščina), Peter Raztresen (Begrad, Črnomelj), Jože Nosan (Universal, Ivančna gorica), Mijo Popovič (Cementarna, Trbovlje), Rudi Tomše (Zasavje, Trbovlje), Jure Alač (Pomgrad, Murska Sobota), Danica Jug (Ingrad, Čelje), Gabrijel Nemec (TIM, Laško), Branimir Strniša (Gradis, Celje), Ivan Parkelj (VGP, Novo mesto), Adolf Kočar (Tehnik, Škofja Loka), Marta Mulej (Gradbinec, Kranj), Peter Uranjek (Kograd, Dravograd), Franc Volčanjšek (Pionir, Krško), Zvonimir Kristančič (Salonit, Anhovo), Vida Frlič (Soča, Nova Gorica), Anton Frešer (Opekama, Pragersko), Andrej Fideršek (Elektra, Maribor), Dušan Zemljič (Ograd, Ormož), Marijan Fras (Tekol, Maribor), Branka Jurak (OO ZSSS za Podravje), Ivan Šimunič (SCT, Ljubljana), Jakob Derani (Gradis, Ljubljana), Jernej Jeršan (SDGD), Mijo Levačič (Termika, Ljubljana), Omer Zubovič (GPG, Grosuplje, Roman Blatnik (Gradis, Domžale);
0 Nadzorni odbor (5 članov): Janko Dornik (Rudis, Trbovlje), Edo Frantar (Pionir, Novo mesto), Božo Gabaj (SCT, Ljubljana), Nikolaj Kuhar (Pomgrad, Murska Sobota), Janez Zajec (SPO, Ljubljana);
0 Delegati SDGD za 2. kongres ZSSS (12): Jure Alač, Stane Čelesnik, Vida Frlič, Marijan Fras, Jernej Jeršan, Danica Jug, Marta Mulej, Mijo Popovič, Ivan Šimunič, Peter Uranjek, Franc Volčanjšek in Dušan Zemljič.
Novi predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Stane Čelesnik (desno) se je kot gradbeni tehnik zaposlil v novomeškem Pionirju leta 1968. Skoraj 25 let je delal v gradbeni operativi, od leta 1992 pa je profesionalni predsednik sindikata podjetja Pionir, Novo mesto. Funkcijo predsednika SDGD bo opravljal volontersko. Jernej Jeršan (levo) pa bo profesionalni sekretar SDGD tudi v naslednjem mandatnem obdobju.
ROS, pa imajo oba profesionalca«. Njen predlog je bil sprejet, kako deluje, pa so spoznali že kmalu: ker je novi predsednik kandidiral kot volonter, so morali dati na glasovanje, če so za - volonterja...
Stane Čelesnik (Dolenjska) je vprašal, ali je možno po novem statutu organizirati enotni sindikat na ravni sistema, ki združuje delavce različnih dejavnosti. Z odgovorom, da naj bi bila glavna dejavnost tista, ki bi to določala (24. člen), ni bil povsem zadovoljen. Mira Videčnik (Velenje) ga je potolažila, da so taka podjetja tudi na njenem območju; delavce so prečlanjevali v drug sindikat, če so tako želeli, da pa na krovno delovanje sindikata to v ničemer ni vplivalo.
Branka Jurak je dala na tapeto tudi tisto alineo 48. člena statuta, ki govori o izvršnem odboru. Po njenem je IO operativni organ, ki nalaga delo sekretarju, zato ne bi bilo primemo, če bi bil sekretar njegov član, saj bi tako sam sebi nalagal delo. Čeprav je bilo to vprašanje zanimivo, je bilo za zborovalce vendarle preveč akademsko. Predlog so zavrnili.
Živahno je bilo tudi tik pred volitvami, saj se je ime kandidata Janeza Zajca (Ljubljana) pojavilo na dveh listah - za republiški in za nadzorni odbor, za nameček pa je predsednik komisije za organizacijo in kadre Janez Hambroš pedantno ugotovil, da kandidatka Podravja za članico RO Branka Jurak ni članica SDGD, temveč Sindikata državnih in družbenih organov. No, zaplet so razrešili (glej Kdo je kdo?) in volitve izpeljali v zadovoljstvo vseh navzočih ...
Takoj po končani skupščini je bila konstitutivna seja novega republiškega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, na kateri so se dogovorili za prave kratkoročne naloge. Prednostna bo gotovo takojšnja obnovitev pogajanj za sklenitev nove panožne kolektivne pogodbe.	Damjan Križnik
ŠESTA SKUPŠČINA SINDIKATA OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE
DOGOVARJANJE NAMESTO ZAOSTROVANJA NASPROTIJ
Delegati skupščine sindikata obrtnih delavcev so potrdili poročilo o delu republiškega odbora sindikata v preteklem obdobju in programske usmeritve. Verificirali so tudi sestavo novega republiškega odbora in izvolili njegovega predsednika in sekretarja. Obe funkciji bosta še naprej opravljala Peter Jančar in Martin Muršič. Obsežnejšo razpravo pa je sprožila sindikalna zaupnica Albina Bertoncelj, ki je orisala zgodbo snažilk v podjetju Inteks, ki so že štiri mesece brez plače. Sindikat obrtnih delavcev jim bo skušal pomagati po svojih močeh.
Skupščino je začel predsednik Peter Jančar z mislimi o enakopravnosti interesov dela in kapitala. Tudi nasprotne interese je treba namesto s konflikti presegati z dogovarjanjem. Jančar je omenil tudi socialno in pravno državo in socialni pakt med enakopravnimi partnerji. Po njegovem mnenju se morajo sindikati tolči za enakopravnost dela. Njihov uspeh je odvisen od strokovne usposobljenosti, izkušenj, dobre organiziranosti in tudi vzajemnosti med delavci. Moč sindikatov pa je odvisna od poštenosti boja za delavske pravice. Po Jančarjevem mnenju mora sindikat ščititi vse delavce, torej tudi tiste, ki vanj niso včlanjeni, in jim dokazati, da je vreden njihovega zaupanja. Uspešnost sindikata pa je odvisna tudi od sodelovanja z drugimi sindikati tako v okviru ZSSS kot tudi širše. Uspešen sindikat je le tisti, ki uspešno ščiti pravice vseh delavcev, je zaključil Peter Jančar.
Poročilo o delu v preteklem obdobju pa je obrazložil sekretar sindikata Martin Muršič. Tudi on je na prvo mesto postavil spoštovanje med partnerji. Pisno poročilo za sejo omenja tudi velike možnosti razvoja obrtne dejavnosti, v katero spada 37 tisoč gospodarskih enot, 34 tisoč zasebnih podjetij in 12 tisoč popoldanskih obrtnikov. V poročilu piše, da dajejo vse te obratovalnice kruh 135 tisoč ljudem oz. vsakemu petemu zaposlenemu.
Poročilo pa ugotavlja, da ta del gospodarstva ni dobro or-
ganiziran. Fizične osebe se namreč povezujejo v obrtno zbornico, pravne osebe pa v splošno združenje iz sestave Gospodarske zbornice Slovenije. Muršič ugotavlja, da je lahko sindikat zelo ponosen na kolektivno pogodbo in njen razvoj. Prav ta sindikat je namreč že leta 1972 podpisal prvo kolektivno pogodbo v Sloveniji, ki je podlaga za vse današnje pogodbe. Kolektivne pogodbe so dajale delavcem vse tisto, kar so delavcem v združenem delu zagotavljali
zakoni in samoupravni sporazumi. Izjemno pomemben dosežek kolektivne pogodbe za delavce pri obrtnikih sta sklad za dopolnilno izobraževanje in sklad za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev.
Zaposleni delavci v obrti so do leta 1988 dobivali plače, ki so bile tudi 20 odstotkov višje od povprečja v gospodarstvu. Leta 1993 pa so realne plače v obrti zaostajale za 13 odstotkov za povprečjem v gospodarstvu. Boljše kot obrtni
delavci so bili plačani celo gradbeniki. Sindikat obrtnih delavcev, ki nadaljuje pogajanja o dveh novih kolektivnih pogodbah, pričakuje, da mu bodo partnerji pojasnili, kam gre denar od izjemno povečanih cen obrtnih storitev. Sindikat bo v pogajanjih predlagal, naj bi tudi delavci v tej dejavnosti prejemali plače najkasneje do 15. v mesecu. Za zaposlene bodo zahtevali tudi regres za letni dopust do konca junija in vsaj simbolično štirinajsto plačo.
Poročilo vsebuje tudi podrobno sliko organiziranosti sindikata, ki jo ureja statut, sprejet aprila 1993. Delo sindikata obrtnih delavcev ne temelji na osnovnih organizacijah, ampak na mreži sindikal-
Skupščine sindikata obrtnih delavcev se je udeležilo 22 od 29 delegatov. Bilo je tudi nekaj gostov, med njimi Dušan Semolič.
Delovno skupščino je vodilo delovno predsedstvo v sestavi: Fanika Pavič, Jože Kocman in Lidija Dumanič.
O prevzemanju snažilk
Albina Bertoncelj je skupščino seznanila s položajem snažilk v Inteksu z Jesenic, o čemer smo pisali v prejšnji številki DE. Razprava je pokazala, da takšno ravnanje novih podjetnikov ni osamljeno. Po besedah Branke Jurak se je v Podravju že pred leti pojavila mešana firma, ki je prevzela snažilke številnih podjetij. Danes te snažilke zaradi povečevanja normativov in nizkih plač prostovoljno odpovedujejo delovno razmerje. Tega podjetja Jurakova več ne obiskuje, ker direktorji od nje zahtevajo, naj pozabi na sindikalno poslanstvo. Po njenem mnenju so edina rešitev za delavce tožbe. Ker delavci ne radi tožijo v svojem imenu, bi morali sindikati začenjati kolektivne spore. Sindikalisti in prizadete delavke pa morajo, po njenem mnenju, tudi glasno kričati in vplivati na javno mnenje.
O zelo slabem stanju na tem področju so govorili tudi Andrej Kranjc iz Velenja, Milica Dabanovič iz Celja in Danilo Šipoš iz Pomurja. Skupščina je po razpravi sklenila, da bo sindikat delavkam pomagal pri premeščanju gmotnih težav.
BODO BANKE REŠILE TAM?
STAVKAJO V MARIBORSKEM KAROSERISTU IN GRADISU
V mariborskem Karoseristu, ki zaposluje 158 delavcev, se je v začetku tega tedna začela stavka. Delavci zahtevajo avgustovske plače in preostanek regresa, saj so doslej prejeli samo šest tisoč tolarjev regresa in še to. v bonih. Po besedah predsednika SKEI v Karoseristu Draga Baumana sodelavci odločeni stavkati do izpolnitve njihovih zahtev, saj mnoge že pesti socialna stiska. Zaposleni v Karoseristu namreč ne prejemajo niti plač po kolektivni pogodbi, ampak deset odstotkov nižje.
•
Na začetku tedna je začelo stavkati okoli 200 delavcev Gradisa v Mariboru, ki terjajo izplačilo avgustovskih plač. Gradi-sovci že nekaj mesecev prejemajo plače neredno, nezadovoljni pa so tudi z razmerami in odnosi v podjetju. Zaradi tega so čez poletje nekajkrat spontano izražali nezadovoljstvo, tokrat pa so po besedah presednika Svobodnih sindikatov Borisa Petelinška odločeni stavkati do izpolnitve zahtev.
'F K.
V Tamu so na začetku tedna delavci zopet začeli stavkati. Tokrat je stroje ustavilo blizu 1500 delavcev družbe Gospodarska vozila in okoli 400 delavcev družbe Inženiring in vzdrževanje. Delavci Gospodarskih vozil terjajo izplačilo tretjega dela regresa, delavci družbe Inženiring in vzdrževanje pa izplačilo poračuna plač za mesec julij in izplačilo tretjega dela regresa.
Konec minulega tedna so protestno odstopili člani upravnega odbora Tama, ki so to dolžnost prevzeli šele pred dobrima dvema mesecema. Njihov odstop je posledica pisma, ki ga je upravnemu odboru Tama poslal minister dr. Maks Tajnikar in v katerem navaja, da so predstavniki Nove Kreditne banke Maribor, Nove Ljubljanske banke in SKB banke na pogovorih na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pogojevali svojo pomoč pri sanaciji Tama z zamenjavo sedanjega upravnega odbora in vodstva
Tama ter terjali sklic skupščine delničarjev.
Člani upravnega odbora Tama so v odstopni izjavi med drugim zapisali, da so s takšnim odnosom izničeni vsi njihovi dosedanji napori kakor tudi napori poslovodstva Tama pri dezinvestiranju, pridobivanju novih poslov in ohranjanju socialnega miru. Upravni odbor je ob odstopu sklical tudi skupščino delničarjev, ki bo konec meseca. Do tedaj bo dosedanji upravni odbor kar se da korektno opravljal svojo funkcijo. Sedaj so na potezi minister in banke, ki prevzemajo skupno tudi največje breme odgovornosti za nadaljnjo sanacijo Tama.
Že pred časom je nepreklicno odstopil tudi predsednik poslovnega sistema Tama Maksimilijan Senica. Zanj poznavalci pravijo, da Tam pozna do »zadnjega delavca« in do »zadnjega vijaka«. Morda je k njegovemu odstopu prispeval tudi dr. Maks Tajnikar, ki je v nekem intervjuju v zvezi
Jeseniški podjetnik pretepa snažilke
Položaj v podjetju Inteks se je v zadnjih dneh izjemno zapletel. Direktor Bratko Košir je fizično obračunal s tremi delavkami, ki so od njega zahtevale odgovor na svoje zahteve. Delavke so se zaradi tega odločile za stopnjevanje stavke, to je za gladovno stavko. Obveščeni smo, da bodo policisti Koširja prijavili zaradi pretepanja delavk, ki so poiskale tudi zdravniško pomoč. Kot nam je povedal Anton Stražišar, sekretar svobodnih sindikatov na Jesenicah, so se o pomoči stavkajočim snažilkam, katerim direktor dolguje štiri plače in nadomestila za prehrano ter prevoz, pogovarjali tudi z ministrico za delo Rino Klinar. Načelno so se dogovorili za pomoč v višini ene zajamčene plače, ki jo bo po svojih pravilih skušal izpeljati Center za socialno delo na Jesenicah. Anton Stražišar se je pogovarjal tudi z organi, pristojnimi za revizijo poslovanja podjetja Inteks.
O konkretni pomoči oškodovanim delavkam so sklepali tudi organi sindikata obrtnih delavcev in ZSSS. Martin Muršič, sekretar sindikata obrtnih delavcev pravi, da bodo zbrali več kot 300 tisoč tolarjev pomoči. Denar bo prispeval tudi odbor sindikata obrtnih delavcev za Podravje. Dušan Semolič je danes (5. okt.) izročil dvema delavkama po 15 tisočakov.
Iz vsega tega lahko ugotovimo le, da hudo oškodovanim delavkam pomaga le njihov sindikat. Država očitno ne zna in noče ukrepati. Pretepanje delavk pa kaže, da so zaradi tega novodobnemu podjetniku zrasla krila. Danes ali jutri bodo lahko enako pot uporabili tudi desettisoči drugih in obogateli na račun pridnih in poštenih delavcev.
Če hoče naša država res v Evropo, bo morala dokazati, da smo socialna in pravna država. Dogodki na Jesenicah, kjer mejimo z Evropsko unijo, pa kažejo, da smo še vedno zelo globoko na Balkanu.	Franček Kavčič
nih zaupnikov in na štirih območnih odborih. Članarino plačuje le nekaj več kot tretjina od deset tisoč delavcev, včlanjenih v sindikat. Razmere na organizacijskem področju se bodo izboljšale, ko bo sindikat vzpostavil lastno evidenco in svoj sistem plačevanja in delitve članarine.
Na podlagi kolektivne pogodbe deluje v Sloveniji 23 občinskih in medobčinskih skladov za izobraževanje delavcev in osem skladov za reševanje stanovanjskih vprašanj. Sindikat izdaja tudi svoje glasilo Delavec v obrti, ki izhaja že deseto leto v nakladi več kot 20 tisoč izvodov.
Vse to smo povzeli po pisnem poročilu in ustnih izvajanjih Martina Muršiča. Iz programskih usmeritev za delo v prihodnjem obdobju pa moramo omeniti krepitev množičnosti in s tem finančne moči sindikata. Sindikat si bo prizadeval tudi za ohranitev obeh skladov in skušal doseči, da bi vanju plačevali tudi lastniki firm iz drobnega gospodarstva. Glavna naloga sindikata pa bo uveljavljanje kolektivnih pogodb in zaščita
delavcev na njihovi podlagi.
Na skupščini je nastopil tudi predsednik nadzornega odbora Alojz Zajc. Opozoril je na premajhno število članov in nered pri pobiranju sindikalne članarine. Po njegovem mnenju bo sindikat lahko sklenil novo kolektivno pogodbo le, če bo vanj povezanih več kot polovica delavcev v tej panogi.
Skupščina se je končala z volitvami. Delegati so najprej soglasno potrdili 13-član-ski republiški odbor. Vanj so izvoljeni Peter Jančar, Martin Muršič, Jože Kocman, Lidija Dumanič, Alenka Kovačič, Jože Časar, Zdravko Belingar, Jože Peneč, Vinko Koren, Drago Polajžer, Branko Nikolič, Branko Raljan in Marjan Pfeifer. Nadzorni odbor sestavljajo: Alojz Zajc, Jože Ločniškar in Anton Smrekar. Delegati na drugem kongresu ZSSS bodo Lidija Dumanič, Jože Kocman in Jože Ločniškar. Predsednika in sekretarja pa so delegati volili s tajnim galsovanjem. Delegati so soglasno obnovili mandat Petru Jančarju in Martinu Mur-Franček Kavčič
z delom poslovodstva v Tamu dejal, da so izkušnje pokazale, da je v Mariboru težko priti do dobrega novega menedžerja. »Tako je včasih bolje imeti malo slabšega kot pa nobenega,« je še pribil dr. Tajnikar.
Kljub temu, da Senica do razrešitve še opravlja svojo dolžnost, je pred dnevi v intervjuju za Večer povedal, da ima v rokah pogodbo za 9,5 milijona mark vreden posel, ki je ne more podpisati. »Za realizacijo tega posla zdaj ne morem več jamčiti,« je pojasnil. V intervjuju je zavrnil tudi nekatere ocene in očitke v zvezi s poslovno politiko Tama.
Senica trdi, da je bil v letih 1991, 1992 in 1993 iz Tama izčrpan v slovenski finančni prostor ogromen kapital, saj je kljub nastalim razmeram in izgubi trga Tam plačeval vse. V tem času je Senica, kakor pravi, uspel za Tamova podjetja zagotoviti 70 milijonov mark. Vendar so podjetja nato ta denar porabila za plačevanje obveznosti do bank in države, še najmanj pa za delavce in dobavitelje. V zadnjih treh letih in pol je Tam samo za obresti bankam za kredite izpred štirih let plačal 160 milijonov mark. Senica trdi, da je zaradi nenehnega finančnega izčrpavanja Tama padla realizacija, ki je še leta 1991 dosegala 400 milijonov mark. »Priznavam samo eno krivdo: in ta je, da smo preveč plačevali navzven. Kako bi bilo,
če bi bili tako kot Talum razbremenjeni vseh plačil? Pa je njihova produkcija manjša in kumulativne izgube v zadnjih letih višje od naših, pa tega nihče ne omenja. Noben velik sistem ni obstal, če ga država ni podržavila ali če ga nista reševala Deželakova agencija ali Koržetov sklad,« trdi Senica.
Negotove razmere v Tamu povzročajo med delavci, ki se morajo dobesedno vsak mesec s stavkami boriti za zaslužene plače, predsednik SKEI v Tamu Drago Gaj-zer opozarja, da je razpoloženje med delavci zaradi tega vse slabše.
V poslovnem sistemu Tam, ki zaposluje okoli 4300 delavcev, je trenutno na čakanju 1500 do 2000 delavcev. Tamu namreč primanjkuje zagonskih sredstev za že naročeno in avansirano proizvodnjo za znane kupce. Minister dr. Tajnikar je že pred časom javno povedal, da je v Tamu približno toliko delavcev, kot jih je sedaj na čakaju, trajno presežnih, kar še dodatno vpliva na zaskrbljenost delavcev.
Ali in kdaj bo Tamu, ki daje zaposlitev še več kot 15 tisoč kooperantom, uspelo priti do zagonskega kapitala, za katerega moleduje že od februarja letos, kljub vsemu še vedno ni znano. Kakor kaže, je sedaj - po odstopu upravnega odbora in predsednika poslovnega sistema - vse odvisno od hank.	Tomaž Kšela
Sindikalna lista
Prvi dei
september 1994 SIT
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12. uri odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem)
2.	Kilometrina (od 1. 8. 1994 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno
z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini	1.302
5. Regres za prehrano	6.078
Drugi del
V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje maj 94 do julij ’94 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od maja 94 do julija '94 znaša 56.332,00 tolarjev.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	28.166,00
-za 20 let	42.249,00
-za 30 let	56.332,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	168.996,00
3.	Solidarnostne pomoči	56.332,00
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko
Veljavne izhodiščne plače za gospodarstvo OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER 1994
določene na osnovi tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994 (Uradni list RS, št. 23/94)
Tarifni razred	Zahtevnostna skupina	Izhodiščna bruto plača (v SIT)
. I.	enostavna dela	37.455
II.	manj zahtevna dela	41.201
III.	srednje zahtevna dela	46.070
IV.	zahtevna dela	51.313
V.	bolj zahtevna dela	58.055
VI.	zelo zahtevna dela	69.292
VII.	visoko zahtevna dela	78.656
VIII.	najbolj zahtevna dela	93.638
IX.	izjemno zahtevna dela	112.365
1
s:
1
i
I
A:
I
I
I
S:
1
i
i
BODO DELAVCI TTE OSTALI BREZ TOVARNE?
Stečaj Gorenja Eka iz Velenja se je pred tremi leti končal s prisilno poravnavo. Po njej je premoženje ostalo očiščenemu Eku, večina delavcev pa se je prezaposlila v tovarno tehničnih elementov (TTE). V Eku je ostalo le 12 delavcev, ki upravljajo vse premoženje, zlasti proizvodno halo (v izmeri 18 tisoč kvadratnih metrov), v kateri je v najboljših letih delalo več kot tisoč delavcev. Novo podjetje TTE je zaposlilo dvesto delavcev, ki Eku plačujejo najemnino za poslovne prostore in opremo.
i
Regres za prehrano 6.272 SIT mesečno.
Glede na rast cen v drugem in tretjem trimesečju letošnjega leta in na osnovi 3. točke Tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994 so se z oktobrom izhodiščne bruto plače povečale za 3,2%.
•><
m
i
I
I
g
KAJ DEUJO
	u farnih ličkih N|l	Aiih	ih ,		
s*ei
Sindikat kovinske in eleklroindustrile
Vse do letošnjega septrembra so bili delavci in vodstvo TTE prepričani, da so zaradi prisilne poravnave le začasno ločeni od podjetja, iz katerega so izšli, in da bo kmalu prišlo do združitve obeh firm. Lastninski program Eka pa jim je dokazal, da so se krepko motili. Program, potrjen od Agencije za privatizacijo, namreč predvideva neodplačni prenos proizvodne hale na Sklad za razvoj. Na ta način se bo zmanjšala vrednost družbenega premoženja po otvoritveni bilanci. Delavci TTE mislijo, da bo hala, v kateri delajo, pripadla Elektroniki, ki je že v lasti omenjenega sklada. Tako sklepajo zato, ker se delavci tega podjetja sprehajajo po njihovih proizvodnih prostorih. Če se bo takšen scenarij uresničil, si bo več kot dvesto delavcev TTE moralo poiskati nove proizvodne prostore in ogrožena bo večina delovnih mest. Delavci se bojijo, da bodo kljub temu, da je TTE zanje dobil denar za nova delovna mesta, ostali brez vseh pravic, ki jim gredo po zakonih in kolektivnih pogodbah. Prizadeti delavci so se v tem položaju odločili tudi za protest pred skupščino občine Velenje. Nastopili so pred delegati vseh treh zborov, ki so s posebnimi sklepi podprli njihove zahteve za ohranitev 200 delovnih mest
in za 100 novih delovnih mest po programu Revoza iz Novega mesta. Od Agencije za privatizacijo pa so delegati zahtevali, naj zaustavi program lastninjenja Eka.
Kljub tem in drugim sklepom skupščine občine so direktor Eka Andrej Glušič in šest njegovih sodelavcev na zboru delavcev, ki je bil 29. septembra, program lastninjenja potrdili. Proti njemu je glasovalo pet delavcev,
ki pripravljajo program za Revoz.
Prizadeti delavci TTE, ki so povezani v SKEI, so bili zaradi tega ogorčeni in so svoje probleme in predloge predstavili na tiskovni konferenci 30. septembra. Zaposlenim in vodstvu Eka so ponovno predlagali združitev obeh firm, ki bi bivšim sodelavcem istega podjetja omogočila pravično udeležbo v lastninjenju. Gre za družbeno premoženje, ki še ni razdeljeno. TTE je po letu 1991 dajala denar za vzdrževanje in posodabljanje opreme, ki je formalno last Eka. Na tiskovni konferenci je govoril tudi direktor TTE Bojan Pen-šek in povedal, da Eko ne kaže nobene pripravljenosti in razu-
Za drugačen potek zasedanja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine, kot je bilo predvideno, so prejšnji torek poskrbeli delavci podjetja TTE, ki so se že uro pred pričetkom seje zbrali na protestnem shodu pred skupščinsko dvorano. Tako so opozorili na krivičen scenarij lastninjenja v družbenem podjetju Eko in na zanikanje vseh dogovorov o združitvi Eka in TTE.
mevanja do predlogov delavcev TTE. Lastninski program Eka pa po njegovem mnenju ogroža zlasti izvedbo programa za Revoz, ki bo zaradi tega verjetno poiskal novega dobavitelja.
S problemi delavcev TTE se je po besedah Mire Videčnik ukvarjala tudi območna organizacija svobodnih sindikatov v Velenju. Sindikalistom in delavcem je predlagala enake ukrepe kot delegati občine Velenje. Sedmim delavcem, ki naj bi bili premeščeni v Eko, so svobodni sindikati ponudili tudi pravno zaščito.
Skupščina občine Velenje se je obrnila tudi na družbene pravobranilce samoupravljanja. Po naših informacijah so le-ti zahtevali, naj Agencija za plačilni promet opravi revizijo poslovanja Eka. Takšna revizija pa ni ovira za izvajanje potrjenih lastninskih programov. Toda družbeni pravobranilci samoupravljanja nimajo nobenih drugih pristojnosti.
Po obstoječi zakonodaji, ki ni bila pisana za takšne primere, imajo direktor Eka in peščica njegovih sodelavcev pravico razpolagati s celotnim premoženjem Eka. Besede pravičnost zakoni ne poznajo. Usoda dvesto delavcev je torej na prvi pogled odvisna le od dobre volje Andreja Glušiča in njegovih zvestih sodelavcev.
Podpisani je kljub temu prepričan, da lahko črni scenarij za delavce prepreči na primer Agencija za privatizacijo in tudi nekdanji poslovni sistem Gorenje. Vmešavanje skupščine občine Velenje v zadevo dopušča tudi domnevo o reševanju zapleta s političnimi sredstvi. Sindikalni kronist pa meni, da tudi prizadeti oropani delavci še niso rekli zadnje besede. Na razpolago so jim še najbolj ostre oblike sindikalnega boja, na primer zasedba tovarne in tudi uničevanje lastnine.
Franček Kavčič
iS
S
1
S
m
l
i
I
I
i
Najsmotrneje bi bilo, da se ta določba razlaga tako: sindikati bi si morali prizadevati za tako uveljavitev delavskega direktorja, da je leta po zakonu obvezen v vsaki družbi, ki ima več kot 500 zaposlenih, pa naj bo to delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo ali pa kakšna druga vrsta družbe. Ni namreč resnih razlogov za razlikovanje med vrstami družbe glede tega, ali le-te imajo delavskega direktorja ali ne. Gra-matikalna razlaga zakona sicer ne potrjuje tega stališča, vsekakor pa ga vsebinska razlaga, ki izhaja iz položaja in nalog delavskega direktorja.
Naslednja določba, ki je prav tako različno razumljena, je določba, da ima delavski direktor kot član uprave družbe enake pravice in obveznosti kot člani uprave družbe (po zakonu o gospodarskih družbah so
Piše: Gregor Miklič
Nekatera vprašanja o izvajanju zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (IV)
DELAVSKI DIREKTOR
Določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju najbolj burijo duhove. Nekateri trdijo, da delavski direktor predstavlja zasnovo novega modela samoupravljanja, da je ideološko utemeljen, da je ostanek preteklosti. Po drugi strani pa so razlage teh določb tako različne, včasih so si tudi nasprotujoče, da ne bi bilo slabo, če bi se sindikati in delodajalci skupno opredelili in dogovorili za rešitev, ki bi bila v skupnem interesu. Ta skupni dogovor bi lahko bil tudi podlaga za morebitne spremembe in dopolnitve zakona glede delavskega direktorja.
Institut delavskega direktorja je že v času priprave in ves čas sprejemanja zakona bil najbolj sporen del zakona in določbe zakona o delavskem direktorju so se tudi najbolj spreminjale.
Zakon določa, da imajo družbe, kjer je zaposlenih več kot 500 delavcev, delav- ‘ skega direktorja, ki ga predlaga v upravo svet delavcev.
Manjše družbe lahko imajo kadrovskega direktorja, če je tako določeno v dogovoru med svetom delavcev in delodajalcem. Ta določba povzroča številne nesporazume.
Ta določba pomeni lahko najmanj dvoje:
•	v vsaki družbi z več kot 500 zaposlenimi>je delavski direktor obvezen, in to ne glede na vrsto družbe;
•	delavski direktor je obvezen le v delniških družbah, ker imajo samo te uprave (družbe z omejeno odgovornostjo vodijo družbeniki oz. poslovodje).

člani uprave enakopravni in so solidarno odgovorni za škodo, ki jo povzročijo), poleg tega pa še pravico in odgovornost, da zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj.
V praksi so se že pojavile nekatere rešitve, in sicer:
•	delavski direktor je član uprave, ki zastopa interese delavcev, poleg delavskega direktorja pa ima uprava še enega člana, ki je odgovoren za to področje in zastopa interese lastnikov;
•	torej se dva člana uprave ukvarjata s problematiko kadrovskih in socialnih vprašanj;
•	delavski direktor je član uprave, ki je odgovoren za področje kadrovskih in
socialnih zadev ter zastopa tako interese zaposlenih kot interese lastnikov.
V praksi bi si morali prizadevati, da bi se položaj in odgovornost delavskega direktorja uresničevala tako, kot je predstavljeno v zadnji alinei prejšnjega odstavka. Taka rešitev je racionalna (eden namesto dveh članov uprave) in tudi s strokovnega vidika - vodenja kadrovske in socialne politike v družbi - optimalna rešitev, ki lahko zagotavlja, da bodo odločitve uprave na tem področju v interesu tako lastnikov kot zaposlenih.
Pravilnost in utemeljenost rešitve, da je delavski direktor kot član uprave odgovoren za kadrovsko in socialno področje tako lastnikom kot delavcem, nam dokazuje tudi postopek imenovanja delavskega direktorja. Predlaga ga sicer svet delavcev, imenuje pa »organ lastnikov« - skupščina delničarjev, družbeniki ali nadzorni svet. Če predlagani kandiat ni imenovan, se imenuje skupno telo iz vrst lastnikov in delavcev, ki predlaga skupnega delegata. Če tudi na ta način delavski direktor ni imenovan, ga lahko na zahtevo sveta delavcev imenuje sodišče.
Na eno vprašanje pa tudi z razlago zakona ni mogoče dati odgovora - kako, po kakšnem postopku imenovati delavskega direktorja v družbi, v kateri ni sveta delavcev.
«:■
Si
SS
ra:
••v.
:x::
8
•ra
8
Sv
Xv
1
ira
Ira
i
1
8
I
i: h
KAJ DELAJO
v območnih 0fj)8 i_
Zasavje
Poskrbeli za ozimnico
Upoštevaje gmotne razmere svojih članov, so tudi letos sindikati podjetij opra- • vili veliko delo pri zagotavljanju ozimnice za svoje člane. Največ je bilo naročil za jabolka in krompir. V veliko primerih je sindikat uspel zagotoviti obročno odplačevanje.
Tradicionalno so največ dela z ozimnico imeli sindikalni delavci v Steklarni in TKI Hrastnik, Cementarni, SGP Zasavje in Rudisu Trbovlje ter ETI Elektroele-ment Izlake in Siporex Kisovec.
Območna organizacija ZASAVJA je namenila nekaj denarja za socialne pomoči svojim članom.
Športne igre? Zakaj pa ne!
V Trbovljah uspešno poteka rekreacijska balinarska liga, v kateri nastopa osem ekip. V zaključni turnir, ki bo v soboto, so se uvrstile ekipe: FE NIK LOGAR TENIS, STRELCI KIPE, BISTRO KANTINA in BISTRO CERAR. Zmagovalna ekipa dobi prehodni pokal, ki ga podeljuje ZSSS - Območna organizacija Zasavje.
Vzorno izpeljano tekmovanje je vodila tekmovalna komisija, ki jo vodi Franc Kotnik, sodniški odbor pa deluje pod vodstvom dolgoletnega sindikalnega aktivi-sta Alojza Vrbnjaka.
Po izraženi pripravljenosti sindikatov podjetij, da postopoma oživimo sindikalne športne igre, pripravlja znani športni organizator Rudi Tomše programe tako za zimske aktivnosti kakor tudi tekmovanja za ekipe sindikatov v različnih športnih panogah.
Ciril Urek, sekretar
IBSI!	IM
lili	II
	
v camnclninih siniflikfltih
m Sm USitfJ	_______
I
r
ra=:
8
PSS
Policijski sindikat Slovenije
| 8i::S8:888£ra:8;:8:8:Š§8:888:8£::858:::888ra88¥:8:8:8;8;8;8ra8-:88S8:8:88:|::8:8S:::Sra:8:8:ra:$:8£88i8:8:8? >e Pobila, da se problem, rešujejo tako, da se odpravijo njihovi vzrok, Odprava
1
I
8
1
i
8
I
I
8
J
Vodovnik v Berlinu...
Delegacija SKEI pod vodstvom Alberta Vodovnika se je udeležila mednarodnega seminarja v Berlinu, ki je potekal v organizaciji Evropske organizacije kovinarjev (EME). Tja so organizatorji povabili predstavnike kovinarskih sindikatov vseh držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije. Albert Vodovnik je v imenu SKEI podpisal dogovor o miru, delu in demokraciji. Podpisniki so se z dogovorom zavezali k delovanju proti vojni in diskriminaciji ljudi. Ta dogovor so podpisali tudi predstavniki kovinarjev Makedonije, Hrvaške, Srbije, Kosova in Črne gore. Udeleženci so se dogovorili za novo srečanje, ki naj bi bilo prihodnji mesec v Ljubljani.
... Jerkičeva v Bratislavi
Delegacija SKEI se je udeležila tudi mednarodnega seminarja o industrijski politiki in organizaciji dela, ki je bil v glavnem mestu Slovaške.
Na srečanju so sodelovali sindikati dežel srednje in vzhodne Evrope.
Kot nam je povedala Lidija Jerkič, je na seminarju nastopil tudi Ivo Banič, državni sekretar za industrijo. Udeleženci iz drugih dežel so pokazali veliko zanimanje za naše dosežke, ki so v primerjavi z drugimi bivšimi socialističnimi deželami bistveno boljši. To še posebej velja za plače, brezposelnost, inflacijo in tudi za gospodarsko rast. Lidija Jerkič je na seminarju ponovno ugotovila, da mednarodne organizacije nimajo skoraj nobenih podatkov o naši mladi državi.
Podpora stavkam
Vodstvo SKEI podpira upravičene stavke delavcev Tama in Karoseri-sta iz Maribora, AM-Busa iz Ljubljane in Livarne Vuzenica. Albert Vodovnik meni, da zavlačevanje pri reševanju finančnih problemov :£: Tama kaže na načrtovan scenarij stečaja. Pravi, da se minister Maks Tajnikar moti, če misli, da bo lahko krivdo za takšen razplet naprtil SKEI; tako je namreč ravnal v primeru Metalne. Vodstvo SKEI bo po ira svojih zvezah skušalo ugotoviti možnosti za reševanje Tama v povezo-vanju z velikimi tujimi partnerji. SKEI poziva ministrstva in banke, naj ra: takoj podprejo sanacijo kovinskih podjetij, ki so v nasprotnem obsojena rai na propad.
:8
»Naj se že Tomšič postavi na svoje noge!«	ira
Nedavni protestni shod delavcev v Mariboru, je po mnenju Alberta 8 Vodovnika pospešil reševanje nekaterih zahtev SKEI. Za delavce so 8i najpomembnejši zakoni, ki bodo te dni prišli v državni zbor po hitrem -ijij postopku.
Vodovnik ugotavlja, da so shod podprli tudi delavci, včlanjeni ijiji v KNSS-Neodvisnost, kljub temu, da je France Tomšič skušal omalova- ra ževati tudi to akcijo SKEI. Po Vodovnikovem mnenju je zdaj čas, da 8 France Tomšič preneha kritizirati druge sindikate in kaj naredi za 8 delavce ter se s tem postavi na svoje noge.
Franček Kavčič 8
ra:
Sindikat gozdarstva
Kolektivna pogodba registrirana	jii::
;%v
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je Sindikat gozdarstva Slovenije obvestila, da je bila kolektivna pogodba za goz- :*•$ darstvo, ki sta jo Sindikat gozdarstva pri ZSSS in Splošno združenje za 8 gozdarstvo pri GZS sklenila 19. julija letos, 30. septembra vpisana 8: v register kolektivnih pogodb.	8
Mm. ¥-----------------Ocenieni življenjski stroški tri-
Po čem smo (prejžiieli?
in štiričlanske družine za avgust 1994
SEPTEMBER 1994
Skupina dobrin iz košarice	Tričlan poprečni stroški	ska delavska minimalni stroški	družina mini. mes. stroški	Štiričlar poprečni stroški	ska delavske minimalni stroški	družina mini. mes. stroški	Indeks cen življenjskih potrebščin IX. 94/IV. 94	Indeks cen življenjskih potrebščin IX. 94/VIII. 94	Indeks cen življenjskih potrebščin IX. 94/XII. 93
1. Hrana	42872,45	33620,16	33620,16	53654,77	41042,50	41042,50	108,40	102,60	117,60
2. Pijača	5905,27	2205,11	5936,05	5936,05	2218,30	2218,30	109,20	100,20	122,30
3. Kajenje	4062,60	2196,00	2196,00	4062,60	2196,00	2196,00	109,80	100,00	158,50
4. Oblatila	20688,15	12770,80	562,79	24465,15	15765,25	620,72	103,10	100,80	107,00
5. Obutev	4657,78	3568,57	0,00	5474,74	3966,97	0,00	103,80	101,70	110,40
6. Stanovanje	12019,04	8631,54	5625,34	14727,36	10425,45	6766,36	106,40	102,50	113,30
7. Ogrevanje, razsvetljava	15245,30	10703,03	9074,44	18815,70	12731,73	10775,16	103,40	101,20	101,60
8. Gospodinjska oprema	10602,77	5604,22	0,00	12601,91	6484,60	0,00	103,80	101,60	106,60
9. Higiena, zdravstvena nega	9381,29	7671,24	6582,35	10882,42	8839,03	7721,87	110,10	101,10	116,00
10. Izobr., kultura, razvedrilo	19535,04	8047,40	4503,37	22351,07	9156,50	4653,25	107,00	102,40	115,10
11. Prometna sr. in storitve	25248,72	8342,49	3416,48	31250,21	11149,46	3864,36	105,40	101,00	111,60
12. Razni predmeti in storitve	2891,21	1747,09	0,00	3608,97	1949,40	0,00	106,60	101,70	114,30
13. Drugi izdatki	31046,11	6991,53	5881,90	33899,45	7308,56	5881,90	106,60	101,70	114,30
SKUPAJ (v SIT)	204155,75	112099,19	73667,94	242730,39	133233,75	85760,43	KOMENTAR:	V septembru 1994 so bile drobnoprodajne cene v primerjavi s cenami v avaustu 1994 višie za 1.5%		
stop. rasti koš. IX. 94/IV. 94	6,31	6,43	7,40	6,28	6,41	7,41			
stop. rasti koš. IX. 94A/III. 94	1,69	1,79	2,00	1,70	1,80	2,03			
stop. rasti koš. IX. 94/XII. 93	18,02	14,56	18,24	17,03	14,09	17,50			
1
I
I
!
i
I
8
I
8
i
8
I
8
I
i
POZOR,
313-942

Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, am-
ODPRTI TELEFON! Pak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh?
Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 17.30 ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži. Odgovore bomo objavljali tudi v DE.
Ne pozabite torej na številko (061) 313-942 vsak četrtek med 16. in 17.30 uro!
Tako sem vam na kratko razložil bistvo predpogodbe in njeno pravno varstvo. Ni pa nepomembno tudi dejstvo, da z 20. 10. 1994 nastopite posest na stanovanju, kar pomeni tudi določene pravne posledice (med drugim posestno varstvo tudi proti sedanjemu lastniku).
V primeru, da v roku, ki je v predpogodbi določen za sklenitev kupoprodajne pogodbe, prodajalec le-te ne bi hotel skleniti, boste morali v šestih mesecih proti njemu vložiti tožbo za sklenitev glavne pogodbe.
Struktura življenjskih stroškov
Mesec: SEPTEMBER 1994
1. Hrana	21,0	30,0	45,6	22,1	30,8	47,9
2. Pijača	2,9	2,0	3,0	2,4	1,7	2,6
3. Kajenje	2,0	2,0	3,0	1,7	1,7	2,6
4. Oblačila	10,1	11,4	0,8	10,5	11,8	0,7
5. Obutev	2,3	3,2	0,0	2,3	3,0	0,0
6. Stanovanje	5,9	7,9	7,6	6,1	7,8	7,9
7. Ogrevanje, razsvetljava	7,5	9,5	12,3	7,8	9,6	12,6
8. Gospodinjska oprema	5,2	5,0	0,0	5,2	4,9	0,0
9. Higiena, zdravstvena nega	4,6	6,8	8,9	4,5	6,6	9,0
10. Izobr., kultura, razvedrilo	9,6	7,2	6,1	9,2	6,9	5,4
11. Prometna sr. in storitve	12,4	7,4	4,6	12,9	8,4	4,5
12. Razni predmeti in storitve	1,4	1,6	0,0	1,5	1,5	0,0
13. Drugi izdatki	15,2	6,2	8,0	14,0	5,5	6,9
SKUPAJ:	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0
Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko
in za 19,9% od drobnoprodaj-nih cen septembra 1993.
Od decembra 1993 do septembra 1994 je inflacija znašala 13%.
V istem mesecu pa so cene življenjskih potrebščin bile višje kar za 1,7% oziroma za 22,1 % od lanskih septembrskih.
Od decembra 1993 so se cene življenjskih potrebščin povišale za 14,3%.
Košarice življenjskih potrebščin so se v septembru 1994 v primerjavi z avgustom 1993 podražile kar za od 1,69 do 2,03%. Od decembra 1993 so se košarice podražile od 14,09 do 18,02%!
Strokovna služba
Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS
Vprašanje:
Z možem kupujeva novo stanovanje, ki ga prodajalec prodaja za 105.000 DEM. Trenutno	imava
80.000 DEM, čez šest mesecev pa bi imela na voljo še preostanek kupnine v znesku 25.000. Zaradi navedenega smo se s prodajalcem dogovorili, da bi naredili predpogodbo, ob njenem podpisu bi mu midva izročila znesek 80.000 DEM in bi se takrat tudi vselila v stanovanje. Preostanek kupnine bi mu izročila najkasneje čez šest mesecev, takrat pa bi tudi naredili pravo kupoprodajno pogodbo. Zanima me, kakšno pravno varstvo imava z možem glede na to, da še nismo sklenili kupoprodajne pogodbe.
Odgovor:
Predpogodba ali preliminarna pogodba je pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Torej gre za obvez-nostno pogodbo, katere izpolnitev je sklenitev glavne pogodbe.
Predpogodba veže, če vsebuje vse bistvene sestavine glavne pogodbe in če je napisana v obliki, ki velja za glavno pogodbo, če je oblika pogoj za veljavnost pogodbe (v vašem primeru, ker gre za nepremičnino, mora biti pogodba v pisni obliki, glede bistvenih sestavin pa je nujno, da vsebuje, kdo so pogodbene stranke, predmet pogodbe, ceno in kakšne so obveznosti pogodbenih strank).
Ker obveza skleniti pogodbo ne more trajati v nedogled, stranke ponavadi določijo rok za sklenitev glavne pogodbe (to ste storili tudi vi). V primeru, da pa stranke roka niso določile, ga na zahtevo zainteresirane stranke postavi sodišče, ki stranki, ki pogodbe noče skleniti, naloži, naj to stori v roku, ki ji ga določi.
Sklenitev glavne pogodbe pa se lahko zahteva v šestih mesecih od izteka roka, določenega za njeno sklenitev. Če ta rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba mo-
Vprašanje:
Poročen sem štiri leta, z ženo nimava skupnih otrok, v času zakonske zveze sva ustvarila skupnega premoženja za približno 15.000DEM. Sedaj sva trdno odločena, da se razveževa, saj sva ugotovila, da se najina
značaja ne skladata in v življenju imava popolnoma drugačne cilje. Tako je zakonska zveza postala popolnoma brez smisla. Imava vsak svoj vir preživljanja in tudi že od prej vsak svojo nepremičnino, kjer lahko stanujeva. Kako bi se razvezala po čimkrajšem postopku na najbolj enostaven način?
Odgovor:
Ker je med vama dozorelo spoznanje in sta trdno odločena, da se bosta razvezala, je najbolj smiselno, da sodišču predlagata sporazumno razvezo zakonske zveze. Pri tem je treba upoštevati zakon o zakonski zvezi, ki pravi, da sodišče zakonsko zvezo razveže na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, ter če predložita pisni in sodniško overjeni sporazum o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od zakoncev bo imetnik stanovanjske pravice (po novem stanovanjskem zakonu lastnik oz. najemnik). Pisni in sodniški overjeni sporazum o delitvi skupnega premoženja je izvršilni naslov.
Kot izhaja iz povedanega, se morata le v pisni obliki sporazumeti in razdeliti skupno premoženje ter nato ta sporazum overiti na sodišču. Nato vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze.
I
I
I
is
1
i
1
I
l
I
:%
8
1
Sporočilo o tednu PSS
Policijski sindikat Slovenije je sklenil obeležiti obdobje svoje lanskoletne sevi* demdnevne stavke. V ta namen je določil čas od 6. do 13. oktobra za teden PSS. Ne •v* nameravamo postavljati pomnikov, ne slaviti ali objokovati preteklih dni. Prav Si tako ne želimo poveličevati razmer, ki smo jih v državi povzročili s stavko, ah se •X; naslajati v spominih na nevšečnosti, povzročene državljanom. Vredno in potrebno •X* pa se je spomniti razmer, ki jih je delodajalec povzročil in s tem delavce organov za X*: notranje zadeve pognal v tako skrajno obliko izražanja nezadovoljstva, kot je i:*:* stavka. Zadovoljstvo delavcev ni v blagohotnem dovoljenju delodajalca, da imajo službo, njihova sreča ni v služenju delodajalcu. Državni uslužbenci, tudi policisti, •vj bi najbrž morah »služiti« državljanom, ne pa oblastnikom.
Leto dni po stavki delavcev organov za notranje zadeve pa se je gotovo treba spomniti tudi dejstva, da se je oblast vznemirila, se zganila in ukrepala. Pri tem pa
zgolj posledic problemov ne rešuje.
Zdravko Melanšek, predsednik PSS
Obeležitev obletnice stavke Policijskega sindikata Slovenije
TEDEN PSS
6. ■ 13. OKTOBER 1994
POLOŽAJ DELAVCEV ONZ LETO DNI PO STAVKI
javna seja Sveta PSS;
Četrtek, 6.10., ob 12. uri, Klub M. Perca Maribor
PREDLOG ZAKONA O JAVNI VARNOSTI
predstavitev in razprava;
Četrtek, 6.10., ob 14. uri, Klub M. Perca Maribor
DELOVNI POGOJI V MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE
javna predstavitev problematike;
Petek, 7.10., ob 13. uri, SO Tržič
NOV PLAČNI SISTEM V ORGANIH ZA NOTRANJE ZADEVE
javna tribuna;
Ponedeljek, 10.10., ob 12. uri, Kulturni dom Nova Gorica
DELOVANJE POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE
posvet o organiziranju in delovanju;
Torek, 11.10., ob 14. uri, Vadbeno-oskrbni center Gotenica
POLICIJSKE STAREŠINE MED DELODAJALCEM IN SINDIKATOM
posvet o njihovem položaju;
Sreda, 12.10., ob 14. uri, Kompas hotel Slovenj Gradec
SLAVNOSTNA AKADEMIJA POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE
Četrtek, 13.10., ob 19.uri, Ljubljana
Prijateljstvo Solidarnost Sodelovanje
so temelj in moč našega sindikata
rala biti sklenjena.
8:8::8S:8:8x8:8S?8:8:888:i8:888x8:88588rav85£888S:83£8:S£§S8ra888:888888
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti
KANAL - DE KANAL - DE KANAL
Razum serijskega morilca
Ameriška dokumentarna oddaja Razum serijskega morilca gledalcem omogoča nenavaden vpogled v delo posebne enote Zveznega preiskovalnega urada, znanega pod kratico FBI. Skupine preiskovalcev skušajo prodreti v razum serijskih morilcev in preučujejo njihovo vedenje, da bi jih tako lažje ujeli. Serijski morilci so običajno bistri in iznajdljivi ljudje, pri njihovih dejanjih pa jih ne ženejo navadni
motivi, kot so maščevanje, pohlep, zavist ali dobiček. Zato svojih zločinov tudi ne obžalujejo. Serijski morilci so nova vrsta zločincev in zanje je potreben nov pristop...
Več v oddaji, ki bo na sporedu v petek, 7. t.m. ob 21. uri na TVS 2.
Vse od sebe!
Veliko je filmov, ki prikazujejo odnos med učiteljem in učenci - predvsem v predmestnih, proletarskih okoljih. Po tej plati tudi film Vse od sebe! ne izstopa. Pa vendar gre za mojstrovino, ki najbolj radikalno in jasno izpostavlja probleme in načine njihovega reševanja. Posnet je po resnični zgodbi o profesorju Jamieju Escalan-teju, ki je v vzhodnem delu Los
ra DRŽAVNEMU ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE 8 VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
8 Zadeva: NEIZVAJANJE ZAKONA O RAZMERJIH i PLAČ
8:	Izvršilni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) je
8 na 45. seji 3. 10. 1994 na podlagi informacij iz Ministrstva za šolstvo in šport, 8 Ministrstva za znanost in tehnologijo ter iz zavodov teh dejavnosti ugotovil, da se ira vlada Republike Slovenije ne drži sprejete zakonodaje ter lastnih sklepov in obljub. Vlada krši že 24. marca 1994 sprejeti zakon o razmerjih plač v javnih in celo nevarno delo v okolju zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, ki ga je sama predlagala nerazumevania in celo sovraštva »j; v sprejem državnem zboru.
;:•:::	Vse doslej ni izvedla zakonskih določil o napredovanju zaposlenih v višje
plačilne razrede, čeprav je zakon določil 60-dnevni rok. SVIZ Slovenije meni, da ob vsem soglasju sindikatov, da ne vztrajajo na zakonsko določenem roku za 8 pripravo pravilnikov o napredovanju in prvi razporeditvi zaposlenih, nikakor ni 8 sprejemljivo, da zaposleni tudi ob plači za september 1994 ne bodo dobili pora-čuna za napredovanje v višje plačilne razrede. Zamude pri izvajanju zakona ;8 upravičeno povzročajo nezadovoljstvo zaposlenih v zavodih in drugih javnih 8 službah, predvsem pa ponovno uveljavljajo prakso, da za kršenje zakonov, za zamude, za neresen pristop nihče ne odgovarja.
SVIZ Slovenije od državnega zbora terja ugotavljanje odgovornosti za neizvaja-8: nje sprejetih zakonov in odločno protestira nad nadaljnjim zavlačevanjem s pora-čunom plač iz naslova napredovanja v višje plačilne razrede. Hkrati ne more soglašati z argumenti vlade, da v proračunu ni sredstev, saj vlada ravnokar 8 uravnava proračun tudi tako, da zmanjšuje pedvideni proračunski primanjkljaj. 10 SVIZ Slovenije zato svoj protest naslavlja tako dražvnemu zboru in vladi RS kot tudi resornim ministrom ter z njim seznanja druge sindikate negospodarskih 8 dejavnosti, svoje članstvo in slovensko javnost.
8;	Janez Stergar,
ra*:	predsedujoči RO SVIZ Slovenije
Angelesa, sredi »hispanoameri-ške« populacije v šoli odkrival talente in jih poskušal motivirati za nadaljnji študij. Mučno in celo nevarno delo v okolju nerazumevanja in celo sovraštva sprva ni obetalo nikakršnih rezultatov. Toda profesor Esca-lante je s svojo »magnetično« vitalnostjo, prilagodljivostjo in razumevanjem težav in problemov - dijakov in njihovih staršev - strpno in potrpežljivo presegal in kršil navidezno nepremostljive ovire. Brez Edwarda Jamesa Olmosa v glavni vlogi profesorja Escalanteja si skoraj ni mogoče zamišljati filma; njegova izvrstna kreacija bistrega, živahnega in brezkompromisnega profesorja je ena glavnih vrednosti filma.
Film tedna Vse od sebe! bo na sporedu v sredo, 12. t.m. ob 20.05 na TVS 1.
Pisatelj in publicist Peter Božič o tem, kaj se je v prejšnjem režimu v resnici dogajalo s kulturo in kulturniki
SPOMIN JE NAJBOLJ GOLJUFIVA STVARNA TEM SVETU
Razkrinkati lažno politično paradigmo še ne pomeni, da si s tem levičar - Svete krave v kulturi tudi danes - Nevarnost, da v borih petdesetih letih doživimo ponovno brisanje zgodovinskega spomina
Dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti ocenjuje sedanje gospodarske razmere v Sloveniji, križev pot sanacije gospodarstva, razumljivo nepotrpežljivost delavcev in pravi:
PWJVi#£tM M M
mlMFilt tli
iDllllkWl Vi
\H@¥nčU/M i
ilšm I Uhm hi rit vf/v i mjvu n tii
bBBJi g M ttEJjgm LmmJ Mm if W f ff IVrf	M
k Se	SS S š
»Bili smo v Mariboru in povedali, kaj mislimo. Naš pogled je očitno precej različen od tistega, kar govorijo v Mariboru. Od tod politizacija problemov... Sicer pa je mariborsko delavsko zborovanje javen in jasen opomin vsem, da je treba stvari reševati. Ko poslušam razprave v parlamentu, imam občutek, kot da hudih problemov ni, saj se pogovarjajo le o drugih rečeh. Sicer pa nobena stranka ni sposobna razrešiti problemov v gospodarstvu ali posameznih podjetjih. To so sposobni tisti, ki vodijo podjetja, ki so tam zaposleni, in vlada ter njeni organi.«
-Btr /BKB
w M En M 7 n § M M mu I
'a*Mia fl
-
V BJBBBBM
w st tlflmBU I
uM ¥
WEB Mi
ig SS mm (-■ k
■] m, M ml h
> ; - CL4-
l/t Tj
■M § n
»Ne morem si predstavljati, da je mogoče sedanje probleme v podjetjih reševati brez sindikata. Toda to mora biti konstruktivno sodelovanje. Ne gre samo za to, da se urejajo plače, da se vsakokrat zahtevajo večje plače, kajti v podjetjih včasih ni mogoče izplačati plač. V takih razmerah, v kakršnih so danes v marsikaterem podjetju, poskušamo narediti vse, da ohranimo delovna mesta, bolje rečeno, da ohranimo podjetja. Dilema ali podjetje ali plača, ne manjša plača, pač pa plača sploh, je za sindikat nerodna dilema, odločanje zelo odgovorno, vendar ne samo za sindikat, temveč za vse, ki sodelujejo v tem procesu sanacije.«
Naš ocenjevalec politične scene na Slovenskem prisoja
PRST GOR DR. CIRILU RIBIČIČU,
vztrajnežu, ki se zaveda, da bo novim občinam sledilo prepiranje med kraji in vasmi, ustavni spori, boj za lastnino
PRST DOL MARCELU ŠTEFANČIČU,
prekrojevalcu iz državnega sveta, ki seje obregnil tudi ob medije, saj bi morali molčati in varovati idilično sliko političnega življenja
Drnovšek je prišel,
videl in dal Mariborčanom lekcijo
IMRimSKI POLITIKI SO POI »KUHAHJU« AFER KI SPLETK rAlEHCI
V vodstvu občine so imeli celo težave, kdo bo vodil sestanek
-Napad na republiške vrhove se ni obnesel
-Prepiri med občinskimi politiki lahko ogrozijo samo asfaltiranje kakšne lokalne ceste
-Škarje in platno ima v rokah država
0 sitem Artiuju m (ne)zaupanju
Ena izmed parol na delavskem protestnem zborovanju v Mariboru je opozarjala, da »tudi Artur (Drnovškov pes - op.p.) laja, kadar je lačen. Sicer pa je bil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek na protestu in v komentarjih v zvezi z njim večkrat omenjen.
»Delavci smo primorani protestirati in stavkati, da se je Drnovšek sploh pripravljen pogovarjati z nami,« je izjavil Branko Medlk, predsednik območnega odbora SKEI za Podravje. Prav tako je premiera dr. Drnovška »spomnil«, da so ukrepi, kijih napoveduje vlada za lajšanje težav v gospodarstvu »plod naših zahtev in pritiskov, nikakor pa urnosti slovenske vlade«.
Predsednika vlade dr. Janeza Drnovška na splošno bije glas, da se nerad sestaja in pogovarja s predstavniki sindikatov in lokalnih oblasti. S predstavniki Maribora se je kar nekaj mesecev »usklajeval« in »pogajal« za sestanek, do katerega je končno prišlo prejšnji teden. Tudi sindikaliste je sprejel šele pet minut pred dvanajsto. Ali je potem čudno, da so razprave napete, nestrpne, ekstremne in da ne dajejo rezultatov? Vlada je zdaj z zamudo pripravila svoj sveženj ukrepov, ki naj bi pomagali pri premagovanju finančnih in drugih težav, s katerimi se soočajo zlasti tudi podjetja kovinske in elektroindustrije. Ali ni potem takem tudi ravnanje vlade krivo za stavke in pritiske, za katere dr. Drnovšek sicer meni, da »nikamor ne vodijo« in da samo še dodatno zapletajo razmere v Mariboru in drugje. O takšnem Drnovškovem razmišljanju se da govoriti na različne načine, predvsem tudi skozi prizmo vladine krivde za stavke. Seveda bi bilo bolje, če bi vsa sporna vprašanja in probleme (lahko) učinkovito in sproti reševali brez stavk, ki povzročajo dodatne napetosti in tudi negotovost. To pa enako velja tudi za različne politične neumnosti in afere, na kar bi lahko predsednik vlade tudi bolj kategorično opozarjal.
Dr. Drnovšku je sicer treba priznati, daje mariborskim političnim in gospodarskim strukturam povedal tudi nekaj resnic o njihovi nesposobnosti in njihovih nenormalnih poskusih in pritiskih, da bi vlado napravili odgovorno tudi za tisto, kar je izključno njihova pristojnost. Vendar pa bi bil v tej svoji kritiki še prepričljivejši, če bi hkrati lahko dokazal, da je bila z vladne strani striktno in ob pravem času opravljena večina stvari.
Vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s politiko in oblastjo, tudi sindikati, bi se morali zamisliti nad eno izmed ugotovitev z mariborskega protestnega shoda, »da oblast ne verjame lačnim in da oblast potrebuje delavske in ljudske množice le tedaj, ko je treba braniti domovino in ko je treba glasovati na voltivah«. Občutek odtujenosti in potisnjenosti ob Stranje lahko zelo hud naboj za različne ekstremne reakcije in Slovenija v tem trenutku zagotovo ne potrebuje stihijskih izbruhov nezadovoljstva. Dogajanja na protestnem shodu in v zvezi z njim kažejo, da v Sloveniji ta čas ne gre zgolj za ekonomske probleme, ampak tudi za krizo zaupanja, za pomanjkanje medsebojnega razumevanja in pripravljenosti, da ne bi o posameznih razvojnih in socialnih vprašanjih razmišljali in odločali samo »globalno« in brez občutka za tisoče, ki so se znašli v težavah, ki po nekaj mesecev ne prejemajo niti zajamčenih plač ali pa ostajajo celo brez dela. To pa tudi pomeni, da ne more biti nihče (tudi predsednik vlade ne) ob še tako pozitivnih globalnih gospodarskih gibanjih, brezbrižen, če so hkrati v Sloveniji ljudje, ki po nekaj mesecev ne prejemajo niti zagarantiranih plač.
Kdo se (ne) boji tujcev
Podpredsednik evropske komisije sir Leon Brittan je ob obisku v Sloveniji (med drugim) opozoril na odvečen strah pred tujimi naložbami, premier dr. Drnovšek pa je napovedal skorajšnjo revizijo in liberalizacijo slovenske zakonodaje za tujce, zlasti glede nakupa nepremičnin.
Sir Brittan »razume strah Slovencev pred tujci, pred njihovim nesmotrnim izkoriščanjem domačih naravnih virov. Toda, če hoče Slovenija postati integriran del Evrope, bo morala sprejeti tudi tuj kapital« (Republika, 30. septembra 1994).
Slovenska vlada je na izrednem zasedanju v petek sklenila, da bo do sklenitve sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropsko unijo državnemu zboru predlagala spremembo tistega dela ustave, ki se nanaša na nakup nepremičnin, tako kot imajo to urejeno druge članice Evropske unije.
Seveda zdaj lahko razmišljamo, zakaj je po dveh letih potrebno popravljati ustavo, ko pa so že tudi takrat vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s politiko, prisegali na Evropo. Ali takrat niso vedeli, da bo treba za »pot v Evropo« v ustavi upoštevati tudi nekaj načel, ki so sestavni del združene Evrope? Ali pa to pomeni, da se nekateri pri nas niti ne zavedajo, kaj vse bomo morali (še) storiti, da bi postali resnično »Evropejci«? Drugi, še manj prijeten del bitke (kot pa so sedanjič zunanjepolitični napčri in zapleti) za vključitev v Evropo nas tako pravzaprav šele čaka, in to - doma. Evropska unija med drugim pomeni tudi prenašanje dela lastne suverenosti na unijo. Vsekakor pa še bolj vsestransko odprto in različnim vplivom izpostavljeno Slovenijo. Bomo to zmogli v svoji zaplankanosti, ki se kaže tudi v tem, da moramo (že) po dveh letih menjati ustavo zato, da bi bili »kompatibilni« z Evropo? Prav tako pomembno pa je tudi vprašanje, ali se bomo v danih okoliščinah in možnostih znali organizirati in zaščititi tako, da nas Evropa ne bi pohodila predvsem po lastni krivdi in zaradi lastne nesposobnosti?
Generalni direktor ljubljanskega Leka Metod Dragonja je prav zadnjo soboto v intervjuju za
Sobotno prilogo Dela opozoril na skorajšnjo nevarnost, ko bo skušala »svetovna konkurenca« onemogočiti oziroma dobiti pod svoj vpliv sposobna slovenska podjetja s tako imenovanimi »sovražnimi prevzemi podjetij«, s prevzemom dela njihovih delnic zaradi vzpostavljanja kontrole nad njimi. Dragonja misli, da bi morala Slovenija to preprečiti z ustreznimi zakoni (ki jih zdaj še nima). Zato naj bi delnice svobodno kotirale na trgu »šele tedaj, ko bi imeli ustrezno zakonodajo, ki bi morebitne tuje prevzeme pogojevala s poprejšnjim soglasjem državnega organa. Sicer bodo tujci posegli v vitalne nacionalne interese.«
Bnude, vlečni konj, liga ržepu m mrčes
Lider Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki je že »stopil v zgodovino« s svojimi prispodobami o »zrelih hruškah, kondomih in Blažičgate«, zadnji čas kot glavni argument za ostajanje njegove stranke v vladajoči koaliciji omenja, da so »sredi brazde«, ki je ne kaže kar tako pustiti.
»Kar zadeva politično poljedelsko terminologijo slovenskega prispodobnika gospoda Lojzeta Peterleta, je zanimiva razprava o tem, kdo drži plug in orje, kdo pa bolj ali manj z rokami in figo v žepu stoji ob njivi in požvižgava mrčesu, ki je pridnim in delavnim oračem v nadlego,« meni Dušan Kumer, glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov.
Dr. Ciril Ribičič je odkril »vlečnega konja« in z njim zaustavlja Slovenske krščanske demokrate (SKD) v njihovem razmišljanju, da bi (morebiti) v vladi namesto zunanjega zase »prev-zeli« gospodarsko ministrstvo. »V čem je logika predloga, da naj bi SKD in Združena lista zamenjali zunanji in gospodarski resor,« razmišlja dr. Ribičič. »Prvi se je znašel v težavah, ki jim Lojze Peterle ni bil več kos, dr. Maks Tajnikar (minister za gospodarske dejavnosti) pa ima uspehe, s katerimi bi se rada kitila SKD. Kako drugače je bilo pred letom in pol: zunanje zadeve so se po uspešni osamosvojitvi Slovenije ponujale kot odlična priložnost za promocijo stranke, ki ga bo dobila, nihče pa se ni pulil za gospodarski resor, ker za ta mandat tudi največji optimisti niso upali napovedovati gospodarskega vzpona. Predlog ni slab zato, ker Kocijančič ne bi mogel sanirati zunanjega resorja, ampak zato, ker bi bilo nerazumno tveganje menjati vlečnega konja v času, ko smo končno dočakali oživljanje gospodarstva.«
(Ne)prijazni sosedje in politiki
V Celju se je na zborovanju pod naslovom »Ue vrag, le sosed bo mejak« zbralo okoli 10.000 ljudi. Zbor je bil namenjen spominu na slavna obdobja in slavne osebnosti iz slovenske zgodovine, na tri »vsiljene vojne, iz katerih so Slovenci izšli zmagovalci« (Milan Kučan).
Predsednik države Milan Kučan je na zborovanju dejal, »da ni velik le tisti narod, ki premore enotnost, ko mu grozi uničenje, temveč je velik predvsem tisti narod, ki zmore združiti svoje ustvarjalne sile za lastni razvoj.
Predsednik državnega zbora Jožef Školč pa je na istem zborovanju poudaril, da morajo biti takšne in podobne manifestacije »klic po strpnosti in priznavanju razlik... kijih moramo razumeti kot bogastvo prave demokracije in ne kot razlog za delitev ljudi na naše in njihove, na bolj ali manj enakopravne... Uveljavi naj se tisti, ki dlje vidi, ne pa tisti, ki glasneje kriči...«
Nasploh je bil celjski zbor, ki so ga organizirale domoljubne in veteranske organizacije iz Slovenije in zamejstva, predvsem poziv k enotnosti in medsebojni strpnosti. S tem pa se v Sloveniji ravno ne moremo pohvaliti. In zato ni čudno, da tudi zbor ni minil brez zapletov. Tako je Republika poročala, »da še nekaj minut pred začetkom zborovanja ni bilo povsem gotovo, ali bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora Jožef Školč in bo predsednik republike le pripenjal vojaške prapore ali pa bosta vlogi zamenjala. Vse se je srečno izteklo. Nazadnje je predsednik republike stoično pripel spominske trakove na prapore treh formacij treh slovenskih vojsk - Maistrovih borcev, štajerskega bataljona in teritorialcev celjske pokrajine - in v krajšem nagovoru nakazal, o čem bo pozneje govoril Školč.« Republika ni zapisala, zakaj ni bilo »povsem gotovo«, kdo bo slavnostni govornik. Pač pa se je nekaj dni pred zborovanjem v tisku oglasil Matjaž Gerlanc, predsednik Naci-onalsocialne zveze Slovenije, češ da bo »dobro zamišljena prireditev pokvarjena z govorom g. Jožefa Školča, ki nikakor ni oseba, ki bi lahko govorila na takšni prireditvi.« Gerlanc je pozval organizatorje, naj »nemudoma zamenjajo glavnega govornika čeprav ne maramo gospoda Kučana, pa vendar menimo, da bi bil neprimerno bolj kompetentna osebnost, saj za razliko od Školča vsaj ni mahal z .belimi gatamf v času osamosvajanja Slovenije.«
Vsak pes (ne) pomha
Sloviti Marko Zorko je te dni zapisal, »da je ob zori slovenstva neki žurnalist v slovenskem časniku objavil tole infomnost: »Ljubljanske go-spice so take, da jih vsak pes povoha!« Ljubljanske gospice so zagnale velik halo in možak je moral svojo oceno javno preklicati. Pa je preklical rekoč: »Ni res, da so ljubljanske gospice take, da jih vsak pes povoha. Pač pa je res, da so take, da jih noben pes ne povoha.«
Sicer pa Marko Zorko razmišlja o slovenski aferaški blaznosti in to svoje razmišljanje sklene z ugotovitvijo: »Mi nimamo rumenega tiska. Mi imamo rumeno politiko. Tako, da jo vsak pes
Gledališko-
4
Ulmski
vinotok
ali kozopisk
V začetku oktobrskih dni je v slovenski umetniški srenji običajno močno zavrelo. Konec meseca se je pričelo Borštnikovo srečanje, teden za tem pa Dnevi slovenskega filma.
Seveda ne gre za nostalgično obujanje spominov, pač pa za ugotovitev, da je Borštnikovo srečanje ostalo, s sioer močno spremenjeno zasnovo, ki ga je pripeljala Iz festivala v tekmovanje, Dnevi domačega ali slovenskega Ulma pa so preminili skupaj s slovenskim filmom. Tega filma praktično ni več. Povedano drugače, skupaj zjugovojsko gaje Anžlovarjeva babica odpeljala na jug.
Borštnikovo srečanje pod novim vodstvom lovi tekmovalno zasnovo in hoče prikazati kakovost in nič drugega kot kakovost, na koncu pa nas bo spet razveselilo s slabo udejanjenim hollvudsklm šovom v obliki podelitve nagrad. Ampak, čim je po sredi tekmovanje, so poleg tudi okusi m o tem ni dobro razpravljati. Konec koncev so okusi različni in tudi žirije se menjajo, teatri pa živijo svoje življenje bolj ali manj spokojno dalje. Zdi se ml, da se gledališče vrača k besedi in s tem v svoje naravne okvire. Era eksperimenta In šova se počasi izteka.
Drugače pa je s filmom! Distribucija se Je preselila k množici kinematografov In drugih (n. pr. Mladina), za zapuščino propadle slovenske distribucijske hiše Vesna film pa se vnemajo časopisne polemike, kako je potekala likvidacija, pa privatizacija, pa... Viba
povoha.« Zorko dodaja, da lahko na željo državnega zbora zgornjo trditev prekliče.
Kako že gre tisto? Ni res, da imamo rumeno politiko, ki jo vsak pes povoha, ampak je res, da imamo politiko, kije noben pes ne povoha...
Sicer pa je novi predsednik državnega zbora Jožef Školč na sobotnem zborovanju v Celju opozoril, da ljudje pravijo: »Dajte nam manj afer in več kruha. In imajo prav. Pravijo tudi: Dajte nam čiste račune - in imajo spet prav.«
Janša je slabo izbral
V sobotnem intervjuju v Slovencu predsednik Socialdemokratske stranke in nekdanji obrambni minister Janez Janša pravi, da je sedanji obrambni minister Jelko Kacin zanj »razočaranje tako po strokovni kot človeški plati«. S tam pa Janša — ne da bi se zavedal - tudi priznava, da je predvsem sam napravil nekaj zaporednih napak, saj v istem intervjuju dokazuje, daje Kacina pravzaprav Izključno on (dvakrat) vzpostavil, vsakič na pomembnejšo funkcijo. V nedeljski Republiki celo pravi, da se zaradi tega ne kesa.
»Ko sem maja 1990 prevzel vlogo obrambnega ministra, sem ga predlagal za svojega namestnika - pred tem je bil uradnik v upravnem organu v Kranju. Prav tako sem ga predlagal za člana vlade, za ministra za informiranje. Priznati je treba, daje svojo vlogo v odločilnih časih za Slovenijo dobro opravil... Ohranjala sva korektne stike... Gre za človeka, ki je operativno izredno sposoben, vendar pa nikoli ni razvijal kakšnih lastnih konceptov...«
Zdaj pa nenadoma (Janševo) razočaranje po strokovni in človeški plati...
Komentator Slovenca Marcel Kaprol se niti ne zaveda, da z napadi na Kacina in z ugotovitvami, da Kacin »svojemu delu tudi po strokovni plati ni niti najmanj dorasel« spravlja v slabo luč Janeza Janšo in njegove kriterije za izbor najožjih sodelavcev, še zlasti prvega namestnika, ki v vsakem pogledu nadomešča ministra, ko ta ne more opravljati svoje funkcije. Je potemtakem Janša v svoje ministrstvo, začenši s Kacinom, kadroval ljudi, ki svojemu delu (strokovno) niso »niti najmanj dorasli«?
Obrambno obglavljena Slovenija?
Ali so to samo še politikantske igre »brez meja« (in brez kakršnekoli odgovornosti)?
Slovenec v soboto piše, da »kadrovske čistke« v ministrstvu za obrambo in v teritorialni obrambi »niso ostale brez posledic«.
»Odstranitev pokrajinskih poveljnikov, zamenjave direktorjev posameznih resornih uprav ter pred dnevi izpeljana zamenjava vodstva v specialni brigadi Moris so popolnoma ohromili delo ministrstva ter obrambno sposobnost slovenske države zmanjšali na kritično mejo, kar že povzroča odkrite ozemeljske apetite pri nekaterih naših sosedih. Lagali bi si, če bi zanemarili čedalje očitnejše dejstvo, da zahteve, ki jih postavlja italijanska skrajna desnica, rastejo premo sorazmerno prav. z naraščajočo silovitostjo kadrovskih čistk v slovenskem ministrstvu za obrambo. Zato lahko pričakujemo, da bodo italijanski desničarji na kakem zborovanju v Trstu prav kmalu odkrito zahtevali vrnitev državne meje na tiste kote, ki so bile določene
film je tudi pred koncem stečaja In je tudi napolnil mnogo časopisnih stolpcev. Vendar naj bi vendarle ostal v vlogi zastarele tehnične baze slovenskega filma, toda slej kot prej brez prostorov, kajti tl bodo vrnjeni cerkvi. Cerkev pa posvečenih prostorov noče sprejeti v sedanjem stanju, ampak v stanju, kot so bili ob zaplenbl. In tako bo država morala poiskati denar za obnovo Jožefove cerkve, čeprav ji to v zadnjih tridesetih letih v imenu Ulma ni uspelo napraviti In je cerkev, spremenjena v filmski atelje, v zares propadajočem stanju. Toda v tej cerkvi je bila postavljena celotna soteska Iz prvega filma o Kekcu, filma, ki je slovensko mladost in lepote domovine ponesel po vsem svetu. (To sem zapisal zato, da bi vedeli kako filmarji brez ateljejevne morejo, razen če jim dodelijo Javna skladišča ali Gospodarsko razstavišče.) Vsekakor se tudi ta zgodba hitro bliža koncu.
Značilnost trenutka pa Je, da smo uspeli dobiti v tem letu nov filmski zakon, ki pa zaenkrat razmer ne spreminja. Produkcija praktično stoji, področje obvladujejo teoretiki, praktiki pa se prepirajo za drobtinice dela. Slovenske filmske doline miru ni, je le brezno strasti in negodovanj, pa tudi podtikanj. Edino kinematografi kot prikazovalci so splavali Iz krize in se sedaj v navalu novega uspešnega poslovnega leta boje slovenskega filma kot hudič križa. Moralno so ga dolžni predvajati - finančnega učinka jim pa ne da. Dokler pa slovenskega Sima ni, ali ga še znova ni, gre za dilemo prihodnosti In tudi veliko mero preventivnega hrupa: kaj bi ponujal domače, če ne navrže nič, In zanemarjal tuje, ki ml daje vse!
Tako bomo zvedeli, kako je uspel v Portorožu festival reklamnih filmov, v imenu reminiscenc preteklosti pa bodo prikazali še kak slovenski film minulega in minulih let.
Očitno je bilo vse zasnovano narobe že takrat, ko se je celjski festival začel dogajati takoj po dnevu mrtvih. In tako, kot Je konec socializma, je po naših šegah konec tudi domačega filma kot tipične socialistične umetnosti. Teoretiki bodo pisali o izjemnih tujih Sirnih, Slmarjl snemali reklame, kinematografi bodo uspešni distributerji tujega, zakon o filmu pa bo romal v filmski muzej!
Milan Bratec
v nekdaj veljavni rapalski pogodbi.« Tako Slovenec.
V	intervju za Dnevnik je Igor Bavčar, lider Liberalne demokracije in nekdanji notranji minister opozoril, da je Janez Janša v Nedeljni Dalmaciji »pljuval po vojski, katere minister je bil še pred meseci, kar pomeni, da za Janšo ni pravil, »kijih ne bi bil pripravljen kršiti. Izjaviti tujemu časopisu, da imamo vojsko brez glave in nesposobne častnike, Je vendarle preveč. In to govoriti Hrvatom, s katerimi bomo imeli, to je jasno, še veliko težav glede meje...«
Minister za obrambo Jelko Kacin meni, »da nihče, ki mu v resnici gre za slovensko državo, ne bi dal takšne izjave, kot jo je dal Janez Janša za Slobodno Dalmacijo. V njej govori o slabitvi slovenske vojske. Ko govori o tem, s svojimi izjavami dobesedno blati naš ugled in slabi obrambni sistem. Če nekdanji obrambni minister trdi, da je ta vojska žrtev političnih čistk, da je brez glave mu moram zagotoviti, da odkar ni več minister, še noben častnik ni izgubil glave, da so vsi na svojih mestih...«
Jelinčič - napadalec jn žrtev
Če posamezne (nepremišljene) in ekstremne izjave v politiki ne bi povzročale škode in slabšale odnosov, bi se pravzaprav lahko samo smejali. Lider Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je bil v tednu, ko se je zaletavo (in brez kakršnihkoli rezerv) s provokativnimi obtožbami spravil na Hrvaško, doživel prav takšne napade na svoj račun.
V	intervjuju za zagrebški Globus je Jelinčič govoril o hrvaški ekspanzionistični politiki proti Sloveniji in ni izključil vojne med Slovenijo in Hrvaško, »če bo Hrvaška še naprej tako agresivno napadala Slovenijo«. Ena izmed Jelinčičevih kategoričnih ocen se glasi: »Pozabljate, da smo v kratkih desetih dneh zmleli JLA Pa si poglejte, kako se že vleče vojna pri vas, na Hrvaškem. Naj pride hrvaška vojska v Slovenijo, če si upa.« Jelinčič ne izključuje vojaške zveze Slovenije in Srbije proti Hrvaški. »Saj niti ne mislim, da si preprosti Hrvatje, preprosti ljudje želijo vojne s Slovenijo. Toda izjave nekaterih politikov napeljujejo k temu, da hrvaški politični vrh vendarle močno upošteva spopad s Slovenijo. Politični vrh je militanten.«
Seveda je ironija, če človek s potencirano (m skonstruirano) skrbjo za Slovenijo in slovenstvo dobi udarec od svojih siceršnjih »somišljenikov«, in to v slogu, kije njemu najbolj blizu.
»... sprenevedanje o navideznem zavzemanju za slovenstvo in Maistrove borce ne pritiče Zmagu Jelinčiču, saj izhaja iz družine prosrb-skega orjunaša, to je bil namreč njegov ded, učitelj v Hotedršci, ki poleg vsega sploh ni bil Slovenec, še manj Maistrov borec. Glede na to, da izhaja Jelinčič iz prosrbsko nacionalistične (Or-juna) in projugoslovamsko (Jugoslovanska radikalna zajednica) usmerjene družine, se Demokratični forum Slovenije resno sprašuje, kaj pomeni kratica SNS. Ali ni to morda Srbska nacionalna stranka v Sloveniji (beri: peta kolona) piše v Republiki predsednik Demokratičnega foruma Slovenije Jernej Jung.
Seveda nam ob vseh neizprosnih Jelinčičevih napadih na druge in enakih napadih drugih na Jelinčiča ne preostane nič drugega, kot da razmišljamo, kaj je res in kaj namišljeno. In da ugibamo, kdaj bo tega »teatra« konec in kam nas vse to vodi.	Pripravil: JK.
Dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejamosti ocenjuje sedanje gospodarske razmere v Sloveniji, križev pot sanacije gospodarstva, razumljivo nepotrpežljivost delavcev in pravi:
OCENJUJEM ZA TRAGIČNO. ZAMENJAVA BI MIA ZELO KORISTNA ZA nSTEGA. KI BI NA TO MESTO PRIŽEL
Dobro bi bilo, če bi lahko ministrstvo za gospodarstvo ukinili - Sanacija pri nas je tekla židovsko - Oživfjaiije industrijske proinodnjeje za marsikoga veliko presenečenje - Dogajalo seje, da podjetja niso zaslužila niti za plače - Država danes ne more graditi tovarn za tisoč ali reč zaposlenih - Ne zavedamo se, da smo že v kapitalizmu..
PANORAMA; Kako se počutite Jcot direktor slovenskega gospodarstva v krizi? TAJNIKAR: Predvsem poskušam biti čimmanj direktor, ker mislim, da pravzaprav minister ne sme biti direktor, in ministrstvo se ne sme spreminjati v direkcijo. Nedavno tega sem nekje slišal, da hoče moj avstrijski kolega v dveh letih ukiniti svoje ministrstvo. Avstrijci imajo ravno tako močan državni sektor, in mu je cilj, da seveda zmanjša vlogo države v gospodarstvu. Ukinitev ministrstva pa je akt nekega takega zmanjšanja. Jaz mislim, da tudi pri nas gre za to. Dejansko smo sedaj na začetku konca sanacije slovenskega gospodarstva, tiste sanacije, ki je bila potrebna v času po gospodarski osamosvojitvi. Vendar se ta sanacija počasi približuje koncu in bo velik del tistih funkcij, ki me sedaj najbolj zaposlujejo in kjer se mogoče res kdaj zdim kot kakšen direktor celega gospodarstva, v tem ministrstvu odpadlo. Na nek način bomo potem tudi preusmerili naše delo od teh problematičnih podjetij verjetno v podjetja, ki so ostala v državni lasti — upam, da jih bo čim manj — in pa seveda v perspektivna podjetja. In zametke te preusmeritve ministrstva smo že naredili.
PANORAMA: To Je zelo optimistična napoved, ob 138.000 zaposlenih v podjetjih z izgubo, ob 188.000 nezaposlenih.
TAJNIKAR: Nisem mislil, da je ta konec dolg samo nekaj mesecev. Sanacija slovenskega gospodarstva se je pravzaprav začela šele nekje v letu 1992, šele takrat so pravzaprav ti osnovni koncepti sanacije začeli nastajati. Jaz običajno tako pravim, da so začetek železarski zakoni, pa potem zakon, s katerim smo ustanovili sklad oz. kjer smo podelili skladu Republike Slovenije za razvoj funkcijo sanacije gospodarstva, prestrukturiranja podjetij. Z agencijo za sanacijo bank in hranilnic je bil storjen tretji korak. S temi predlogi, ki jih sedaj vlada pripravlja za to jesensko obdobje, nekako zaokrožujemo paket institucij in ukrepov, s katerimi izvajamo sanacijo. Kot minister, ki razmišljam, katere ukrepe potrebujemo za to sanacijo, ne pričakujem, da bomo v prihodnjih letih lahko še iznašli kakšno posebno dodatno institucijo ali zelo odločilen ukrep, ki bi pripomogel k sanaciji. Mislim, da bomo tudi s sanacijskimi izkušnjami nekako zaokrožili tako institucije kot gospodarske ukrepe.
PANORAMA: Če sedaj te rezultate sanacije nekako številčno predstavimo, kaj to pomeni?	-m
TAJNIKAR: Menim, daje bila sanacija za slovensko gospodarstvo relativno zelo groba. Predsednik Drnovšek je zadnjič v Mariboru rekel nekaj, kar se sliši zelo človeško, toda sam nikoli nisem pomislil cia to. Slovenija od zunaj ni imela nobene pomoči, ree, kar je morala narediti v tej sanaciji, je naredila sama. Mislim, daje to ena od zelo pomembnih poant, ti jo lahko prenesemo tudi na podjetja. Navado mam reči, daje sanacija tekla židovsko; hočem pač iovedati, da seveda saniramo, poskušamo sanirati iodjetja z zelo zelo najhnimi sredstvi. V sosednji ivstriji imajo ravno tako železarne kot mi. Toda če sogledamo, koliko denarja teče v železarne, koliko nenedžmenta imajo za te namene, se seveda z njimi le moremo primerjati. Vendar nimamo veliko slabih rezultatov, če sploh imamo slabše rezultate od ijih. Menim, da so v tem trenutku tudi gospodarski ■ezultati taki, da lahko z gotovostjo trdimo, da naj-iolj kritičen del gospodarstva ne zavira več oživljali a slovenskega gospodarstva. To je ena bistvenih tvari. Človek bi rekel, daje dobro v tem trenutku že magalo nad slabim delom gospodarstva. In dejan-ko vsi podatki za lansko leto, pa tudi za letošnje sto, ki jih imamo na voljo, kažejo, da vzpon gospo-.arstva obstaja, da ima tudi neko dolgoročno ten-.enco. Prepričan sem, da bomo letos v resnici imeli no najhitrejših, najvišjih rasti bruto domačega iroizvoda v Evropi. Po svoje tudi recimo nekateri iodatki iz podjetij kažejo, da smo v povprečju gle-ano, najhujše čase preživeli. Zelo izpostavljam, da mo lani v povprečju sicer imeli odhodke nekaj ečje od prihodkov, toda če opazujemo sedaj, v kate-em delu so bili večji, kje je nastal ta razkorak, idimo, da so poslovni prihodki bili večji od posloviti odhodkov. To pomeni, da v tekočem poslovanju ospodarstvo že posluje pozitivno. Izgube pa nasta-ajo, tudi to se da zelo lepo videti iz teh podatkov, pri manciranju. Odhodki, ki nastanejo zaradi financi-anja, so bistveno večji od prihodkov, ki nastanejo pojjetju pri financiranju.
PANORAMA: Ali to pomeni drage kredite? TAJNIKAR: To pomeni seveda, da je slovensko ospodarstvo skupaj z bančnim sistemom, ker tudi ančni sistem spada v to gospodarstvo, finančno še lesanirano. To se seveda tudi od podjetja do podjetja aže po svoje. Običajno pravimo, zelo po domače, locjjetja imajo trg, pocjjetja znajo tudi tekoče poslo-ati s pozitivnim rezultatom, ampak na žalost je to inančno sidro še vedno premočno. In prav zadnji laši ukrepi so take narave, da naj bi to finančno idro, ki sedaj perspektivna podjetja zavira, odstra-lili. Najbolj bi poletjem pripomogli, če bi omogočili, la se nekatere kratkoročne obveznosti, kijih danes lajbolj bremenijo, reprogramirajo na dolgi rok. 3 tem bi počUetja likvidnostno razbremenili, po irugi strani pa bi, če bi država na pravi način /stopila v ta reprogram, ki bi šel preko bank, država lahko pritisnila tudi na obrestno mero, jo bistveno znižala, omogočila bankam, da znižajo obrestno
mero, in seveda s tem tudi pocenila stroške financiranja.
PANORAMA: Zdaj in prej ste govorili o pozitivnih premikih v gospodarstvu, pa vendarle, to velja globalno, za celo gospodarstvo. Kaj pa industrijska proizvodnja, produktivnost in drugi elementi?
TAJNIKAR: Oživljanje industrijske proizvodnje se je začelo ob koncu leta in je bilo celo za nas, ki smo tako rekoč vsak dan v stiku s tem sektorjem, skorajda presenečenje. Res je, da je v veliki meri izviralo iz domačega povpraševanja, zato je bilo presenečenje v narekovajih. Vendar se je letos pokazalo, da oživljanje industrijske proizvodnje ne izvira samo iz domačega povpraševanja, ampak tudi iz izvoza. Tudi rast industrijskega izvoza je zelo močna, tako da je to oživljanje tudi v industriji. Res pa je, da pa ob tem oživljanju teče zelo resno prestrukturiranje tudi znotraj industrije.
PANORAMA: Tega se ne zavedamo dovolj? TAJNIKAR: Mislim, da se ravno tega zavedamo, ampak včasih zelo težko sprejemamo, ker gre po eni strani za prestrukturiranje od industrije v nekatere storitvene sektorje, po drugi strani pa gre znotraj industrije za prestrukturiranje nekaterih panog, ker niso vse industrijske panoge v enakem položaju. To prestrukturiranje teče tako da tudi industrijska proizvodnja narašča, in zlasti, kar je pomembno, izredno narašča produktivnost dela. V prvih sedmih mesecih, imam pa podatke tudi že za osmi mesec, je bila rast produktivnosti več kot 16-odstotna. To je presenetljiva rast produktivnosti dela. In ta rast kaže, da smo sedaj dejansko v industriji sposobni vse bolj izkoriščati delovno silo, ki ni bila odpuščena
in je v podjetjih ostala latentno brezposelna. Tako imamo tudi v industriji ta pozitivni trend. Toda od znotraj so pa resne stvari. Po podatkih, ki jih imamo, so gotovo najslabše razmere v strojni in kovinskopredelovalni industriji, sledi črna metalurgija, to so seveda v veliki meri železarne, čeprav je zanimivo, da je bila v sedmem mesecu ena najpomembnejših rasti, recimo industrijske produkcije, prav iz črne metalurgije...
PANORAMA: To je tudi zaradi zunanjega povpraševanja?
TAJNIKAR: Seveda, konjunktura je sedaj v tem sektorju, tako da je tudi te sektorje malo lažje reševati. Če govorimo o izgubah, po teh je recimo sledila proizvodnja električnih strojev in naprav, ki pa ima hkrati tudi zelo visoko akumulacijo. To pomeni, da so znotraj tega sektorja podjetja zelo različna, dobra in hkrati slaba. Sledi proizvodnja prometnih sredstev, kjer seveda poznavalci slovenskega gospodarstva hitro vedo, za kaj gre. Končni lesni izdelki so recimo tudi kritičen sektor, pa proizvodnja in prede-
lava papirja, čeprav se tudi v zadnjem sektorju razmere, tudi evropske in svetovne, bistveno izboljšujejo. To so najbolj kritični sektorji v tem trenutku v industriji in tu teče prestrukturiranje. Gotovo je, da recimo strojna in kovinskopredelovalna industrija jutri ne bo več v takem obsegu kot je bila do sedaj, pa tudi po tehnologiji ne. Zelo napačno bi bilo, če bi to proizvodnjo poskušali načrtno, nasilno ohranjati, ker gre za spremembe na trgu, gre za spremembe v tehnologiji. Danes je tu nova ponudba in tega ni mogoče ohraniti v taki obliki, kot je pač bilo do sedaj. To je lažje reči kot pa narediti, ker to seveda pomeni, da tu nastaja dejansko brezposelna delovna sila. In če se hočemo te delovne sile znebitj, brezposelne, je treba ustvarjati nova delovna mesta. In to ne na istem mestu, ne v istem podjetju, pač pa običajno v drugem podjetju, v drugi proizvodnji, s prekvalifikacijo delavcev itn. To je kajpak bistveno težje kot pa v podjetju, kjer so že ljudje, ki že znajo delati, izkoristiti tiste kapacitete, tudi človeške kapacitete. Ampak na žalost je tako, da mora Slovenija v tem procesu preživeti tudi to obdobje, ko bo v teh sektorjih izgubljala delovna mesta in se bodo ljudje zaposlovali kje drugje.
PANORAMA: To lahko pomeni, da bomo v revirjih imeli veliko upokojencev, ker industrije sedaj tam nimamo, rudnike zapirajo. V Mariboru je specifičen problem, predvsem zaradi močne kovinskopredelovalne industrije. Država z vsemi svojimi prijemi verjetno ni bila sposobna, pa ne samo vaše ministrstvo, slediti vsem stvarem, ki so se v Mariboru dogajale.
TAJNIKAR: Razmere, v katerih pri nas teče ta proces, niso enake razmeram, v katerih je tak proces tekel v razvitih državah, kjer so za to potrebovali desetletja. Mi smo sedaj v petih letih prisiljeni stvari izpeljati. Te razmere povzročajo tudi vrsto drugačnih reakcij države, kot smo jih navajeni v razvitih državah, in tudi drugačne probleme. Recimo, zakaj imamo podjetja, kjer delavci ne dobijo plače tri, štiri, celo šest mesecev in več? Takih podjetij na Zahodu ne more biti. Zakaj ne? Ker bi že zdavnaj bila v stečaju. Naša posebnost je to, da smo čestokrat na tak ali drugačen način poskušali ta podjetja le ohraniti. In to zaradi tega, ker seje pri nas ta kriza prestrukturiranja na neki način povezala tudi s krizo osamosvojitve, ko smo čez noč izgubili trge, ki niso zgubljeni za večno. Seveda smo marsikje rekli, poskusimo podjetje ohraniti, vidimo, da bo imelo trg. Mogoče je danes tipična črna metalurgija ali papirna industrija. Ko sem postal minister, sta bili obe panogi na dnu neke depresije, ampak seje vedelo, da ta ne more večno trajati in da bo mogoče čez leto dni zadeva drugačna. In eno in drugo seje zgodilo, če pa gledate splošne razmere, je konjunktura. Danes je bistveno lažje reševati podjetja, kot je bilo na primer lansko leto. Ampak kaj to pomeni: seveda, da so poletja morala preživeti eno obdobje, tako rekoč preživotariti. In v takih razmerah se je zgodilo, da podjetja enostavno niso uspela zaslužiti denarja, ki je res minimalno potreben, da podjetje živi, da se plačajo plače. Tako se je čestokrat zgodilo, da smo delavce imeli v podjetjih, niso ostali brezposelni, ampak ni bilo denarja za plače, ni bilo od kod vzeti tega denarja, to je tisto, kar je pomembno. ljudje si čestokrat mislijo, in jaz jih tudi razumem, zakaj nam država ne pomaga, zakaj nam ne da tega. Toda
zlasti v velikih podjetjih so ti zneski tako veliki, da če si jih podjetje vsaj delno ne zasluži samo, jih nimamo od kod vzeti. Ker podjetje seveda ne živi v enem mesecu samo od tistega denarja, ki ga izplača za plače, ampak gre še za dobavitelje, banke, gre še za razne obveznosti, kijih ima, treba je plačati vse, od vode do elektrike, za material je treba imeti denar. In ti zneski so bistveno večji od plač. če se podjetje znajde v takih razmerah in če se take zaostrene razmere, tipični primer je Metalna, potem povežejo s štrajkom delavcev, ko proizvodnja, ki bi lahko tekla, ne teče, je jasno, da nimaš več od kod vzeti denarja za plače. Potem pa v resnici nimamo več koga, ki bi takemu podjetju pomagal. To ni grožnja. Razumem, da mogoče delavci in tudi sindikati razumejo tako mojo izjavo kot grožnjo. Ampak je preprosto objektivno dejstvo. Zadnje mesece sem zelo pogosto poudarjal številke: mariborski TAM potrebuje za izplačilo plač čez 380 milijonov tolarjev, v moji kaši pa je postavka za vsa taka slovenska podjetja za celo leto 1.7 milijarde tolarjev. V postavki, ki jo ima gospa Klinarjeva za te namene, je 1.8 milijarde. In je čisto jasno, da če se nam tako podjetje, kot je TAM, ustavi, enostavno nimamo več moči, da bi ga vzdrževali. Ali ne bo plač ali pa bo podjetje dejansko obstalo z naročili in s proizvodnjo. Lani je Sklad za razvoj zelo veliko denarja vložil v Metalno. Če ne bi bilo Sklada za razvoj, Metalne letošnje leto sploh ne bi bilo več.
PANORAMA: In zdaj?
TAJNIKAR: Zdaj lahko rečemo, da je splošna konjuktura in da so številne panoge, ki so bile lansko leto v slabi situaciji, danes v boljši situaciji. Zato pravim, da smo nekako na začetku konca, da smo glavne luknje na neki način že sanirali. Mogoče ne čisto do konca, ampak v veliki meri. Tudi če pogledamo Maribor. Ta ima enormno brezposelnost okoli 20%, skoraj 50% nad povprečjem Slovenije, in to ravno kaže, da je čiščenje podjetij - to je zelo grd izraz, če pomislimo, kaj konkretno pomeni — na neki način v Mariboru že izpeljano. Dobro vemo, katera so pocjjetja v Mariboru, ki jih taka usoda še čaka, ampak velik del tega smo že naredili. In prav za Maribor velja, kar sem prej dejal, da v teh panogah, v teh podjetjih zagotovo ne moremo iskati novih delovnih mest v tem trenutku. Poskušamo jih čim več ohraniti, ne smemo pa pri tem pretiravati. Ker če bomo na silo ohranili preveč delovnih mest v teh podjetjih, ne bodo uspela živeti. Kar pa seveda pomeni, da je treba ustvariti nova delovna mesta. In česar se ljudje ne zavedajo, ko govorimo o novih delovnih mestih, je to, da imamo danes drugačno ekonomijo, kot smo jo imeli pred 15 leti. Takrat je država, bolje rečeno, politika in banke, kar je bilo tako rekoč stopljeno v enem loncu, odločala o velikih investicijah. In takrat so nastajala podjetja čez noč, kjer je bilo zaposleno 1000, 2000 ljudi. Danes takega sistema nastajanja novih delovnih mest ni več. Ni ne dražve, ki bi to delala, ni tudi več te bančne politike. Banke so samostojne, delujejo po svojih načelih, in seveda hočemo imeti zdrave banke, ne takih, kot smo jih imeli.
PANORAMA: Čeprav v bistvu delajo po nekih
svojih načelih in ne tvegajo nič?
TAJNIKAR: To je poseben del zgodbe. Toda na vsak način delujejo po nekih načelih zdravega bančništva, lahko zelo netveganega, lahko na previsokih mejah, s previsokimi obrestnimi merami itn., ampak na zdravih načelih. Kadar govorimo o investicijah, že živimo v privatni ekonomiji, in novo delovno mesto nastane samo skozi privatni kapital, druge poti pravzaprav ni. Poglejte primer: Riko Ribnica je bilo podjetje, kjer so izgubili tako rekoč čez noč, okroglo rečeno, 1800 do 2000 delovnih mest. če hočeš toliko delovnih mest nadomestiti, to v privatni ekonomiji pomeni, da mora biti 20 podjetij, ki bo zaposlilo po 100 ljudi. Da pa ustanoviš podjetje, kjer je zaposlenih 100 ljudi, potrebuješ zelo veliko denarja. In to pomeni, da potrebuješ zelo veliko ljudi privatnikov, ki so sposobni zbrati ta denar. Lahko rečeva obratno, potrebuješ 100 ljudi, ki bo naredilo podjetja s po 20 zaposlenimi.
PANORAMA: In Siko Ribnica se ni rešil?
TAJNIKAR: Ne, v bistvu se ni. Na njegovem primeru sem hotel povedati, v čem je sedaj drugačen način. Nismo več v situaciji, da se država odloči in zgradi tovarno za 1500 ljudi in probleme brezposelnosti v tistem koncu rešimo. Danes imamo samo to možnost, da pospešimo, da privatniki svoje prihranke, domače, tuje, vlagajo v ta podjetja in ustanavljajo nova delovna mesta. To pomeni, da moramo imeti posameznika, ki to zna delati, ki ima denar, ki ima podjetniško idejo, in ki sploh to hoče narediti. In to ni tako enostavno. Smo pač v sistemu privatne ekonomije. In zato problema brezposelnosti ni tako enostavno rešiti. Tudi v Mariboru recimo v TAM-u in v Metalni ni mogoče ohraniti delovnih mest, ki smo jih imeli še pred nekaj leti. če to naredimo, bomo ti dve podjetji do konca potopili. Tudi nadomestil za ta delovna mesta ni tako enostavno najti. Zato tudi na ministrstvu trikrat razmislimo, pa še več-
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
krat, preden se odločimo za radikalnejše poteze v teh podjetjih. Zelo pogosto nam očitajo, da še vedno podpiramo ta velika podjetja itn. Ne zavedajo se, kaj pomeni, če si zdaj proti takemu načinu delovanja: to pomeni, da imaš nenadoma 2000, 3000 ljudi takoj na cesti, brez velikih možnosti, da dobijo novo delovno mesto. Včasih je le bolj pametno pomisliti, ali ni kriza v tem podjetju taka, da gaje z delno redukcijo zaposlenosti, z novim menedžmentom, z iskanjem novih trgov, iskanjem novih lastnikov, novih finančnih virov, mogoče le prepeljati čez te mrtve doline in bo mogoče jutri normalno delati. Ker ohraniti delovno mesto je običajno še vedno ceneje kot pa ustvariti novega.
PANORAMA: Mislim, da so Mariborski problemi predvsem spolitizirani, da vsi tam ribarijo v kalnem, in da so se tega v bistvu navadili celo direktorji. Kako to presekati?
TAJNIKAR: 0 tem vprašanju sem nazadnje razmišljal ob zboru, ki ga je svobodni sindikat SKEI organiziral v Mariboru, kjer sem videl, da so se v to začele vmešavati politične stranke. Običajno pravim, da tu politika nima kaj delati zraven. Je pa nevarnost, da se tudi sindikalno gibanje pretvori v politično gibanje, in to je takrat, kadar zlasti sindikalno vodstvo nerealno ocenjuje situacijo, če je ocena realna, in če sindikat v takem primeru recimo opozori na problem, je to dobro. Včasih sem celo razočaran, ker sindikat v kakšnem podjetju prej ne reagira. Imamo namreč nenavadne razmere, da v številnih podjetjih nimamo čisto jasnega lastnika. In če tam sindikat ne reagira ali pa če narobe, je takemu podjetju težko pomagati. Običajno zamudimo. Dokler se realno ocenjuje položaj, ali s stališča sindikata ali kogarkoli, to ni politizacija problema, je normalna reakcija ljudi, sindikata, je njihova dolžnost, da to delajo. Ko pa se nerealno ocenjujejo razmere in iščejo ali zahtevajo rešitve, ki so nerealne ali zunaj sistema in možnosti, v katerih živimo, pa je to zame politizacija. Ker potem postavljamo naloge pred državo ali pred menedžment ali pred lastnika v takem podjetju, ki jih ta ni sposoben narediti, iz objektivnih razlogov, ne zaradi njegove subjektivne volje. In ne delamo nič drugega, kot sami sebi škodimo.
PANORAMA: Dopisi in telegrami, ki jih pošiljajo razni Kolči, Kousi in tako naprej, zadeve še bolj politizirajo?
TAJNIKAR: Seveda direktorji potem čestokrat svojo nemoč skrivajo za temi interesi, političnimi. Se pa večina teh direktorjev normalno obnaša in bi težko rekel, da direktorji hitro pristanejo na politizacijo svojih problemov. Mislim, da imamo relativno skromen menedžerski kader. Imamo nekaj kar dobrih, ampak jih ni veliko, pa ne po krivdi teh mened-' žerjev, da bi bili manj sposobni, ampak ker smo se znašli v sistemu, v katerem do nedavnega še nismo bili. Marsikdo recimo ni prodajal na svetovni trg, danes pa je k temu prisiljen. Treba je znati jezike, vedeti načine prodaje, poznati tujo zakonodajo itn. Živimo v novem finančnem sistemu, ki ga številni ne obvladajo, samo v večjih podjetjih zelo dobro poznajo finance. Nimajo strokovnjakov na tem področju, itn. V svetu se recimo govori, da se danes konkurenca preseljuje s teh plastičnih oblik konkurence z reklamami, cenami, v organizacijske oblike. Pri nas so podjetja, še zlasti velika še vedno zelo enostavno organizirana. In da bi kdo iz organizacije črpal svojo konkurenčno prednost, skoraj ne moremo govoriti. Tudi tehnološka jedra so pogosto vezana na programe, ki niso več perspektivni in se tudi znanje, ki obstaja med inženirji, čestokrat namenja v neproduktivne namene.
PANORAMA- Žarišča gospodarske nestabilnosti imate evidentirana, vidite tudi smeri razvoja slovenske industrije. Mislim, da ste naredili celo neki koncept, neki projekt. Kaj Je bistvo te projekcije?
TAJNIKAR: Imamo dva dokumenta. Eden ima naslov Projekt sanacije slovenskega gospodarstva in ima v bistvu tri dele. Ta dokument smo imeli sestavljen že lansko leto in letos pošiljamo v parlament podoben dokument. To je projekt, kjer govorimo, kje so najbolj črne luknje slovenskega gospodarstva in koliko jih sploh je, potem, katere so institucije, ki danes delujejo na sanaciji, kjer država neposredno posega, gre za podjetja, ki so last Sklada Republike Slovenije za razvoj, katera so podjetja v katera posega agencija za sanacijo bank in hranilnic, in druga podjetja, ki so v težavah, pa jih ni v nobeni od teh kategorij. Tretji del tega dokumenta se nanaša na instrumente, s katerimi država lahko posega v ta podjetja. Iz tega projekta se jasno vidi, kje so problemi v tem trenutku v slovenskem gospodarstvu in na kakšen način se jim poskuša pomagati. Drugi dokument pa je dokument industrijske politike, kije sicer že bil na seji vlade, vendar smo se odločili, da ga bomo še dopolnjevali in ga bomo v parlament poslali verjetno pred koncem leta. Ta dokument industrijske politike v bistvu bolj govori o tem, kako naprej. V njem skušamo opredeliti, kakšni so kvalitativni in kvantitativni cilji v slovenskem gospodarstvu, ki bi jih to gospodarstvo moralo doseči, da bi bilo konkurenčno z evropskim insve-tovnim gospodarstvom. V tem drugem dokumentu se nismo hoteli opredeliti do tistega, kar čestokrat od nas zahtevajo, katere panoge so prioritetne v razvoju Slovenije. Menimo, da je slovensko gospodarstvo izredno majhno in je prioritete težko opredeliti.
PANORAMA Ne bo prednostnih panog zato, ker smo premajhni in Jih v bistvu ni mogoče določiti?
TAJNIKAR: Ne zato. Tudi če bi bilo veliko gospodarstvo, ne bi tega želeli delati, v Sloveniji ne temelji na nekih posebnih panogah. Imamo sicer nekaj panog, ki so pomembnjše od drugih, recimo industrijskih panog, ampak to je zgodovinski vidik, da so pomembnejše. Vsako panogo, vskao podjetje,m ki ima perspektivo z vidika mednarodne konkurenčnosti, želimo pospeševati v razvoju. Ta industrijska politika pravzaprav skuša pokazati, kje so v tem trenutku te naše primerjalne prednosti, s kakšnimi ukrepi naj bi pospešili ta razvoj in s tem tudi celo gospodarstvo le prilagodili tej mednarodni konkurenčnosti. To so ta strateška vprašanja, ki se jih da ocenjevati v posameznem sektorju. Iz tega potem sledi tudi določena politika države do tega razvoja. To je ta industrijska politika, ki je seveda v celoti
usmerjena naprej in sega v obdobje recimo 20 let vnaprej.
PANORAMA Včasih imam občutek, da govorite samo o malih podjetjih v našem gospodarstvu. Kot da velikih, mastodontov, kot jim nekateri danes pravijo, ne bomo več potrebovali?
TAJNIKAR: To mi zelo pogosto očitajo. Verjetno zaradi tega, ker sem nekoč bil minister za malo gospodarstvo in ker mislim, da je malo gospodarstvo zelo pomemben del vsakega gospodarstva. V resnici pa večino svojega delovnega časa preživim z velikimi podjetji. In tudi v naši industrijski politiki še zdaleč ne zastopamo teze, daje malo gospoda-stvo sedaj odrešitev za Slovenijo, se pa moramo zavedati, da obstaja neka, mi temu pravimo velikostna struktura gospodarstva, določen delež malih, srednjih in velikih podjetij, ki je za razvito gospodarstvo precej standardizirana, in tudi slovensko gospodarstvo se mora približevati temu.
PANORAMA Kje smo v primerjavi z drugimi socialsltičnimi državami pri teh rečeh?
TAJNIKAR: V primerjavi z drugimi državami smo pri teh rečeh bliže razvitim kapitalističnim državam kot druge socialsitične države. Imamo na neki način zelo dober srednje velik sektor, kije zelo stabilen. Tudi če opazujemo huda leta, ki so bila v začetku 90-ih let, lahko hitro vidimo, daje srednje velik sektor podjetij bil stabilno jedro, ki se je hitro prilagodilo in ni bilo veliko težav. Tudi zelo malo delovnih mest je izgubilo v teh letih. Kolikor se jih je izgubilo, je nastalo novih. So pa seveda kritične razmere v največjih podjetjih, kar je vsakodnevno vidno. In kritične so tudi razmere v sektorju malih podjetij. Ampak razmere so po kvaliteti različne. Velika podjetja enostavno niso prilagojena tem novim časom, kar pa ne pomeni, da jih moramo odpraviti, daleč od tega. Na neki način se celo trudimo, da bi sem in tja spodbudili določena povezovanja v ekonomiji, ampak zagotovo ne na osnovi državnih interesov, ampak na osnovi podjetniških interesov. Slovensko gospodarstvo seje izkazalo, daje res takšno, kot smo včasih trdili, daje, blizu evropskega gospodarstva. Zelo zanimivo je, da so se podjetja, ki so bila največji izvozniki na jugoslovanski trg, izvozniki v narekovajih, tudi hitro prilagodila evropskemu in drugim trgom, na katere so potem bila prisiljena preusmeriti svojo prodajo. Ta zasuk je tekel dokaj normalno, je pa povzročil posledice znotraj podjetij, ker komotnosti, ki smo jo včasih srečali v podjetjih, pač ni več. In danes delamo več kot 8 in? vsi, ki delamo v gospodarstvu resno, od direktorjev podjetij do številnih menedžerjev na drugi in tretji ravni v podjetju, pa konec koncev do minstrov, če hočeš biti dovolj uspešen.
PANORAMA Koliko je Koržetov sklad pomemben amortizer za hitrejše urejanje stvari in kje so glavne težave pri njem?
TAJNIKAR: Zelo težko rečemo, da Koržetov sklad odločilno vpliva na gospodarske razmere v Sloveniji. Konec koncev, lahko bi rekli, da je okrog 30.000 zaposlenih bilo v podjetjih Koržetovega sklada, kar seveda ni takšen odstotek, da bi zaradi tega menili, da je vsa usoda slovenskega gospodarstva odvisna od njega. V tem trenutku je v Koržetovih podjetjih zaposleno slabih 16.000 ljudi in približno 14.000 ljudi je v njih izgubilo delovno mesto. Je pa po drugi strani, če zopet gledamo generalno, za čemer se seveda skrivajo svetli in temni trenutki, sklad odigral, tudi v vladi tako ocenjujemo, relativno dobro vlogo. Zavedati se moramo, da sklad ni imel kakšnih posebnih finančnih virov. Osnove za njihovo delovanje je bilo relativno malo. Imel je neke možnosti, da seveda lažje sodeluje z bankami in ureja finančne obveznosti podjetij, ampak kljub temu se je sklad skupaj s krediti in garancijami pretvoril v enega 'največjih financerjev v Sloveniji in ima kreditnega in garancijskega angažmaja v slovenskih podjetjih na ravni 16 milijard tolarjev. To seveda ni zanemarljivo. Sklad je recimo v svojih podjetjih zamenjal okoli dve tretjini vodstev in relativno ugodno izpeljal tudi številne reorganizacije.
PANORAMA So pa tudi napake, ne? TAJNIKAR: Da. Pri Koržetovem skladu se moramo zavedati, da je njegov prvotni cilj prevzeti podjetje, postati lastnik, skupaj z bankami in upniki finančno restrukturirati podjetje in to podjetje po najkrajši poti privatizirati, prodati. Seveda, v številnih primerih se je potem pokazalo, da kupca ni, da se sklad ne more kar tako posloviti od podjetja in da mora vse bolj prevzemati čisto aktivno vlogo last-
nika. In mislim, daje obstajalo, čeprav mi na skladu včasih ne verjamejo čisto, neko obdobje, ko sklad mogoče tega ni čisto do konca spoznal in je v tistem obdobju imel največ težav. Mislim, da se je kasneje zelo resno lotil sanacije nekaterih podjetij in da je tam, kjer je to funkcijo resno opravljal , bil tudi dokaj uspešen. Številne slabosti se pa seveda pojavljajo, ker sije zelo težko predstavljati, da neki sklad, ne glede na to, koliko ima uslužbencev, vodi z enega mesta sto podjetij in je v njih vedno aktivno prisoten. In v večini primerov so vzroki za te probleme prezaposlenost ljudi, mogoče tudi ne dovolj velika informiranost vodstva sklada o razmerah v posameznem podjetju, včasih tudi to, da je sklad kot financer zelo previden, ker pač nima nekomercialnih virov in mora na svoja sredstva zelo strogo paziti, tako da iz tega naslova nastaja pravzaprav največ problemov v podjetjih.
sem hotenjem za hitrejšo sanacijo gospodarstva ...
TAJNIKAR: Tudi na vladi uradno zagovarjamo stališče, da reforma bančnega sistema ni dala rezultatov, kakršne smo pričakovali, čeprav niso v sanacijo bank vloženi tako majhni denarji. Pričakovali smo predvsem dva učinka: da bodo obrestne mere nižje in da bodo podjetja imela lažji dostop do fi-
nančnega trga, do kreditnih sredstev. Eno in drugo se ni v celoti uresničilo. Na vladi smo imeli številne razgovore, tudi sam predsednik je za to zelo zainteresiran, na kakšen način znižati obrestno mero. Zavedamo se tudi določenih makroekonomskih omejitev, ki držijo to obrestno mero pokonci, vendar hkrati menimo, da je še vedno previsoka in da se tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu niso v taki meri spremenile, da bi se lahko ti rezultati pokazali.
PANORAMA Tu Je veliko odvisno tudi od
Banke Slovenije?
TAJNIKAR: Tako. In od parlamenta, ker poslovna načela sanacije bančnega sistema niso vladna načela, kriterije, po katerih danes poslujejo poslovne banke, je postavila Banka Slovenije. Res, da so to evropski kriteriji, vendar so precej strogi. In v vladi pravzaprav ne želimo s tako ali drugačno prisilo kvariti teh kriterijev, ker ni naš cilj kvariti bank, mi želimo, da se sanirajo. Po eni strani seveda poskušamo ustvarjati pogoje, da bi bila sanacija bančnega sistema čimbolj učinkovita, zlasti da bi
lahko dosegli nižje obrestne mere, po drugi strani pa seveda poskušamo v razmerah, ko nočemo kvariti kriterijev za normalno poslovanje bank, najti instrumente, ki bodo podjetjem, ki danes zaradi teh kriterijev nimajo dostopa do bank, omogočali, da jih kljub temu pripeljemo do bank. Gre za tipično jamstveni potencial. Eden od ukrepov, ki ga prav v tem trenutku predlagamo, je ta, da ne bi podpirali A in B komintent, ki pravzaprav ne potrebujejo jamstva države, ker so že sami v dovolj visokih bonitetnih razredih, ampak da bi vključili tudi C podjetja. Nato bi tista podjetja, ki imajo perspektivne programe, pa zaradi svojih finančnih obremenitev niso sposobna postati dovolj resni komintenti bank, pripeljali v banke.
PANORAMA Odkar je izbruhnil Optimizem, se zdi, da finančni minister bolj trdo nastopa...
TAJNIKAR: Državni zbor je zahteval, naj vlada pripravi zakon o izdajanju jamstev, državnih poroštev. Ta zakon je sedaj tudi pripravljen in je že v proceduri parlamenta. Konkretno pa je bilo letošnje leto s tega vidika zelo slabo leto. Zlasti moje ministrstvo je posledice tega najbolj čutilo, ker smo izgubili enega zelo zelo pomembnih instrumentov za našo pomoč podjetjem. Zakaj se je zaostril problem jamstev, je bolj ali manj znano. Afera Optimizem je seveda naredila finančno ministrstvo zelo previdno pri jamstvih. Razprava o aferi Optimizem, en del te razprave, je pokazal, da ni čisto jasne predstave, kaj jamstva so in kaj hočemo doseči. Na neki način me je motilo, da se razpravlja, kakor da mora biti jamstvo 100-odstotno sigurna intervencija države, kar je seveda v nasprotju s samo logiko jamstva. Jamstvo je izdano zato, ker je tveganje večje kot v drugih primerih in ga država prevzame namesto poslovnega subjekta. Razumljivo je, da se sem ter tja to tveganje tudi uresniči, če pa se od ministrov zahteva, da jamstva izdajamo samo tam, kjer bo vse v redu, bomo šli v posle, kjer jamstva ne potrebujemo. In tam seveda gospodarstvu ne bomo nič pomagali, delno bomo pomagali bankam, učinki pa bodo seveda taki, da se nam bo kvečjemu lahko kdo posmehoval.
PANORAMA Kdaj pričakujete, da bo naše gospodarstvo začelo normalno dihati?
TAJNIKAR: Zavedati se moramo, da v gospodarstvu ni gotovosti: ena glavnih značilnosti v gospodarstvu je tveganje, negotovost. V tržnih ekonomijah je bolj ali manj jasno, da bomo imeli tudi v prihodnje marsikje gospodarske težave. Seveda ne bodo tako vseobsežne, kot so bile v teh letih reforme in prilagajanja novim razmeram, ampak bodo. Tudi če pogledamo nekatere razvite ekonomije, vidimo, da se desetletja vleče problem recimo železarstva in tudi bistveno večji denarji niso sposobni tega rešiti. Da bi se vrnili v razmere iz tista lažne konjunkture v Jugoslaviji, takih nikoli več ne bo. In kot mi je neki Američan rekel, se bomo pač morali navaditi, da se bomo v bodoče grebli. To pomeni, v sodobni ekonomiji se za posel grebeš, ne pogajaš, tam dejansko garaš za to, da dobiš posel. Taka prihodnost nas čaka. Bolj ko bomo odprti v Evropo, v svet, več bomo imeli koristi od te odprtosti, a hkrati bo na nas večji pritisk konkurence in bolj se bomo morali boriti za svojo pozicijo.
PANORAMA Kavno zaradi tega bodo proračunska sredstva tudi za oživljanje gospodarstva. Koliko bi moral dobiti resor, ki ga vodite, sredstev, da bi laže obvladoval situacijo?
TAJNIKAR: Nobena ekonomija nima toliko denarja, da bi ga imela za vse potrebe. Potem ekonomije ne bi bilo. To velja tudi pri nas. Sem dovolj pameten, da v razpravah o proračunu nikoli nisem zagovarjal skrajnosti. V tem projektu sanacije slovenskega gospodarstva imamo ocenjene potrebe po denarju, ki gredo v več deset milijard tolarjev. Če bi hoteli izpeljati sanacijo slovenskega gospodarstva z enim zamahom, bi verjetno potrebovali še mogoče 40, 50 milijard tolarjev. To je popolnoma nerealna številka. In mogoče bi takšen denar celo škodil gospodarstvu, ker bi ga preveč uspaval. Kar me v teh proračunskih razpravah vedno razjezi, je to, da izbiramo med določenimi alternativami. Zlasti lansko leto se je zelo jasno pokazalo, da smo imeli neke prioritete, imeli smo prioritete na področju obrambe, cestne izgradnje, delno tudi odplačila tujih kreditov. In v teh dilemah se pogosto zelo nenavadno odločamo. Lani nisem mogel razumeti, kako more biti slovenskim parlamentarcem bolj pomemben denar za obrambo države kot pa recimo majhen denar za premeščanje najbolj resnih problemov v slovenskem gospodarstvu. Vsak pameten kmet bi
se v takih razmerah prej odločil za nakup lopate kot pa puške. Letošnje leto pripravljamo program sanacije slovenskega gospodarstva. V njem so napisane številke in v parlamentu se bo obravnaval malo pred razpravo o proračunskem memorandumu. Upam, da se bodo poslanci, ko bodo razpravljali o proračunskem memorandumu, spomnili še na ta dokument o sanaciji slovenskega gospodarstva. Tudi v zadnjih usklajevanjih, ko smo ta papir pripravljali za parlament, sem rekel, pustimo v dokumentu številke o tem, koliko denarja potrebujemo, tudi če jih vlada kasneje ne bo podprla in jih ne bomo. nikjer dobili, zato da se bomo čez pol leta, čez leto zavedali, da smo v septembru, oktobru letošnjega leta vedeli, da za neke namene potrebujemo ne recimo 1,2 milijarde, pač pa 5,8 milijarde. V podjetjih Sklada Republike Slovenije za razvoj je bolj ali manj jasno, da bo izguba na gotovini okoli 5,8 milijarde. To ne pomeni, da bomo iz proračuna dobili ta sredstva, ampak ni pa mogoče reči, da ni 5,8 milijarde, pač pa le 1,2 milijarde. Sanacije brez denarja na žalost ni. Tudi v letošnjem poročilu o sanaciji je zraven priloga o Mariboru, podobno kot je bilo lani. Ampak kakšne so bile posledice? Nikakršnih. Če hočemo Mariboru zagotoviti določeno prestrukturiranje in pomoč iz centra, je treba ta denar zagotoviti. Drugače te pomoči iz centra ne more biti, drugače lahko Mariboru pomagamo tako, kot pač pomagamo kateri koli drugi regiji ali podjetju v Sloveniji. To je tisto, kar je pravzaprav moja dilema — dilema med različnimi nameni v proračunu. Čestokrat smo se težko odločali tudi za ukinitev nekaterih namenov, ki v tistem trenutku mogoče niso bili potrebni, so pa bili potrebni v naslednjem trenutku. Recimo, v proračunu za leto 1994 je bilo na primer 7 milijard tolarjev namenjenih za štipendiranje, za republiške štipendije. Seveda nimam nič proti republiškim štipendijam, ampak proračun ministrstva za gospodarske dejavnosti je 7,8 milijarde, v celoti. S temi moramo pomagati turizmu, malemu gospodarstvu in velikemu gospodarstvu in energetiki, 7,8 milijarde, kar je nekaj malega več od tega, kar republika namenja samo za republiške štipendije. In ko ti številki primerjamo, se vprašamo, ali je tu kakšna logika,.
PANORAMA Konkurenca za vaš ministrski
položaj je v zadnjem času huda...
TAJNIKAR: To delovno mesto je zelo vplivno ne glede na majhna sredstva, s katerimi razpolagamo. Ker posegamo v gospodarstvo, čestokrat vplivamo tudi na kadrovsko politiko ne samo v industriji, tudi v drugih sektorjih, v energetiki. Prepričan sem, da politični interes za tem ministrstvom obstaja. Mislim, da sem z ekipo, ki smo jo tukaj ustvarili, uspeli nekaj narediti na tem področju. Huda leta smo dokaj ugodno preveslali in seveda mislim, da se bodo v prihodnje pobirali tudi rezultati tega dela. Zamenjava bi v tem trenutku mojemu nasledniku prinesla tudi nekaj minulega dela. To ministrstvo je v bistvu nastalo v dveh letih. Jaz v politiko nisem šel zato, da bi ostal politik. Tudi to je nekaj, kar je bilo v nasprotju z definicijo politika, in je verjetno zelo težko v takšnem sistemu, zlasti zame, ki nisem bil čisto političen človek. Sem pač človek, ki se s tem ukvarja na neki način profesionalno, zato je težko pričakovati, da imaš potem celo kariero, ki bi bila politična. Odhoda od tu samega po sebi ne razumem kot kakšno tragedijo. Če pa objektivno ocenjujem, potem pa velja, kar sem prej rekel, da bi bila vsaka zamenjava zelo koristna za tistega, ki bi na to mesto prišel.
PANORAMA V vladi ste iz različnih strank.
Ali v. vašem razmišljanju, vašem snovanju
prevladuje stroka ali politični interesi?
TAJNIKAR: V vladi, kakršna je sedaj, sem zasledil izredno malo političnih interesov. Sem ter tja se spopadejo kakšni lobiji, ki pa so objektivne narave, ne pa politične. Obstaja mogoče recimo nesporazum med zagovorniki kmetijskih in industrijskih interesov, samo kot primer. Ampak to ni politični špetir v vladi, to je v bistvu merjenje ravnotežja, ki je mogoče celo koristno, da se na ta način vzpostavlja znotraj vlade, ker so na ta način nekako uravnoteženi nekateri ukrepi v vladi. Mislim, da prav v tem trenutku vlada deluje kot kreativno profesionalno telo, kot skupina ljudi, ki so državni administratorji. In mislim, daje tako tudi treba. Sedaj sem že tri leta v vladi in mislim, da ni bilo vedno tako in da so nekatere kadrovske spremembe vendarle izboljšale vzdušje. To lahko še posebej neposredno opazujem, ker sem tudi predsednik odbora za gospodarstvo in imam kar precej dela, o katerem nisva govorila, samo s tem odborom. Tam ne gre za nobene politične interese. Tudi če se je že kdaj tak interes pojavil, sem se mu kot predsednik zelo daleč izognil. Mislim, da je taka vlada lahko kar uspešna.
PANORAMA Menda vas bo zamenjal dr. Duhovnik iz Litostroja. Slišijo se slabi glasovi
o tamkajšnjih razmerah.
TAJNIKAR: Litostroj je tako velik sistem, da imamo z njim veliko opraviti. Pa tudi on z nami. Bolj on z nami, ne samo na področju industrije, tudi zlasti na področju energetike, ker nekatere projekte, recimo Dravskih elektrarn, izvaja Litostroj. V veliki meri smo se tudi mi poskušali potruditi, da je te projekte dobil Litostroj, tako da mi bo zelo težko kdo očital, mogoče ta profesionalna konkurenca, da me je zapeljala pri tem, da bi kakor koli poskušal škoditi kakšnemu podjetju. Prav nasprotno. To je en vidik. Litostroj je seveda podjetje v težkih razmerah, podjetje, ki bi lahko končalo recimo kot mariborska Metalna, pa ni, tudi po zaslugi vodstva. Seveda pa ne gre samo za generalnega direktorja, gre tudi za druge. Mislim, da problemi Litostroja sploh niso taki, da bi jih odkljukali, mislim, daje čisto možno, da bo Litostroj imel tudi v prihodnje še nekatere probleme, čeprav mu seveda še zdaleč tega ne želim. Tudi to je eno teh velikih podjetij, ki mu država zelo težko pomaga, kadar nastanejo resne težave.
PANORAMA Naš gospodarski minister nam
torej sporoča, da bo še težko, vendar Je predor osvetljen...
TAJNIKAR: Jaz bi rekel, da se konec predora vidi. Vidi se tudi, katere so še ovire do konca tega predora. Vidi se pa seveda tudi nekaj, kar se mogoče bolj sluti iz drugih primerov kot pa iz našega, namreč da cesta na drugi strani vseeno ni preveč asfaltirana, in da nikoli ne bo, in da bomo mogoče nekaj tega lagodja, kakršnega poznamo, kot sva že pej rekla, morali pozabiti.
Marjan Horvat
Občina kot prema
Kaj sl laltko mislimo o ljudeh., ki upravljajo državo, pa niti poštenih občin niso sposobni skrpati? Zagotovo nič dobrega. In namesto da bi se trudili po mučnem in zapravljivem onegavljenju sestaviti nečemu podobne zaokrožene celote, se - besedi bedaki se pač ne morem izogniti! — z načelnostjo adolescentov prerekajo o tem, če nekateri le ne pogrešajo komun tovariša Kardelja Ccitiranapo lucidnem poslancu Geržini).
V takšnem položaju se lahko le veselimo dejstva, da je Slovenija tako majčkena. Koliko časa In denarja bi jalovi poslanci zapravili, da bi v občine razrezali kakšno Francijo!?
Vendar moramo vsakič znova priznati, da se vrag skriva v neumnih državljanih In ne v poslancih, saj zakaj pa se ne bi izživljali v takšni lahkotni temi! Mandat teče, plače tudi, proračun pa se lepo polni sam od sebe. Skratka, poslanci me spominjajo na one gradbince, ki šest mesecev urejajo trideset metrov Miklošičeve ulice v Ljubljani. Da bi neumna javnost stvar lažje pogoltnila, nam hitijo dopovedovati, da je lokalna samouprava (!!) za osamosvojitvijo najpomembnejši projekt slovenske države. V načelu to sicer že drži, vsekakor zlasti po tem, koliko denarja so zanjo že zapravili. V resnici pa tu ne gre niti za pomembno zadevo, saj jo naposled poslanci razvozlajo kar v nedeljo popoldne (sledi samo še ponovno glasova-
nje zaradi odložilnega veta državnega sveta - torej še malo peska v oči in še nekaj dodatnih stroškov), niti ne gre za samoupravo — ne po načinu odločanja o občinah in ne po vsebini odločanja v bodočih občinah. Zlasti ne po skrajno gnilem kompromisu, da so vse dosedanje občine avtomatično novi upravni okraji, se pravi podaljšana država. Komandiral bo tako ali tako tisti, ki bo Imel denar.
Tu smo torej pri trikotniku dr-žava-občlna-državljan. Če se malce za šalo poigravamo s terminologijo, kjer je bila politika vedno slino Inovativna In nam rada namesto novih odnosov, nove vsebine ponuja zgolj nove nazive, je zanimiva naslednja primerjava: včasih smo veljali za delovne ljudi In občane, pogosto tudi za krajane. Danes smo le še volUcl In davkoplačevalci. Kot delovni ljudje smo imeli določene pravice, kot občani tudi. Kot delojemalci pravic skorajda nimamo, kot volilcl In davkoplačevalci pa
imamo čast in dolžnost voliti in plačevati državo, kije, izvzemši ti dve naši »pravici«, povsem samozadostna. Prav posebno nazorno se to kaže tudi pri uzakonjanju lokalne samouprave.
Če pogledate na stvar izrazito cinično, tedaj zveni takole: bolj ali manj smo prisiljeni izvoliti poslance In posredno druge veje državne oblasti, dolžni smo Jim dajati denar, oni pa Imajo neomejeno pravico, da se s tem denarjem po mili volji Igrajo In nam na koncu oktroirajo takšno »samoupravo«, ki bo ustrezala njihovim nakanam. Toda samouprava gor ali dol, še nobena ni bila dobra, če je bila delegirana (dejansko diktirana) od zgoraj. Popolnoma enako je bilo pravzprav z delavskim samoupravljanjem, ki sta nam ga podarili država in partija, zato pa tudi ostro določila meje.
Načeloma se je treba strinjati s predsednikom državnozborske komisije za lokalno samoupravo C. Ribičičem, da ni moč prevzeti odgovornosti za takšen model lokalne samouprave, ki je skregan z voljo prebivalstva (občanov) in kije po vsej verjetnosti vsaj v nekaterih določbah neustaven. Toda pri najboljši volji ne morem razumeti, zakaj je Ribičič toliko časa čakal, saj je že polomljeni referendum pokazal, da sta država In stroka nekje hudo zamočill. Malce mučno Je spominjal na Anteja Markoviča, kije hotel po vsej sili rešiti Jugoslavijo, ko je ta bila že povsem pod vodo. Še manj lahko razumem, kako je lahko verjel, da bo ob vsem, kar je vedel o igrah Interesov okrog novih ob-
čin, uspel s svojim alternativnim zakonom (»amandmajem«), namesto da bi z zgodnejšim odstopom bodisi zaostril vprašanje ali pa vsaj rešil svoje dobro Ime. Sedaj bo zagotovo obveljalo, da je odšel zaradi užaljenosti, toda bistveno je, da bodo bodoči občani na istem, njemu pa bo le malokdo verjel, da ga je v resnici vodila korist občanov in morda še spoštovanje ustave.
Nekaj je seveda povsem jasno. Mrcvarjenje z občinami traja že predolgo in glede na to, da bo v takšnem parlamentu vsaka rešitev bolj ali manj oktroirana, da je torej dejanska lokalna samouprava postranska stvar, je v resnici najbolje, da občine dobimo člmprej ter da parlamentarni troti začno delati še kaj drugega. Kajti bistveno vprašanje, vprašanje dejanske vloge občin kot neke vrste prvega servisa državljanov ostaja v ozadju. Država preko upravnih okrajev steguje svoje lovke prav tam, kjer je po mojem prepričanju delovno polje občinske samouprave. To pa ni le posledica njenega Interesa, da sama čimbolj neposredno obvladuje ves prostor, kjer je moč zajemati In direktno razporejati denar. Je tudi posledica zavratne navade, da sama sebe nikakor ne zna In noče reducirati (kot zlahka reducira druge delavce). Za svoje kadrovske presežke si preprosto izmisli nova delovna mesta.
Zaenkrat se država bohotno širi, In dokler je tako, je vsako veliko zapravljanje časa in sredstev za psevdosamoupravo državljanov popoln anahronizem.
Današnji Atlantski
V zgodnjih petdesetih letih je tedanji generalni sekretar Atlantskega pakta britanski lord Isxnay lahko v enem stavku obrazložil njegovo poslanstvo v Evropi: »Držati Ruse zunaj, Američane notri, Nemce pa Piše: Jože Smole doli.«
Ugledna ameriška revija »Time« v zadnji številki ugotavlja: »Rusi so danes zunaj In doli, Nemci so zgoraj in vse bolj rastejo, tisoči Američanov pa se pripravljajo na odhod Iz Evrope... Voditelji NATA morajo najti novo geslo, če hočejo opredeliti novo vlogo.«
Jonathal Eyal Iz Britanskega inštituta za obrambne študije pa postavlja tole vprašanje: »Kako lahko pojasnite ohranitev pakta proti sovražniku, ki ga več ni, ni pa sposoben odgovoriti na izzive, ki obstajajo?« Pri tem misli na srbsko agresivno početje v Bosni In Hercegovini.
Na sestanku obrambnih ministrov držav članic NATA v SevUJl,
na katerem Je prvič po letu 1966 sodeloval tudi francoski, so se v načelu dogovorili za odločnejši nastop proti srbskim vojaškim silam v Bosni in Hercegovini. Toda pri konkretnem obravnavanju te načelne odločitve so se takoj pokazala velika razhajanja med britanskimi in francoskimi predstavniki na eni In ameriškimi na drugi strani.
Tudi zahteva predsednika ZDA Clintona o ukinitvi embarga na orožje za BIH ni bila preložena samo zaradi odločnega nasprotovanja Rusije, ampak tudi zaradi resnih pomislekov Franclje In Velike Britanije. Njuni predstavniki ocenjujejo za nestvarno, da bi se z ukinitvijo te prepovedi bi-
stveno zboljšal vojaški položaj bosanskih Muslimanov.
Čeprav je jasno, da Beograd po raznih kanalih še naprej oskrbuje srbske vojaške enote v BIH, prevladuje v zahodnih prestolnicah mnenje, da Je treba Igrati na karto Slobodana Miloševiča. S tem ciljem se nadaljuje politika postopnega ukinjanja omejevalnih ukrepov proti Srbiji In Črni gori. Pri občutljivem obravnavanju te tematike je zaznati, da zahodne sile ocenjujejo, da Je tako-imenovana Zvezna republika Jugoslavija vendarle najpomembnejša država na Balkanu. In z njo skušajo odnose povsem normalizirati. To pa seveda ne koristi niti Muslimanom niti Hrvatom v BIH, ampak objektivno pomaga agresivnim velikosrbskim nacionalistom.
Novi generalni sekretar NATA Willy Claes se zaveda nujnosti ostrejših ukrepov, ni mu pa še jasno, kako naj bi to dejansko zagotovili. Prav tako je podana točna diagnoza o potrebi po temeljiti reorganizaciji, pri čemer pa so velike dileme o konkretnem odnosu Atlantskega pakta do nekdanjih sovjetskih satelitov in do evropskih nevtralnih držav. S Programom partnerstva za mir, v katerem sodeluje že 88 držav, nihče ni povsem zadovoljen. To pa predvsem zato, ker določba, da
»napad na enega člana pomeni napad na vse«, velja samo za 16 polnopravnih članic Atlantskega pakta.
Vodstvo NATA v intenzivnih razmišljanjih o reorganizaciji, ki bi upoštevala sedanje spremenjene mednarodne okoliščine, ni pripravljeno avtomatično garantirati varnosti vsem članicam Partnerstva za mir. Še manj je pripravljeno odpreti vrata Atlantskega pakta novim članicam, ker meni, da bi se s takšno razširitvijo lahko bistveno spremenila njegova vsebina.
Na najbolj občutljivem evropskem varnostnem področju, v Bosni in Hercegovini, bodo tudi v prihodnje prepustili modrim čeladam glavno vlogo. Njihova učinkovitost pa je zelo omejena. Mnoge države članice Združenih narodov se tudi vse bolj glasno sprašujejo, ali so modre čelade sploh pravi odgovor na težke mednarodne krize. Pri tem ni nezanemarljivo dejstvo, da mirovne operacije Združenih narodov v raznih delih sveta, v katerih danes sodeluje že 80.000 vojakov, zelo veliko stanejo. Države že danes dolgujejo Organizaciji združenih narodov 8,5 milijarde ameriških dolarjev. In prav zaradi modrih čelad so Združeni narodi v izredno težki finančni krizi.
Piše: Drago Kuhar
Knjiga hm
Slovensko ljudstvo so oblikovali kot narod pišoči ustvarjalci v materinščini. Ko seje domača beseda udomačila v knjigi, seje slovenskost portretirala v ustvarjalni svetovljanski enakopravnosti in enakovrednosti, saj leta 1884. protestantski nadarjenec in temeljit poznavalec slovenskega jezika Jurij Dalmatin iz Krškega prevede Biblijo, Sveto pismo, oziroma Knjigo Knjig.
Ko dobi ljudstvo tako čtivo v roke, lahko brez sramu pogleda vsakemu okrog sebe v oči In brez nerodne ponižnosti se zapiše v Imenik vseh narodov. Zapomnimo sl, da Biblija ni zgolj religiozna knjiga za cerkveno rabo, ampak je tudi eden izmed mnogih posvetnih abecednikov, povrhu vsega pa je še izredno literarno, da ne omenjamo jezikovno mojstrstvo, ki izpričuje neizmerljivo ljubezen do materine govorice. Prevajalec se je lahko lotu tega zahtevnega projekta, ker je bil humanist in razsvetljenec, ker je bU reformator in protestant, predvsem pa zaveden Slovenec, saj je slovenski knjižni jezik zapisal na seznam razvitih svetovnih
jezikov, hkrati pa je zemeljskemu vesoljstvu izpričal povedno in estetsko bogastvo domačega, takrat predvsem kmečkega besedišča.
■ Absurdna je vsa znanstvena in druga slabonamerna kregarija o takšnem ali drugačnem izvoru vseslovenskega značaja jezika, v katerem sta pisala Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Govorjenje, da je njun knjižni jezik izhajal iz dolenjščine ali iz go-renjščine, da je celo to ljubljanščina, da prevladujejo elementi štajerščine in zasavščine, daje to razščiščina, je nedokazljivo mlatenje prazne slame, oziroma lokalno prisvajanje tistega, kar je vseslovensko. Pazljivo branje
knjig omenjenih avtorjev nam kar samo od sebe nudi odgovor:
besedje je izbrano iz skoraj celotnega prostora Slovencev po načelu razumljivosti in pogostnosti rabe ter zbornosti knjižnega Jezika, zato je kakršnokoli krajevno in pokrajinsko razmišljanje natolcevanje brez repa in glave, ki želi razvrednotiti ustvarjalnost protestantov in slovenski narod se hoče prikazovati kot ohišje iz domin, ne pa kot gnezdo z materjo In mladiči, katerim oče prinaša drobtino za drobtino, da se lahko enkrat zamesi cel kolač domačega kruha. Ko Dalmatinovo Biblijo v slovenskem knjižnem jeziku pripeljejo na prag doma vseh Slovencev, naj bi se začelo branje tega svetega pisma, a se na žalost dogodi groza, namreč protlprote-stantska in protislovenska protireformacija pljune v svoje klerikallstične dlani in nalaga knjige v materinem jeziku kot gnoj na ropotajoče vozove, ki jih s polno paro vozijo na grmade, kjer iz njih kurijo kresove zmage, katera pa se čez nekaj koledarjev izkaže kot največja narodna sramota in neodpustljivi greh, ki
para slovenski materi srce in dušo; pravzaprav jo priznava le v pepelu.
f)a bi bUa črna ovca cela In pa-pinističnl volk sit, so katoliški neuki mašnlki zase ohranili Knjigo Knjig v slovenščini, a brez prevajalčevega predgovora, ker jim ta ni dal mirnega spanca. V tej posvojitvi so iz prve roke dobili razumljivo modrost in so tako lahko slastneje goltali gospodinjino mastno pečenko in lokali žlahtno kapljico. Sami sebi in pokvarjenosti rimokatoliške Cerkve pa se niso izneverili, saj so narodu prepovedali branje v materinem Jeziku, ker bi potem vsa njihova lažna resnica splavala po vodi, njih same pa bi slap Savica zmehuril In bi se razpočili kot milni mehurčki, ki jih deca skozi slamico napihujejo iz milnice.
Meseca vinotoka (31. oktobra) je praznik slovenskega naroda, je praznik slovenske Cerkve, je državni praznik, posvečen reformaciji in pro-testantski misli, je Svetek vseh Slovencev, ki vedo, da brez jezika in knjige ni nacionalne samostojnosti.
Če je dr. Ciril Ribičič te dni dejal dost mam in odstopil kot predsednik državnozborovske komisije za lokalno samoupravo, se temu seveda ni treba nič čuditi. Čudno je pravzaprav, da tega ni storil že davno prej. Res je, mož je junaško vztrajal do konca in mu je vztrajnost z upanjem treba priznati, pa čeprav je bilo upanja, da bo občinska godlja užitna za večino, zelo malo.
« v
Vztrajnež
To, kar smo sedaj dobili od vlade in parlamenta, je namreč neprebavljivo vsaj za polovico države. Koliko je pa to vse skupaj stalo, pa tako ne bomo nikdar zvedeli. Vsekakor bi s tem denarjem lahko rešili vsaj eno večje podjetje, ne pa da so naši vrli voditelji denar zabijali za ugotavljanje volje ljudi, ki pa je tako niso nameravali spoštovati, kar se je sedaj pri birokratskem določanju meja novih občin pokazalo.
Dr. Ribičič je torej do konca upal, da bodo od ljudstva izvoljeni poslanci le spoštovali voljo teh ljudi. Res je, ponekod so jo, v večini primerov pa ne, in to je njihova glavna napaka. Če sploh
ne bi spoštovali volje nikogar, bi jim vsaj lahko rekli, da so diktatorji. Ker pa so jo spoštovali le tam, kjer je ustrezalo njihovim strankam, je pravzaprav šlo za barantanje najslabše vrste in igranje z ljudmi. To kar so v državnem zboru na predlog vlade počeli poslanci z občinami, je še najbolj spominjalo na fevdalne čase, ko je gospod z gradu delil zemljo svojim tlačanom, pa še tedaj je zagotovo razumneje tehtal, komu naj kaj da, da bo
desetina bolj gotova.
Seveda ni rečeno, da je bilo tisto, kar je hotel dr. Ribičič, namreč, da bi bile nove občine povsod tam, kjer so to hoteli ljudje že sedaj, drugod pa stare, dokler ljudje ne bi hoteli drugače, najboljša varianta. Prav gotovo pa je bila najbolj dosledno poštena, ker je spoštovala voljo referendumskih odločitev, pa kakršne koli so že bile. Komu pa se bo še dalo hoditi na referendume, če v tej državi ni zagotovila, da bo referendumska volja spoštovana.
Predvsem zato je dr. Ribičič ravnal prav, ko je odstopil, ker njegovega in njegove stranke predloga v parlamentu niso hoteli sprejeti. Zaigral je na dobro karto, ker bodo ljudje najbrž razumeli, da noče prevzemati odgovornosti za vse, kar bo sledilo z novimi občinami: kreganje med vasmi in kraji, ustavni spori, boj za lastnino itd. Lokalna samouprava, ko naj bi bilo zadovoljevanje občanovih potreb in interesov v sožitju, bo v vsaj polovici države že na samem začetku obremenjena z nezadovoljstvom in sovražnostmi. Pa kaj, saj to sploh ni važno. Važno je v tej državi le tisto, kar si posamezne stranke vbijejo v glavo.
V državnem svetu smo te dni znova lahko poslušali bistroumnosti na račun medijev. Mediji so menda glavni krivci za vso šlamastiko, ki se dogaja okrog lokalne samouprave in zakona o ustanovitvi občin. V medijih smo sicer vajeni, da skuša politika večkrat svoje umazano perilo prati na račun medijev, in če smo čisto objektivni, so mediji res spravili afere na svetli dan in jim je tu in tam kakšno uspelo tudi »sproducirati«.
Prekrojeralec
Obtoževati medije, da so oni skušali lokalnosamou-pravno godljo, pa je čista neumnost. To bi seveda moral vedeti tudi gospod Marcel Štefančič iz Logatca, ki sam sebe rad imenuje svetnik, čeprav za to nima zakonske osnove, je le član državnega sveta.
Kot da so mediji tisti, ki so si izmislili referendume o ustanovitvi občin, še posebej priprave na te referendume; kot da so mediji krivi, če so referendumske odločitve šle v dim; kot da so mediji od strank terjali, da, ko govorijo o evropski lokalni samoupravi, v mislih preštevajo, koliko županov bodo imele in kako bodo do njih prišle, enako pa velja tudi za sestave občinskih svetov; kot da so mediji od poslancev terjali neskončne besedne telovadbe, ki na splošno veljajo za slikanje pred TV kamerami; kot da so mediji od politike zahtevali, da ji gre predvsem za oblast v občinah in morajo zato le-te biti oblikovane tako, da bo oblast lažje dosegljiva itd.
Seveda je treba po stari maniri že vnaprej določiti krivca, ko bo novoobčinska godlja začela vreti in siliti čez rob. Tedaj bodo gospodje poslanci in gospodje »državni svetniki« kajpak pozabili na vse tisto, kar so govorili in govoričili v preteklih letih, ko so se šli lokalno samoupravo, in si bodo pri tej »gostiji« skušali umiti roke. Krščanski demokrati in njihovi vazali seveda ne bodo hoteli nič vedeti, da so referendume, taki kot so bili, želeli prav oni in da so prav oni pogoreli z referendumskim neuspehom. Tudi del demokratov bo gluh na očitke, da so prav oni forsirali nadvse hitre spremembe od komun do občin, kar sicer samo po sebi ni nič narobe, le da se v naglici delajo pač hude napake, katerih račun vedno plača ljudstvo. Umazanih političnih zmerjanj je bilo v tej lokalnosamoupravni državi na vagone in tone, čeprav nihče ni vedel, kaj to lokalni samoupravi po evropskem vzorcu lahko pripomore. In mediji so kajpak krivi, če so vso to godljo prikazovali javnosti. Morali bi kajpak lepo molčati in varovati idilično^sliko političnega življa, ki tako verno deluje v imenu ljudstva in po njegovi volji. Sicer pa smo kljub vsemu pri medijih lahko zadovoljni. Vrli politiki in celo najvišji sodniški umi so namreč prepričani, da pri lokalni samoupravi greši ljudstvo.


Boža Gloda
Nobenega dvoma ni, daje predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, kije minuli teden obiskal Maribor, štajerskim politikom pokazal, kako se dela in kaj je vrhunska politika. Mnogi so pričakovali, da se bo znojil, ko bo moral pred razjarjenimi brezposelnimi in preslabo plačanimi delavci ter razgretimi lokalnimi veljaki zagovarjati vladno ekonomsko politiko, ki v mestu pod Pohorjem noče in noče pokazati dobrih rezultatov. Namesto tega je predsednik vlade v Maribor prišel, videl, dal lokalnim veljakom politično lekcijo in odšel.
Poslanci v mestnem parlamentu in drugi lokalni politiki so tedne in mesece energično zahtevali, naj Maribor obišče predsednik slovenske vlade, da bi mu na kraju samem pojasnili, kakšna gospodarska in socialna kriza pesti Mariborčane. Hkrati so eni bolj, drugi manj skrito brusili kopja za napad na republiške vladne vrhove. Naj se pred lokalnimi volitvami vidi, kdo si bolj upa povzdigniti glas za blaginjo Mariborčanov... V vodstvu mariborske skupščine so se težko zedinili celo o tem, kdo naj vodi sestanek: ali županja Magdalena Tovornik iz LDS ali podpredsednik krščanski demokrat Janez Gajšek ali predsednik družbenopolitičnega zbora Stanislav Holc iz Ljudske stranke ali neodvisni predsednik mestne vlade Anton Rous. Kam v Mariboru pes taco
moli, je Drnovšek verjetno vedel že takrat, ko je izvedel, da bo pogovor z njim vodil eden od lider-jev Ljudske stranke in predsednik družbenopolitičnega zbora Stanislav Holc.
Kakor so mariborski politiki vztrajno terjali, naj dr. Drnovšek pride v Maribor, tako je ta obisk vztrajno odlagal vse do predvčera velikega vseslovenskega delavskega protestnega shoda, ki ga je organiziral SKEI na mariborskem Glavnem trgu. Ker je šlo za vseslovenski shod kovinarjev, je bil Maribor na poti, da postane metropola nezadovoljnega slovenskega delavstva...
Že Churchill je dejal, da je za politika najvažnejše, da zna najprej prepričljivo obljubljati, kasneje pa še bolj prepričljivo pojasniti, zakaj obljub ni bilo mogoče uresničiti. Te modrosti se je v Ma-
Dmovšek je prišel, videl in dal Mariborčanom lekcijo
MARIBORSKI POLITIKI
SO PRI »KUHANJU«
AFER IN SPLETK VAJENCI
V vodstvu občine so imeli ceh težave, kdo bo rodil sestanek - Napad na republiške \rhove se ni obnesel - Prepiri med občinskimi politiki lahko ogrozijo smo asfaltiranje kakšne lokalne ceste - Škaije in platno ima v rokah država
riboru oklenil predsednik dr. Drnovšek. Imel je nekaj medijsko zelo odmevnih nastopov, v katerih je Mariborčanom tudi razkril, kakšne lokalne veljake imajo: takšne, ki so med seboj skregani, ki jim gre za politični prestiž, ki gospodarska vprašanja politizirajo.
Še spomladi je tedanji predsednik parlamenta Herman Rigelnik mariborske lokalne politike karal, da premalo naredijo za kadrovsko ekipiranje v podjetjih. Sedaj pa so jih zato, ker so Rigelnika ubogali, slišali od predsednika vladne koalicije tega istega
parlamenta. Povprečnega Mariborčana je obisk in umirjeni akademski nastop dr. Drnovška prepričal, da bi v Mariboru gospodarstvo cvetelo, če ne bi bili lokalni politiki takšni presneti, kakor pravijo Štajerci, »zaplamkani tumpeki«...
V prepričanju, da bo sedaj dr. Drnovšek vzel v svoje roke tudi razreševanje gospodarskih problemov v Mariboru in da bo uresničil, kar je Mariborčanom obljubil, se mnogi vseslovenskega shoda kovinarjev niso udeležili. Tako je minil mnogo manj radikalno in veliko boy spravljivo, kakor so poznavalci mariborskih
Kakšne bodo posledice poletne stavke na angleških železnicah
MATERIALNE ŠKODE JE ZA VEČ KOT 500
MILIJONOV FUNTOV. UGLED NAČRTOVANE PRIVATIZACIJE PA JE HUDO NAČET
Po štirih mesecih zastojev v britanskem železniškem prometu je RMT — sindikat delavcev v železniškem, pomorskem in tovornem prometu — le pristal na najnovejšo verzijo mirovnega načrta »železniški konflikt«, kot so britanski mediji poimenovali stavko železniških signalistov, je namreč več kot neprijetnost, ki se je vlekla dolgo vroče poletje. Končni seštevek materialne škode bo menda celo presegel celo 500 milijonov funtov. Toda padec ugleda načrtovane privatizacije britanskih železnic bi bil dolgoročno nemara lahko še bolj neprijetna posledica.
Skoraj šestnajst tednov je bilo britansko železniško omrežje paralizirano zaradi vrste eno- ali dvodnevnih stavk. »Železniški konflikt« je sprožilo 3500 železniških signalistov, ki so zahtevali 11-odstotno zvišanje plač, s čimer so hoteli nadoknaditi tudi vsa leta, ko so bile njihove plače neprimerno nižje od plač drugih železniških delavcev. V sedemdesetih in osemdesetih letih so namreč učinkovito opozarjali nase zgolj vlakovodje in delavci na peronih, medtem ko so na sig-naliste pozabljali tako njihovi sindikati kot delodajalec. Delodajalec Railtrack je nova državna organizacija, ki je 1. aprila v sklopu privatizacije britanskih železnic od državnega podjetja »British rail« podedovala 18.000 delavcev, 1.S00 signalov in 2.500 postaj. Do začetka stavke signalistov ni za Railtrack slišal prav nihče, toda od trenutka, ko je ime postalo razpoznavno, je bila podoba poletja izrazito negativna. Njegovim direktorjem očitajo predvsem, da so se na zahteve signalistov odzvali mnogo prepozno, čeprav so za sporno vprašanje vedeli že ob prevzemu uprave. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da večina potnikov kljub neprijetnostim, ki jih stavka povzroča, vseeno simpatizira s signa-listi. To je bil verjetno tudi razlog, da sl že tako nepriljubljena konzervativna vlada ni mogla privoščiti poteze Ronalda Reagana pred leti, ko je nadležne kontrolorje poletov v hipu postavil na cesto. Tovrstno reševanje poletnih zapletov je del britanskih parlamentarcev podprlo, medtem ko je večina to možnost zavrnila kot neprimerno in mačistično. Sodeč po izjavah vladnih predstavnikov, so se dobro zavedali, da bi bila v britanskem kontekstu izvedljiva, saj usposabljanje signalistov ne traja dlje kot 11 tednov, za ohranjanje osnovnega železniškega prometa pa ni potrebnih .več kot 700 signalnih delavcev. Vmes so prihajale na dan še ne-
spodobne podrobnosti. Britance, ki so tolikokrat zaman čakali na prevoz domov, so najbolj razjezile tiste, daje samo nova oprema Ra-iltrackovih londonskih pisarn stala 7 milijonov funtov, skoraj še enkrat toliko, kot je znašal plačilni paket, na katerega bi Railtrack moral prvotno pristati.
Pogajanja med sindikatom in Railtrackom so potekala pod okriljem agencije ACAS, neodvisne organizacije, ki posreduje med nasprotujočimi si stranmi v industrijskih konfliktih. Dne 28. septembra ob petih zjutraj so pogajalci po šestdesetih urah intenzivnih pogajanj sporočili, da so sporazum sprejeli, naslednji dan pa so ga z glasovanjem podprli še signalisti.
Novi plačilni paket bo Railtrack stal 10,85 milijona, torej več kot še enkrat toliko, kot če bi na delavske pogoje pristali junija. Osebni dohodki signalistov bodo višji za v povprečju 8,5 odstotka, drugi pomembni dosežki pa so tudi pravica do odklonitve dela na dela prost dan, nedelje ne bodo več del delovnega tedna, ter zagotovilo, da števila signalistov zaenkrat ne bodo omejevali.
Ne glede na to, da se morata sindikat in Railtrack o podrobnostih sporazuma šele dogovoriti, je nedvomni zmagovalec v tekmi za popuščanje napetosti sindikat. V primerjavi z enoletno rudarsko stavko leta 1984-85 je sindikalno vodstvo tokrat ostalo enotno in hkrati uspelo pridobiti še 400 novih članov. Zadovoljiv plačilni paket jim je uspelo priigrati kljub temu, da je vsak stavkajoči izgubil povprečno 1200 funtov osebnega dohodka.
Dobro organizirana industrijska akcija se je zelo prepričljivo izrazila v britanskih medijih, v katerih se je vedno dalo razbrati, da je sindikat korak pred delodajalcem. Kar po vrsti je sindikalnim voditeljem uspelo razkriti serijo podrobnosti o delodajalčevih načrtih, s čimer seje Railtrack vsakokrat znašel v polo-
žaju, ko mu ni preostalo nič drugega, kot daje le še odgovarjal na napade. Če je bil namen Rail-tracka destabilizirati sindikat RMT v obdobju pred procesom privatizacije železnic, je bil poskus nedvomno neuspešen.
V središču konflikta so bile tudi obtožbe na račun britanske vlade. Sindikat trdi, da je Railtrack najprej ponudil plačilni paket, ki je predvideval 5,7-odstotno zvišanje plač. Po posredovanju vlade, ki naj bi se zbala, da bodo te številke spodbudile k stavki tudi druge delavce v privatnem sektorju, Railtrack in vlada zdaj zanikata, da bi 5,7-odstotna ponudba sploh obstajala. Toda sum, da se je vlada dejansko vmešala v delovanje načelno neodvisnega podjetja, ostaja še naprej zelo močan. Ne glede na to, kakšen je bil dejanski razvoj dogodkov, pa britanski levičarski časniki ocenjujejo, da je generalnemu sekretarju RMT-ja Jimmjju Knappu kljub progra-matičnemu vladnemu boju za izkoreninjanje sindikalne dejavnosti uspelo v pravem predthacer-janskem slogu premagati oba, vlado in železnico.
Zdaj, ko je stavke dokončno konec, se postavljajo vprašanja o prihodnosti britanskih železnic. V sklopu priprav na privatizacijo je bilo državno železniško omrežje razdeljeno na različna železniška območja, z upravami, ki so odgovorne za storitve na posameznih območjih. V zaenkrat še neidentificirani prihodnosti bo vlada ta regionalna železniška območja prodala najboljšemu ponudniku. Privatiziran bo tudi Railtrack. Novi državni sekretar za Transport dr. Brian Mawhin-ney je zanikal možnost, da bi stavka signalistov lahko zamajala temelje privatizacijskega procesa. Po njegovih besedah naj bi, nasprotno, celo prispevala k učinkovitejšemu delovanju železniškega omrežja, saj si nihče ne bi želel nakupa zastarelega in neprenovljenega podjetja.
Vendar pa so ocene posledic stavke navadno bolj skeptične in temeljijo na stališču, daje potencialne kupce konflikt odvrnil od njihovih namenov, če ne zaradi drugega zato, ker finančna škoda znaša 200 milijonov dolarjev, kar je dokončno razblinilo vsako upanje, da bi bil posel z železnico v naslednjih dveh letih lahko donosen. Druga težava je ta, da se je v mesecih motenega železniškega prometa veliko ljudi obrnilo k drugim načinom prevoza, bodisi k avtobusnemu ali pa letalskemu prometu.
Dolgoročno o zmagovalcu te
štirimesečne stavke ne moremo govoriti. Še najmanj je to seveda britanska železnica, ki je na slabem glasu, tudi če pozabimo najnovejše zaplete. Očitajo ji, da je neučinkovita, draga in v primerjavi z večino Evrope zelo počasna. Signalisti so vsak posebej izgubili več kot tisoč funtov, vprašanje pa je tudi, ali ne bodo v prihodnjosti morali za stavko plačati z izgubo delovnih mest. Ugledu direktorjev Railtracka, večkrat označenih za nesposobne in neprilagodljive, je stavka verjetno zadala nepopravljive posledice, medtem ko bo konzervativna vlada, obtožena vmešavanja, morala zelo verjetno na novo prikrojiti svoje privatizacijske načrte. In končno, mnogi se sprašujejo, ali so vse te težave z železnico sploh smiselne glede na to, da se je večina Otočanov poleti prav dobro znašla tudi brez nje. Vendar pa so britanske težave s transportom še vedno tu. Oglašajo se varnostniki, signalisti in vlakovodje londonske podzemne železnice. Prav mogoče, da se bo dolgo vroče poletje za britanske sindikate nadaljevalo še daleč v jesen. Ksenja Horvat
razmer še nekaj dni pred tem pričakovali. Dr. Drnovšku je v štajerski prestolnici še enkrat uspelo spraviti duh delavskega nezadovoljstva v steklenico, ki jo je zamašil kar z »glavami« mariborskih lokalnih politikov.
V tej »zgodbi o uspehu« vladne politike v Mariboru bi bilo vse lepo in prav, če ne bi imela nekaj pomanjkljivosti - in to bistvenih. Mariborski lokalni politiki že doslej niso imeli nobenega vpliva na kreiranje državne ekonomske politike in tudi ne na vodenje poslovne politike v mariborskih podjetjih. To tudi ni (na srečo) v njihovi pristojnosti. Očitno so mariborski lokalni politiki med seboj zares sprti, vendar verjetno nič bolj kakor politiki v republiškem parlamentu in še celo v vladni koaliciji. Sicer pa prepiri med občinskimi politiki lahko glede na pristojnosti občin ogrozijo samo asfaltiranje kakšne lokalne ceste. Na gospodarske probleme v po-čyetjih zagotovo ne morejo vplivati. Očitati mariborskim lokalnim veljakom, da se bojujejo za politični prestiž in gospodarska vprašanja politizirajo, pa je ob vsem, kar se dogaja v vladajoči koaliciji in na slovenski politični sceni, prav smešno: le zakaj bi bil Maribor izjema? Mariborski lokalni politiki so tudi pri »kuha-
nju« afer in medsebojnih spletk daleč večji amaterji kakor njihovi strankarski kolegi v vrhovih političnih strank v Sloveniji. Mnogi so namreč ravno zaradi velikih tovrstnih sposobnosti tam, kjer trenutno so.
Na področju gospodarske politike, so bile škarje in platno že doslej v rokah slovenske vlade in njenega premiera ter drugih pristojnih republiških ustanov. To. kar se je doslej dogajalo v mariborskem gospodarstvu, so rezultati te politike, in tudi to, kar se š« bo dogajalo, bodo rezultati državne in ne kakšne specifični mariborske lokalne ekonomski politike.
Če se bo to, kar je dr. Drnovšel Mariborčanom in tudi kovinar jem obljubil, uresničilo, se bodi tudi mariborskemu gospodar stvu začeli pisati lepši časi. To j zdaj tudi najpomembnejše. Mari borski in tudi številni drugi de lavci v Sloveniji zares že težk prenašajo gospodarsko krizo h z njo povezano socialno stiske zato so bili premieru pripravljer še enkrat verjeti.
Sicer pa: Kdor bo dočakal, b sam videl. Ob volitvah pa bod videli tudi politiki - tako na le kalni kakor na državni ravni. Kc liko jim volilci še zaupajo, sevecU Tomaž Kšel
Spomenka Hribar:
KNJIGA ESEJEV,
KI SO RAZBURJALI...
SVITANJA
Spomenka Hribar v zbirki esejev Svitanja, nastalih v razponu od leta 1979 do danes, odpira nov dvogovor z bralci, tvega nove nesporazume, se spušča v svojevrstno avanturo. Boj za vrednote, Avantgardno sovraštvo in sprava, Nujnost razglasitve konca državljanske vojne, Preteklost v parlamentu, Zaustaviti desnico, Čas za politično spravo, Zakaj me sovražite, tovariši, Živa legenda so med eseji, ki ponovno razburjajo slovensko politično in kulturno srenjo
Knjigo Svitanja lahko naročite na nasiov: ČZP ENOTNOST, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po telefonu 321-255, 1310-033, ali po faksu 311-956.
Cena: 1900 SIT, s 5-odstotnim prometnim davkom 1995 SIT.
NAROČILNICA ............................................................................
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)_izvod(ov) knjige SVITANJA.
Naročeno pošljite na naslov:-1--------------------------—----------------------------------
Ulica, poštna št., kraj:-------------------------------------------------------------------
Ime in priimek naročnika:------------------------------------------------------------------
1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku Naročeno dne:---------------------- _—_—
2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju
Podpis naročnika
Pedagoški, psihološki in drugi razlogi proti svetovnonazorski delitvi otrok
ZfTCFŠFNA IN NEDOPUSTNA ZAHTEVA PO UVAJANJU ALTERNATIVNIH PREDMETOV V ŠOLE
Zgodovinski dokazi o »učinkovitosti« konfesionalne moralne ngoje - Izbirni predmeti ne sinejo krniti učenčevih temeljnih spornimi
Piše: dr. Milan Divjak
V preteklosti so rasne religije strogo poudarjale predvsem razlike med dogmami, med načini bogoslužja, med verskimi tradicijami, etiko... Vsako zbliževanje verskih dogem je bilo strogo prepovedano, da ne bi mniičin tu ogrožali 'edinozveličavnih’ naukov, zatirali so vsak verski liberalizem, strpnost, modernizacijo.
Pedagoški, psihološki in drugi razlogi proti svetovnonazorski delitvi otrok
CUji, naloge- in vsebine moderne osnovne šole za demokratično in pluralistično civilno družbo terjajo vzgojo k solidarnosti, k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju med ljudmi in državljani. Moderne družbe odklanjajo razne oblike diskriminacije na podlagi rase, spola, vere, mišljenja... Zato v nekaterih državah, ki niso tako obremenjene s preteklostjo, začasno uvajajo kot predhodne oblike izbire med veroukom in laično moralno vzgojo in poukom, ali tudi s kako obliko družboslovja. Očitno pa je, da strokovnjaki in tudi Javnost, prav tako pa učenci s takimi delitvami niso zadovoljni. To pomeni vnašanje razlik med otroke, ki so lahko že tako obremenjeni s socialnimi in drugimi razlikami, na katere ne morejo vplivati. Otroci v vrtcu, v osnovni šoli in mladostniki v srednjih in na višjih šolah ne čutijo posebnih potreb, da bi se razlikovali, sami ne sprašujejo po svetovnonazorskih razlikah, če jih k temu ne spodbujajo starši, učitelji in duhovniki. Torej nimajo verskih ali podobnih predsodkov, če jih umetno ne vcepimo. Otroci - dečki in deklice
- se radi skupno igrajo, učijo, delajo, veselijo, če jih odrasli ne in-doktrinlrajo s spolnimi predsodki. Podobno velja za barvo kože, za jezik, za socialni položaj in druge razlike. Otroci torej nimajo interesa, da bi se šli diskriminacijo, razen če gre za zunanje vplive ali psihične težave, za razne komplekse, za motnje v osebnostnem in socialnem razvoju, ki so izvor čuta manjvrednosti, frustracij in iz njih izvirajoče agresivnosti. Komu so torej potrebna razlikovanja, otrokom ali odraslim?
V preteklosti so razne religije strogo poudarjale predvsem razlike med dogmami, med načini bogoslužja, med verskimi tradicijami, etiko... Vsako zbliževanje verskih dogem je bilo strogo prepovedano, da ne bi maličili in ogrožali »edinozveličavnlh« naukov, zatirali so vsak verski liberalizem, strpnost, modernizacijo. Šli so se strogo načelnost, za katero so se skrivali negotovost in strah pred spremembami, ki bi zmanjšale pomen duhovščine v zasebnem in javnem življenju, vpliv hierarhije na družbo. Tako versko ekskluzivnost so prignali do absurda med obema vojnama, posledica tega so bila vedno močnejša leva gibanja, porajanje komunizma in totalitarizma, končno pa je prišlo do velikega
spopada med »krščanstvom, katolištvom, germanstvom« in »pravoslavjem, slovanstvom, komunizmom«. V bistvu pa je šlo za nov suženjski red, za iztrebljanje Židov, Slovanov, za množične zločine nad človeštvom. Tudi danes smo priča katoliškemu, protestantskemu, pravoslavnemu, islamskemu in drugim fundamentalizmom, vedno bolj agresivna pa postajajo tudi druga verstva in sekte.
Zato danes dobronamerni in daljnovidni ljudje svarijo pred netolerantnostjo, pred nacionalizmi, ki so pogosto povezani z raznimi verstvi, odklanjajo tudi poseganje verskih organizacij in skupnosti v zasebno, javno in državno življenje. Še posebej nevarno je, če versko doktrino spremenijo v politično ideologijo, v ekonomske interese, če izkoriščajo verska čustva za delitve, za diskriminacijo. Vse to je še posebej nevarno, če s tem začnemo v nežni otroški dobi, recimo v vrtcu, v osnovni šoli, ko bi morali otroci živeti brezskrbno, sproščeno in bogato socialno življenje, ko bi se morali razvijati kot sproščene, neobremenjene osebnosti, v zdravem in prijaznem okolju. Tako pa vnašamo delitve že v družine, v šole, v otroške organizacije, v društva, klube, v otroški periodični tisk, v otroško književnost, na TV.
Zopet poudarjamo, da moramo spoštovati različnost po spolih, po nacionalnosti, po socialnem poreklu, po jeziku, po nekaterih telesnih in duševnih lastnostih, kajti te so dane, ne moremo jih odpraviti, treba jih je sprejeti. Zato otroke od malega učimo, da jih razumejo in tudi prenašajo,
tolerirajo, se od njih učijo in bogatijo. Toda ni potrebno vnašati med ljudi, zlasti pa ne med otroke, nepotrebnih umetnih razlik, ki izhajajo iz vere, ideologije. S tem tudi uničujemo otroško pristnost in spontanost, otroke obremenjujemo s predstavami, ki niso zanje, s problemi, ki njihovo življenje bolj zapletajo kot olajšujejo. V preteklosti so otroke strašili pred smrtnimi grehi in peklom, s prekletstvi, vsiljevali so jim predstave in krivde za grehe, kijih otroci niso bili zmožni. To je verjetno zgodovina, vendar bi bilo potrebno razmišljati o tem, kako na otroke vpliva pouk o abstrakt-- nlh verskih in podobnih vprašanjih, vsiljevanje raznih »večnih« resnic, »zadnjih« vprašanj in podobno. Vprašanje je, ali to kaj prispeva k »celostni vzgoji«, k bolj humanizirani in poduhovljeni osebnosti.
Ugotovili smo, da izbira likovnih, tehniških, glasbenih, Uterar-nih, športnih in drugih interesnih dejavnosti ali tudi kakih izbirnih predmetov iz teh področij otrokom ne škoduje, jih ne le ločuje, diskriminira, jih psihično ne obremenjuje, niti jih vzgojno in razvojno ne ogroža, temveč jim koristi in jih bogati. Toda otroke ločevati na »krščanske« in »ne-krščanske«, na tiste, ki »verujejo« in so torej nekaj boljšega, ki bodo prišli v »nebesa«, in na druge, ki so »brezverci«, »ateisti« ali pa kake druge vere, »ki ni ta prava«, ali pa ločiti otroke na »božje ljudstvo« in na »ono drugo ljudstvo« pa je psihološko, pedagoško in etično vprašljivo in bi moralo biti zakonsko prepovedano v javni šoli, ki je namenjena vsem otrokom. To v bistvu pomeni hote ali
nehote vcepljati občutek drugačnosti, manjvrednosti ali večvrednosti, predsodke, napetosti in averzlje in s tem agresivnost. Otroci že tako v družinah lahko dobivajo tako vzgojo in poduk, zlasti tam, kjer so starši navdušeni pripadniki raznih strank in verskih skupnosti, kjer gojijo nestrpnost do drugače mislečih. Take pojave je bilo mogoče v družinah opazovati v obdobjih verskih delitev in strankarskih spopadov na Slovenskem pred prvo vojno, zlasti v časih »katoliškega gibanja« in strankarskih bojev in med obema vojnama, vse to pa se je poznalo tudi med vojno in po njej. Iz tega bi se morali učiti abecede pohtične in pedagoške modrosti, če želimo našemu narodu dobro, če mislimo na njegovo bodočnost.
Vprašati pa se je tudi treba, kako bi »pridobivali« otroke za ta ali oni »obvezni izbirni« predmet, kako bi reklamirali v osnovni šoli in med starši »etiko in družbo« in »etiko in religijo«. Kako bi otrokom in staršem dokazali, da je ta predmet »boljši«, drugi pa »slabši«, da je »navadna« etika več ali manj vredna kot »verska«, »katoliška«. Če bi eni in drugi trdili, da sta obe dobri, bi bila izbira nemogoča, nesmiselna in tudi uvajanje dveh različnih »obveznih izbirnih predmetov«. Torej s tolerantnostjo ne bi prišli daleč. Če pa bi ena in druga stran želeh pridobiti kar največ otrok, bi bila potrebna agitacija, reklama, akcija. To pomeni, daje treba dokazati, da je recimo »krščanska etika« večvredna, druga, »laična« pa slaba, to pomeni, da je treba staršem in otrokom dokazati, da brez vere ni morale, da ljudje drugih ver ali oni, ki niso pobožni, niso pravi in popolni ljudje, da so manjvredni ali celo nevarni. In-obratno, če bi hoteli pridobiti kar največ otrok za »etiko in družbo«, bi morali staršem in otrokom dokazovati, kako dvomljive vredno-
sti je etika, ki temelji le na verovanju, kako verni niso nič boljši in iz zgodovine bi morali navajati vrsto primerov korupcije, zločinov, izkoriščanja s strani verskih organizacij in skupnosti. In še posebej bi morali otroke in starše prepričevati, daje za življenje potreben nauk o družbi, daje religijski fenomen le eno področje družbenega življenja.
Za inteligentne, zdrave, poštene in daljnovidne učitelje bi tako reklamiranje »etike in družbe« ali »etike in religije« bilo poniževalno, razen če bi kak ravnatelj, ki je naklonjen verskemu pouku ali laični etiki, to opravil mimogrede ali pa bi starše v cerkvi »prepričali«, da je »etika in družba« njihovim otrokom nevarna, da brez verskega pouka in vzgoje tudi ni mogoča nobena moralna vzgoja. Skratka, v šoli bi prišlo v duhu dr. Antona Mahniča do »delive duhov«, do diferenciacije na »rdeče« in »črne«. Označili ali stigmatizirali ne bi le učencev, ki bi se potem delili v dve skupini in bi se zavestno oddaljevali, pozneje celo odbijali, temveč bi ločili celo starše. To bi se poznalo na roditeljskih sestankih, saj bi lahko eni sedeli na eni, drugi na drugi strani razreda, eni bi zagovarjali »versko«, drugi »laično« vzgojo, drug drugega bi lahko sumničili, da ne vzgajajo prav, da otrokom ne želimo dobro. Take razlike bi se kazale tudi v javnem življenju, zlasti na vasi, kjer bi najbrž zaradi pritiskov duhovščine in tradicije dajali prednost verskemu pouku, verski etiki, v mestih pa verjetno laični. Seveda bi bile pri izbiri razlike tudi glede na izobrazbo, spol, socialni položaj in zlasti na strankarsko pripadnost in končno bi vplivala obča in filozofska razgledanost in podobno. Taka stroga diferenciacija bi vplivala tudi na delovne odnose. Eni in drugi starši bi lahko bili »zaznamovani« zaradi verskih zadev in po nepotrebnem obremenjeni in ovirani v javnem življenju. Torej bi po nepotrebnem znova vnašali v družbo razkol, diskriminacijo na podlagi vere, vesti in mišljenja, k temu bi navajali tudi otroke.
(Se nadaljuje)
HOTEL CASINO
PEKLA
PERLA, turistični biser Goriške in Slovenije, praznuje svoj prvi rojstni dan!
Leto dni uspešnega delovanja, ko so rezultati presegli vsa pričakovanja, dokazuje pravilnost Hitove poslovne usmeritve. Perla je plod
lastnega znanja, preverjenih predvidevanj in izkušenih odločitev.
700.000 gostov 66 milijonov DEM realizacije 463 zaposlenih
Perla ponuja preplet številnih zvrsti turistične ponudbe, ki ponujajo kvalitetne možnosti za preživljanje prostega časa: od igralniške do kulinarične, zabavnoumetniške, športno-rekreacijske in butično-trgovinske. Gre za turistični center, kjer je vrhunska raven storitev dostopna vsakomur. Uspehi narekujejo nove načrte, ki jih bo kolektiv s svojo prodornostjo, inovativnostjo in motivirano prizadevnostjo
zagotovo znal dobro izpeljati...
Perla je testni model. Finančni kazalci so že v prvem letu dokazali, da slovenski zabaviščni turizem, kakršnega je razvil Hit in ga udejanil predvsem v Perli, pomeni priložnost, ki Slovenijo lahko umesti med zanimive in privlačne turistične dežele v svetu.
	
	jjnP
PERLA
1993
1994
Pisatelj Peter Božič je v javnosti dobro znan kot večni jezni mladenič, ki ima jasne in prav nič ukalupljene poglede na vrsto družbenih in kulturnih vprašanj. Če se s čim ne strinja, to takoj jasno in z zanj značilno polemičnostjo pove in zapiše, navadno pa s publicističnimi nastopi tudi spodbudi ogorčene polemike. Pa sam pravi, da si od polemik ne obeta posebnega učinka, kar ga ne odvrne od tega, da bi še naprej javno razgrinjal svoje poglede. Konec poletja je kulturno in politično Javnost vznemiril z esejem v ljubljanskem Dnevniku z naslovom »kaj seje v prejšnjem režimu v resnici dogajalo s kulturo in kulturniki«.
V njem podaja svojo sliko usode kulture in kulturnikov pri nas po drugi svetovni vojni, zlasti pa je gorak krogu razumnikov, ki se je po Demosovem priliodu na oblast uničevalno vedel do kulture na Slovenskem.
— Očitno vas ta tema že dolgo časa vznemirja, saj seje ne lotevate prvič. Vas motijo ljudje ali pojav sam?
— Te teme sem se lotil ne zaradi tega, da bi koga diskvalificiral, saj končno tudi nikogar ne diskvalificiram. Temu krogu ljudi v polni meri priznavam moralne in profesionalne kvalitete pri delu do slovenske osamosvojitve.
— Potem pa se Je njihova vloga in delovanje spremenilo?
— Da, gre za nekaj drugega, gre preprosto za to, da se je njihova politična vloga po osamosvojitvi spremenila in je postala več kot dvomljiva. In kar je najbolj bistveno, zaradi tega, ker bi radi to svojo vlogo čim bolj konstituirali, se zatekajo k potvarjanju, celo k potvarjanju svoje lastne zgodovine. Slo mi je in gre mi za to, da razkrijem lažnost njihove politične paradigme.
— Najbrž pa je obračun s prevladujočim prepričanjem naporen in človeka, ki se v to spusti, pogosto dokaj brezobzirno poskušajo diskvalificirati?
— Nekdo od mojih dobrih prijateljev mi je ob neki priložnosti rekel, naj razmislim o tem, kako je Jože Javoršek o kulturnikih pisal leta 1972 v Delu. Zanesljivo ne tako kot jaz, tam ni šlo za razkrivanje lažnih političnih paradigem. Pač pa je šlo za politično denunciantstvo v enopartijskem sistemu, in to v trenutku, ko je
Pisatelj in publicist Peter Božič o tem, kaj se je v prejšnjem režimu v resnici dogajalo s kulturo in kulturniki
SPOMIN JE NAJBOLJ GOLJUFIVA
STVAR NA TEM SVETU
Razkrinkati lažno politično paradigmo še ae pomeni, da si s tem levičar - Nevarnost, da v borih petdesetih letih doživimo ponovno brisaijje igodomskegji spornim
partija sklenila obračunati z vsemi pojavi liberalizma. Razkrinkati neko lažno politično paradigmo še ne pomeni, da stojim na določeni politični poziciji, niti ne pomeni, da sem s tem levičar.
— Torej političnih motivov nimate, kakšni vzgibi vas potemtakem vodijo v to kritiko?
— Gre za nekaj drugega. Tisto, kar me od nekdaj moti, je kultmr-ništvo, ki nima nobene zveze s kulturo v najširšem pomenu besede, ne s kulturno produkcijo. Gre za neko stanje kulturniške zavesti, ko se vodilni politiki postavljajo v pozicijo nedotakljivih svetih krav. Naj povem, da imam
Stanka tako imenovane pisateljske ustave v prostorih DSP, so bili njihovi nastopi taki, kakor da je bila od tega odvisna v celoti ne le usoda slovenskega naroda, marveč kar sveta. Seveda sem imel v želodcu kar fizične asociacije na nastope književnikov realistov v petdesetih letih. Kratko malo ta zgodba kulturništva se — z različnimi nosilci — vleče že od leta 1946 sem.
- Če kdo, potem to dogajanje vi prav gotovo konkretno poznate saj ste ga preživeli in preizkusili na svoji koži?
— No, tu moram povedati še en motiv, ki me je pripravil do tega,
ta izraz od Primoža Kozaka, ki je na ta način poimenoval kulturni-štvo v prvih petnajstih letih po osvoboditvi, predstavljale pa so ga korifeje v društvu slovenskih pisateljev, in to približno take kot danes. In zaradi tega, da bi sproti utrjevali svoj vodilni položaj, so producirali na enak način, kot smo to neštetokrat imeli priložnost videti na okroglih mizah na televiziji, ko sedanje korifeje utemeljujejo in vsiljujejo svojo večvredno vlogo v družbi. In seveda najbolj bistvene in največje zasluge za osvoboditev, prvi v letih 1941-45, drugi v novejši zgodovini.
— Gre torej za enak vzorec obnašanja?
— Ko sem poslušal govornike ob proslavitvi pete obletnice na-
da sem se lotil tega pisanja. Že vrsto let me različni ljudje nagovarjajo, da bi napisal svoje spomine na vse moje sodobnike, s katerimi sem si bil blizu in sem se veliko družil z njimi. Ti spomini se začenjajo že pri druženju z Alojzom Gradnikom, pa Edvardom Kocbekom, Ivanom Mrakom, Vladimirjem Bartolom. Z njimi sem bil na začetku petdesetih let venomer za isto mizo, bodisi v kavarni Union, v Riu, v gostilni Koper ali pri njih doma. To so bila stalna omizja ob različnih -urah dneva, tja je — četudi visok politik redno zahajal tudi dr. Aleš Bebler in jaz sem bil redno zraven.
— Se boste kdaj odločili napisati spomine na te dogodivščine, o tem imamo na voljo le malo pričevanj?
— Teh stvari se seveda ne da lotiti tako fragmentarno, in to zato, ker je spomin najbolj goljufiva stvar na tem svetu. Spomin predela vse, od dogodkov do časovnih sosledij, seveda v korist, ki jo narekuje avtor. In memoari, ki se pri nas producirajo, so te vrste, zato niti približno niso kredibilni.
— Dokaj huda kvalifikacija. Ker pa se menda vendarle nameravate lotiti naše kulturno politične zgodovine, nas ob vašem odnosu do spominov zanima, kako se nameravate lotiti te teme.
— S financerjem, zaenkrat naj ga ne omenjam, sva se dogovorila, da se kulturno politične zgodovine lotiva na ta način, da zbereva ekipo, ki bo zbirala podatke, dokumente, vse kar je pisanega ostalo o posameznih obdobjih. Izbor je prepuščen meni, seveda pa ne more biti samovoljen, marveč na osnovi utemeljenih kriterijev. Tega dela se nameravamo lotiti na začetku prihodnjega leta. Z dobro strokovno ekipo zgodovinarjev, dokumentalistov, politikov in prizadetih, ki so to zgodovino delali, bomo najprej zbrali gradivo. Po moji sodbi utegne biti knjiga dokončana v dveh letih. Moji zapisi v Dnevniku pomenijo pravzaprav pristop k temu delu in izhodišče zanj.
— In kaj vasje vodilo, da ste v to področje vendarle ugriznili?
— Zaradi tega, ker toliko politikantskih, lažnivih in mistifika-torskih potez na račun kulture kot danes dozdaj v javnosti še ni bilo izrečenih ali zapisanih. Skorajda ne morete najti članka ali eseja, pa tudi ne knjige s to problematiko, da ne bi bila podrejena političnemu naboju, ki sem ga omenjal. Tako obstaja resna nevarnost, da spričo te kvantitete pisanja še enkrat v borih petdesetih letih doživimo popolno brisanje tistega zgodovinskega spomina, ki je avtentičen.
Knjiga bo kulturno politična zgodovina zadnjih petih desetletij na Slovenskem in objektiven odgovor na potvarjanje zgodovine zaradi potreb sedanje politike oziroma strankarskih politik, kakršno nam ponujajo različni ze-
leni dodatki Nove revije, pa jubilejne izdaje in podobno.
— Gotovo gre za ambiciozno in obsežno delo?
— Knjiga ne bo obsežna, vanjo pa bo vloženega ogromno predhodnega dela, brskanja po arhivih, dokumentih. Ne mislimo pa pregledovati vseh podrobnosti, kronologije po dnevih. Zanimajo nas pogalvitni kulturno politični dogodki, ki so se kazali v konkretnih manifestacijah — v nastajanju in ukinjanju revij na primer, v usodi gledališč, v politiki. Me-
toda dela zame ni nova, poznam jo že iz prakse, saj sem v šestdesetih letih sodeloval v ekipi, ki je obdelovala topografijo zgodovinskih dogajanj med Solkanom in Bovcem v letih 1918 do 1947. Zbirali smo podatke, dokumente, pričevanja od vasi do vasi in potem na podlagi komparacij dobili jasno sliko zgodovinskih dogajanj. Tako metodo nameravam uporabiti tudi sedaj in se dokopati do čimbolj objektivne podobe dejanskega dogajanja.
Igor Žitnik
To je prva slovenska knjiga o diplomaciji. Njen avtor je znan družbenopolitični delavec, publicist in doajen slovenske diplomacije.
Knjiga v prvem delu govori o razvoju, teoriji in praksi diplomacije, drugi del pa je zgodo-
Osrednja junaka sta mlad partizan in na smrt obsojena vohunka, ki jo mora predati štabu divizije.
Odlika tega dela je poglabljanje v samo tkivo sveta in pisateljeva odpoved slehernemu opredeljevanju, ki bi bilo nad njim.
vinski pregled dela in deleža Slovencev v diplomatski dejavnosti do danes.
Cena knjige 2.000 SIT, s prometnim davkom 2.100 SIT.
V dogajanje je močno vpeta Suha krajina s svojo tipično problematiko in znano tragiko.
Cena 2.400 SIT, s prometnim davkom 2.520 SIT.
Knjige lahko pisno naročite pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana ali po telefonu: 061/321*255,1310-033, ______________313*942._____________
Praktični fundamentalizem
KULTURA I\ TURIZEM
Nasveti.
Načela.
Dogme.
Zapovedi.
Ukazi.
Predlogi zakonov. Amandmaji na obstoječe zakone. Predlogi predpisov.
Z novim letom bodo Avstrijci Evropejci. Koroškim Slovencem se bo reklo slovenski Evropejci. Kaj bomo mi', v Sloveniji? Oznaka Je jasna in splošno razumljiva: Neevropejci.
Evropejci so prebivalci tistih držav, ki jih povezuje določeno bogastvo. Neevropejci pa so nekdanji Poljaki, Čehi, Slovaki, Madžari, Slovenci, Komuni, Bolgari, ozek pas narodov, povezuje jih lahko prepoznavna dediščina in njihova naloga je, da varujejo Evropejce pred Azijo.
Med tem, ko bodo Neevropejci varovali Evropejce pred Azijo, bodo Evropejci in Američani in Nato pakt varovali Bosance pred Srbi. To počnejo že nekaj let in zdaj je že jasno, da se Miloševič posebno trudi za mir.
Kaj drugega seveda še niti najmanj ni jasno.
Včasih, pred mnogimi leti, sem kdajpakdaj pošastno razjezil kakšnega Nemca ali sploh kakšnega Evropejca, ko je nesramno trdil, da je Romunija prispodoba Evrope. Drugje pač še niso tako zelo razvili sistema.
Danes je drugače, danes lahko za vsako mesto v Evropi, naj bo to Dunaj ali Rim ali Pariz ali London ali katerokoli drugo, postavi vprašanje: kako da ostrostrelci s hribov po ulicah ne streljajo mimoidočih?
Franček RudoI£
Sarajevo je tipičen evropski dosežek. V Sarajevu je tako (brez vode, elektrike, hrane), kot naj bi čimprej bilo v Evropi. V Evropi manjka samo še Unprofor. Zato se Evropejcem tako mudi utrjevati Evropo. Ker samo Evropejec lahko pošilja vojake v Bosno. Za mnogo Neevropejce (med njimi Slovence in Bosance) pa je nujno, da niti orožja ne smejo uvažati.
Zakaj ta uvod?
Ljudje potujemo tja, kamor nas vlečejo miti, ki so nam Jih vsadili v mladosti. Saj veste, Triglav, Bled... Piran... da ne bi našteval. Bilo bi dovolj, da bi Slovenci prepričali Madžare, daje Triglav njihov najvišji vrh, in osem milijonov Madžarov bi se vsaj enkrat na leto zapodilo v Julijske Alpe. Bilo bi dovolj, da bi Ruse prepričali, daje Blejski otok njihov naj-zahodnejšl otok: in sto milijonov Rusov bi se vsaj enkrat v življenju skušalo napoditi na Bled. Tako pa Berlusconi prepričuje Italijane, da morajo vsi vsaj nekajkrat na leto v Kobarid, v Piran in v Istro. Se ve: vse kaže, daje za Italijo ključnega pomena, da lahko kupuje hišice v Sloveniji.
Tu se že kaže prava evropska
ljubezen do sosedov: s prijaznimi miti pospešuje sosedu turizem. Bogati ga, čeprav je Neevropejec, in spravlja ga vsaj v bližino Evrope, če že ne v Evropo.
Milijon tujih turistov je letos prišlo v Slovenijo in prespali so vsak povprečno po tri dni, skupaj
trimiUjonkrat. To je trideset odstotkov bojjše kot pretekla leta, vendar še vedno znatno slabše kot znamenitega leta tisoč devetsto devetinosemdeset. Vračajo se Nemci, nekaj manj Italijani, veliko Je Hrvatov... Nič ni za Evropejca pomembnejše, kot da kdaj
vidi, pa četudi za tri dni, strašne dežele Neevropejcev.
Pri povprečju milijon tujih turistov na leto si bodo vsi zahodni Evropejci ogledali Slovenijo v naslednjih tristo tridesetih letih.
Še v enostavnejši situaciji je slovenski turist: predpostavljam, da je njegovo največje veselje videti kdaj kakšno evropsko deželo. Ura, dve vožnje z avtom - in že mu želja gre v klasje/
Več in več kot bo Slovencev potovalo v Evropo, več bo Evropejcev moralo prihajati v Slovenijo. Predlagali bi lahko tridnevni paket. Slovenija v treh dneh. Vsak dan triinpetdeset občin! Najširši spektrum skritih neevropskih kotičkov in s tisoči prijaznih Neevropejcev!
Nekaj malega problemov je s kulturo. Jasno je, daje kultura mogoča samo v Evropi. Ampak to ne pomeni, da neevropske države nimajo gradov, cerkvic, muzejev, folklornih prireditev in domače hrane!
Tudi sl je v neevropskih deželah, posebno takšnih, kot je Slovenija, mogoče odpočiti in se športno udejstvovati.
Najlepši pa je občutek, daje demokracija mogoča tudi izven Ožje Evrope. Da, tudi Neevropejci tiskajo časopise, pa četudi v nerazumljivih Jezikih, in tudi Neevropejci prenašajo zasedanja svojega
parlamenta, čeprav niti sami ne jemljejo resno svojih strank in svojih poslancev, kvečjemu tega ali onega ministra.
Posebej zanimivo pa je, da so v Sloveniji, tej imenitni obevrop-ski in komaj še neevropski državi, tako zelo razvite igre na srečo, hazard torej.
Vendar Hrvaška, Srbija, Bosna, to so dežele samo za zrele osebnosti, samo za novinarje, diplomate in poklicne vojake. Tja se podajo samo tisti, ki so res to, kar sem naštel, ali pa se vsaj imajo za take. No, to so dežele še daleč daleč izven Evrope, vendar v središču evropskih Interesov, saj ne .mine niti ura, kaj šele dan, da se ne bi vsi najbolj odgovorni pogovarjali o Srbih, Hrvatih in Bošnjakih. Tja naj se podajajo samo redki posamezniki, tisti, ki so tako pustolovskega duha, da bi radi bili podobni časnikarjem, diplomatom, vojakom...
Tudi če Slovenci še nismo dovolj kulturltl, kultura Evrope nam bo izdatno pomagala na poti v turizem.
Ne vemo, kako se bomo sami počutili v lastni deželi: ampak, kaj je mogoče, da se kdo ne bi dobro počutil v deželi, kamor bodo neprestano iz dneva v dan prihajali milijoni pravih Evropejcev gledat Neevropejce?
KOLEKTIVNE POGODBE,
POGLEDI. DILEME
Pred nami je zadnje trimesečje letošnjega leta. Znani so prvi orisi ekonomske politike v naslednjem letu. Če bi želeli, da se s 1.1.1995 uveljavi nova tarifna priloga k splošnim in posameznim kolektivnim pogodbam dejavnosti, bi se morali že začeti pogajati in določiti cilje plačne politike v naslednjem letu. Če teh ne bomo postavili in če med sindikati ne bomo dosegli soglasja o ciljih plačne politike v prid delavcem in v skladu z realnimi možnostmi, se bodo pojavile težave in razočaranja. Tradicionalno bistvo sindikalnega gibanja je, da doseže maksimalno povečanje osnovnih plač in ne ogrozi razvoja ter da debato o posamičnem izpodrine z debato o koletivnem.
Pričujoči prispevek je osebni pogled na urejanje plačne politike, temelječ na dosedanjih izkušnjah funkcioniranja kolektivnih pogodb, plačne politike in perspektivnih kazalcev razvoja. Smo
v času privatizacije, ki je še vedno omejevalni dejavnik. Zakon o gospodarskih družbah trka na vrata, gospodarski rezultati se izboljšujejo.
V mesecu marcu leta 1990 smo v Sindikalnem zaupniku
v DE napisali: »Čas in gospodarska situacija nista preveč naklonjena, veliko je vprašanj, dvomov, predpostavk, da bi se vse idealno izšlo. Potrebno bo veliko izobraževanja in osveščanja delavcev, poslovodstva in sindikata. Vendar so ob strpnem in argumentiranem dialogu večje garancije za uveljavitev sistema. Boljši je en korak resničnega spreminjanja stanja kot dvakrat idealno zapisan, vendar neuresničljiv program.«
Zdi se nam, da je po dobrih štirih letih to še bolj aktualno. Zato bomo skušali opozoriti na nekatere probleme. Dej-
DELODAJALCI: POVEČATI GOSPODARSKO AKTIVNOST
Letos spomladi ustanovljeno Združenje delodajalcev, v bodoče naj bi nadomestilo Gospodarsko zbornico pri pogajanjih z delojemalci - sodeluje pa že zdaj - je na svoji drugi seji pred dnevi razpravljalo predvsem o zadevah, ki sodijo v urejanje odnosov med delodajalci in delojemalci ter partnerji pri ustvarjanju socialnega sporazuma. Pripravili so izhodišča za sklenitev socialnega sporazuma v prihodnjem letu, predebatirali predlog zakona o kolektivnih pogodbah, izoblikovali stališča do predlogov za ureditev zajamčene oziroma minimalne plače, dali pobudo za spremembo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Predlagali so tudi, naj vlada uvede davčne olajšave za kapitalske vložke v gospodarske družbe, ter ocenili predlog zakona o privatizaciji podjetij v lasti Sklada za razvoj in zakon o privatizaciji podjetij in premoženja v lasti republike.
Vprašanjem, ki so jih obravnavali, se bomo podrobneje posvetili v naslednji številki DE. Tokrat samo na kratko o bistvu zaključkov. Tako za debato o proračunskem memorandumu za prihodnje leto kot za razpravo o sklepanju socialnega sporazuma v letu 1995 -so delodajalci menili, da bo njihova rdeča nit povečanje gospodarskih aktivnosti, predvsem izvoza. Vsi ukrepi naj bi podprli ta dva cilja, tudi memorandumu in socialnemu paktu naj bi to bilo glavno vodilo. S predlogom zakona o kolektivnih pogodbah pa se niso strinjali: pre-
malo da je natančen pri določanju subjektov, vsebine in odnosov med akterji. Odprtih vprašanj, je pokazala razprava, pa je še več. Zato bo razprava v ekonomsko-socialnem svetu zanimiva, saj se bodo tam soočili vsi sopodpisniki. Nad predlogom, naj bi minimalne plače v bodoče pridobile tudi več (ali večino) socialne vsebine na račun ekonomske (stroškovne) pa so se dobesedno zgrozili. Predlog naj bi pri nas modernizirali (ali: približali Evropi) višino ter metodologijo določanja najnižje plače (ali zajamčene, kot ji pravijo), ima za delodajalce izrazito temno stran: močan dvig stroškov za plače, ki da ga podjetja ne bi prenesla. Zato bo treba pri tem upoštevati ekonomske pogoje gospodarstva. Delodajalci so še opozorili na premočno vezanost zakona o soudeležbi delavcev v upravljanju podjetij na nemško zakonodajo in torej neprimernost za naše, drugačne razmere ter predlagali pripravo predloga zakona o spremembi zakona o soupravljanju. Do bistvenih sprememb naj bi prišlo v tistih delih zakona, ki se nanašajo na sestavo nadzornega sveta in upravo družbe, pojem in pristojnosti delavskega direktorja in pristojnosti sveta delavcev ter na zagotavljanje pogojev za delo sindikalnih zaupnikov in predstavnikov delavcev. Na kratko torej: pravice delavcev pri soupravljanju so prevelike in zato moteče, ne le za domače lastnike podjetij, pač pa tudi za možne tuje vlagatelje kapitala.
Boris Rugelj
stvo je, da smo v kapitalizmu in parlamentarni demokraciji. Toda v plačnem sistemu se nismo odlepili od osebnih dohodkov, še vedno razmišljamo o zahtevnosti in količnikih. Količniki ali razmerja zahtevnosti pokažejo, koliko je eno delo bolj ali manj zahtevno, in ne, koliko je vredno na trgu. Količniki in razmerja zahtevnosti so bila pomembna v združenem delu, ko se je ugotavljal prispevek delavcev k rezultatom dela in na enakih osnovah delitev osebnih dohodkov. Sistem osebnih dohodkov ima s sistemom plač skupno le to, da oba pristaneta v delavčevem žepu. Plače so strošek (cena delovne sile), ki ni odvisen od rezultatov poslovanja, temveč je uspešnost podjetja odvisna tudi od tega, koliko je plačalo za delovno silo. Ker smo uvodoma omenili, da se debata o individualnem nadmešča z debato o kolektivnem, bi se morali pogajati o vsaki plači po tarifnih razredih in ne o razmerju z najnižjo plačo. Prepričani smo, da sedanji sistem v negospodarstvu ni najboljša rešitev. Zahteve sindikatov po izenačitvi osnovnih plač z go-
spodarstvom so legitimne in realne, vendar v sedaj povsem različnih sistemih plač in danih makroekonomskih okvirih težko uresničljive. K temu lahko pozitivno prispeva sistem napredovanja, medtem ko je minimalna stimulacija prej ovira kot korist. Sedanji sistem plač, vezan na količnike in izhodiščno plačo, bo povzročil premik krivulje v desno, povprečna plača bo rastla hitreje od izhodiščne plače. Najnižje plačani delavci bodo zaslužili okrog življenjskega minimuma ali manj.
Nekaj podobnega se je zaradi privolitve v znižanje izhodiščne plače in povečanja razmerij z najnižjo plačo v podjetjih, dogajalo v gospodarstvu. Čeprav smo na ta problem in škodljivost pristajanja na 20-odstotno (nazadnje 10-odstotno zniževanje) opozarjali, nismo uspeli. Prevladala je logika, da je bolje imeti zapisan višji znesek, čeprav se lahko zniža. Vnaprej smo vedeli, da je to realizem stanja. Zato smo sedaj priča znižanju deleža prejemnikov plač v razponu do 120 odstotkov od povprečja, relativno pa se je največ povečalo število prejemnikov plač na ravni okoli 150 odstotkov od poprečja in nad tem povprečjem. Preprosto povedano, višje plače rastejo hitreje od nižjih plač. Čeprav so lahko direktorske plače sokrivec, glavni krivec zagotovo niso. Vse to nas opozarja na potreben realen in strokovni pristop brez prevelikega populizma in dnevnega
TOVARNA KUHINJ NA ČEŠKEM
Gorenje utrjuje in širi mesto v Evropi in svetu. Nov dokaz Gorenjeve uveljavitve na tujem je nova poslovna stavba v Pragi. Ta bo zagotovila višjo raven poslovnih funkcij, krepitev stikov s kupci in serviserji ter uresničitev drugih razvojnih načrtov tega Gorenjevega podjetja.
Na Češko Gorenje prodaja velike gospodinjske aparate že več kot dve desetletji. Doslej so jih prodali več kot pol milijona, samo letos pa jih
bodo več kot 50.000 in s tem dosegli 18-odstotni tržni delež pri prodaji izdelka bele tehnike na Češkem. Ker želijo v prihodnje povečati prodajo Gorenjevih integriranih in vgradnih velikih gospodinjskih aparatov, bodo na Češkem postavili tovarno kuhinj. Poskusno naj bi začela obratovati, tako vsaj napovedujejo, aprila prihodnje leto. V njej naj bi na leto izdelali 2.900 kuhinj.
Gorenje je v slovenskem iz-
prilagajanja politiki. Iz tega lahko sklepamo, da so najnižje plače bolj problematične kot sistem plač, zato naj bi naše aktivnosti naravnali v reševanje tega problema.
Ne moremo tudi mimo opozoril, da je potrebno na novo definirati delitev dobička. Sedanja definicija in določilo v splošni kolektivni pogodbi (panožne so to določilo prevzele) o dobičku je glede na zakon o gospodarskih družbah neuporabno in med našimi člani povzroča nejevoljo. Vse to nas opozarja, da se moramo priprave kolektivnih pogodb lotevati celovito in brez deklaracij. Če svoje vloge ne opravimo v celoti, puščamo prosto pot tistim, ki se na posle ne spoznajo ali jim celo nasprotujejo. Umetnost ni v glasnosti in radikalizmu, ki je do neke mere zagotovo potreben, umetnost je sprejeti prave cilje v interesu članstva. Mnoge prelepe želje v preteklosti so se pokazale lepe za uho, toda slabe za žep. Sistemi nagrajevanja so sistemi upravljanja in sporazumevanja med delodajalci in sindikati, ki se uresničujejo s kompromisi med nasprotujočimi si interesi in so sredstvo za razvoj podjetja, gospodarstva in družbe. Delavci so na eni strani v skrbi za varnost in stabilnost dohodka, na drugi strani pa za višino dohodka. K čimvečji uskladitvi-teh interesov naj bi ukladitvi teh interesov prispevala predvsem plačna politika, določena v kolektivnih pogodbah.
Brane Mišič
vozu na Češko udeležen s 25 %, je pa tudi pomemben izvoznik izdelkov češkega gospodarstva v Slovenijo. Tovrstni promet je v skupnem slovensko-češkem prometu udeležen s 35 odstotki. Gorenje uvaža s Češke v Slovenijo traktorje Zetor, opremo za rudnike, reprodukcijski material za proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov in nekatere druge izdelke.
Nova poslovna stavba Gorenja v Pragi, zgrajena je bila v 10 mesecih, že postaja zbirališče slovenskih gospodarstvenikov v glavnem mestu Češke. Enega od srečanj sta se udeležila tudi državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar in slovenski veleposlanik v Pragi Zvone Dragan.	M. L.
Domet politike zniževanja plač in bumeranški učinki (2)
Prenizke plače, ekonomija, delavci
Organi oblasti in večina makroekonomistov ugotavljajo škodljive posledice (pre)visokih plač za gospodarstvo Slovenije. Naš sodelavec Stane Uhan pa v feljtonu, ki ga bomo objavili v štirih nadaljevanjih, ugotavlja, da so važni tudi drugi vidiki plač: socialni, motivacijski, psihološko-vedenjski in strokovni, ki se pojavljajo na ravni podjetja in delavca. Podrobneje obravnava zlasti ekonomske in kadrovske razloge, ki osvetljujejo še drugo stran problematike plač. Kažejo namreč na to, da je politika zniževanja plač škodljiva za gospodarstvo v Sloveniji. Uvodoma, v 43. št. DE je Stane Uhan pojasnil, kateri vidiki plač, stroškovni, socialni in motivacijski, je za družbo, podjetje in zaposlene važen, kateri pa malo ali nič. V nadaljevanjih pa obravnava razloge za visoke plače.
Ekonomski razlogi
Na ravni povprečnega podjetja v Sloveniji znašajo vsi stroški (razen plač) v poprečju zadnjih let nekaj čez 60% prihodka. Znižanje teh stroškov (predvsem materialnih) je v zadnjih letih v najbolj razvitih državah sveta najpomembnejše in to predvsem prizadevanje za znižanje deleža nezaposlenih ljudi v teh državah - kar se laiku lahko zdi nenavadna povezava. Primerjalno moramo navesti še poprečen delež plač v prihodku, ki je okoli 12%, seveda z velikimi razlikami med podjetji in še bolj med panogami, pač glede na njihovo delovno intenzivnost.
Za odstotek znižani materialni stroški pomenijo prihranek v višini 0,6% prihodka. Pri 12 odstotnem deležu plač na leto je na mesec delež 1 % bruto in 0,6 % neto mase denarja za mesečne plače; to pa je natančno toliko, kolikor smo prihranili z enoodstotnim znižanjem materialnih stroškov. Dobili smo tedaj tako imenovano trinajsto plačo, če bi prihranek v celoti namenili za plače. Za trinajsto bruto plačo bi morali prihraniti 1,6% materialnih stroškov.
V Sloveniji pa plače »nategujemo« za nekaj odstotkov višje izhodiščne ali »enake« ali zajamčene plače. Zagotovo so družbeni stroški za tovrstno »nategovanje« ali »pogajanje«, pa naj gre za kolektivne pogodbe ali socialni pakt - večji, predsem pa politično škodljivi in gospodarsko neproduktivni.
Drugo pomembno torišče gospodarskih aktivnosti (naporov, ukrepov) je raven in gibanje produktivnosti. (Narodna) produktivnost v Sloveniji narašča že precej mesecev, žal preveč na račun zniževanja imenovalca, to je števila delavcev in (pre)malo na račun zviševanja števca, to je rezultatov gospodarjenja. Vendar se moramo vprašati (tako kot se sprašuje dr. F. Kuzmin v študiji, predstavljeni an letnem srečanju Zveze ekonomistov Slovenije in objavljeni v zborniku tega srečanja: Ljubljana, 10.-11. 2. 1994, stran 360), zakaj pri nenehnem ponavljanju zgodbe o previsokih plačah skoraj nikoli ne oplemenitimo analize z vzporedno primerjavo produktivnosti.
Zaključek študije dr. F. Kuzmina (IER, Lj.) je takšen:
»Iz empiričnih preverjanj izhaja nesporna ugotovitev, da so se v obdobju 1991/I-1993/IX stroški dela realno zmanjševali bolj, kot jih je narekovalo gibanje produktivnosti dela.«
Nato je Kuzmin povzel: »Vsiljuje se logičen sklep: v delitvi dohodka so prisotne določene deformacije, in sicer na 'škodo’ proizvodnega dejavnika delo, saj je v nagrajevanju tega proizvodnega dejavnika zabeležen realno večji padec kot pa pri njegovem prispevku k skupno pridobljenemu dohodku... Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da prihaja v takih okoliščinah do 'upravičenih' zahtev delavcev po višjih plačah.
Ali moremo in smemo za zgornje navedbe trditi, da so enostranske, preozko strokovne ali celo tendenciozne? Takšne ocene se pogosto slišijo z druge, to je delodajalske strani, torej tudi vladne strani pri pogajanjih za kolektivne pogodbe ali socialni pakt.
Če je produktivnost nespremenjena, je ob izboljšanju ekonomičnosti, t. j. znižanju stroškov, celotno prelitje v plače za
podjetje neškodljivo. Nasprotno, če je znižanje stroškov rezultat: (1) ukrepov vodstva in animiranja kolektiva za njihovo uresničitev ter (2) stvar politike nagrajevanja, v katerem poleg količine in kakovosti deluje kot stimulativni kriterij tudi zniževanje stroškov, potem je takšna rešitev celo zelo koristna. Gre - med drugim - tudi za sociopsihološki vidik udejanjanja sodobne poslovne politike, ki izhaja iz »človeških virov«.
Vsi podatki mednarodnih organizacij kažejo, navidezno sicer paradoksalno, da imajo države z visokimi plačami na delavca in z visokim deležem plač (več kot še enkrat višjim kot pri nas) v ceni izdelkov in storitev najboljše izvozne rezultate, prikazane s podatkom deleža izvoza oziroma njegove vrednosti v znesku ali/in na prebivalca. To med drugim pomeni, da se v naših prikazih in v političnih natolcevanjih o (pre)visokih plačah zanemarja predvsem kazalnik produktivnosti, ki je v Sloveniji v porastu.
Makroekonomisti in predstavniki oblasti pri nas neprestano poudarjajo škodljivost ali celo katastrofo ob visokih plačah za naše gospodarstvo.
Tako je na primer v klubu gorenjskih menedžerjev (Preddvor, 16. 12. 1993) svetovalec predsednika Drnovška in direktor Zavoda za makroekonomske analize in razvoj A. Hartman ob predstavitvi jesenske analize in perspektive gospodarstva Slovenije v letu 1994 večkrat poudaril, da bo pri sedanjih previsokih plačah ostalo premalo denarja za varčevanje, za naložbe, naša konkurenčna sposobnost na tujih trgih pa bo močno poslabšana. Vsi, ki so potem razpravljali, so takšno makroekonomsko usmeritev vlade zavračali. Argumenti so bili mnogovrstni, nemalo je navedenih tudi v tem besedilu v nadaljevanju. Prevzeti jih je mogoče z razpravo direktorja podjetja Domel iz Železnikov Antona Rakovca, dobitnika nagrade GZS za trajnejše dosežke v gospodarjenju. Rekel je: »Pustite nam v podjet- , jih, da bomo plače izplačevali v taki višini, kot jih zmoremo, ne pa tako, kot nam jih boste določali gospodje v organih oblasti z vašimi interventnimi predpisi ob stalnem čivkanju, da so plače previsoke in da jih je treba znižati.«
Nujno se moramo najodgovornejši predstavniki družbe vprašati - in ne samo to, ampak tudi začeti spreminjati svoje usmeritve - kako potlej ali že kar zdaj začeti naravnavati svojo (gospodarsko) politiko tudi in predvsem po uspešnih podjetjih in ne (le), v prispodobi rečno, po zadnjih ladjah v konvoju gospodarstva Slovenije.
6. oktobra 1994
KAŽIPOT
POCENIMO ŽIVLJENJE

Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 40
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na (061) 131 0033, int. 384, 385 (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317298, Žiro račun 50101-601 92077 - Atris.
Poslovni čas za stranke vsak delavnik od 9. do 15.30 ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	POČITNIŠKI APARTMAJI V PIRANU - sodobno opremljeni za dve ali
štiri osebe, 85 oz. 100 DEM dnevno.
2.	POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH do 16. oktobra. Cene velikega ap. 56 DEM, malega ap. 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena.
3.	POČITNIŠKE HIŠICE V BOHINJU, UKANC - hišice s tremi oz. štirimi spalnicami, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, predprostor, kopalnica, WC, lastno parkirišče, 500 m2 travnatih površin, balinišče, zunanji roštilj, 150m od Bohinjskega jezera. Cena za dnevni najem hišice SODEM. Turistična taksa ni vključena. Termini od 9. oktobra dalje, vikendi zasedeni do 24. oktobra.
4.	HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto od 9. 10. dalje.
5.	KOPE - garsonjere za4 osebe, termini od 16. 10. dalje. Cena 35 DEM.
6.	Postavitev prikolic na VRANSKEM, možnost shranjevanja prikolic čez zimo, cena 200 DEM.
PONUDBA V MESECU OKTOBRU
1.	STANOVANJA v Novigradu, Barbarigi, Maredi, Červarju, Nerezinah
2.	MALI LOŠINJ, polpenzion, sedem dni 250 DEM, V HOTELU AVRORA.
B. SEJEMSKA PONUDBA
1.	HOGATEC 94 DUSSELDORF, sejem hotelirstva in gastronomije od 10. do 14. oktobra. Štiridnevno potovanje z letalom 1340 DEM.
2.	LINZ, avstrijski strokovni sejem RAČUNALNIK IN PISARNA od 6. do 8. oktobra. INFORMACIJE SALZBURŠKI SEJEM.
3.	ESSEN SECURITV, 11. do 14. oktobra. Štiridnevni obisk sejma vlak-avion 1350 DEM.
4.	CODEX LAS VEGAS, največji računalniški sejem, od 14. do 18. novembra. Cena osemdnevnega, potovanja 2.395 USD.
5.	DUSSELDORF MEDICA od 16. do 21. novembra, sejem zdravniške prakse in bolnišnic. Štiridnevno potovanje 1350 DEM.
6.	LONDON INTERPHEXS, farmacevtski sejem in sejem kozmetike. Štiridnevno potovanje 1380 DEM. Odhod 22. 11.
7.	SKI EXPO LJUBLJANA od 29. 11. do 4. 12. Predstavitev zimskošportne turistične ponudbe.
SINDIKALNI IZLETI
1.	MARTINOVANJE NA PTUJU. Ptujski turistični delavci vas vabimo na celovito predstavitev trenutka, ko mošt preide v vino. Za 2.168 tolarjev bo organiziran celodnevni program za dušo in telo.
Skupine sprejemajo na tel. 062 771 569.
2.	RIMINI, SAN MARINO, za skupine 40 do 50 gostov, v mesecu oktobru, dva dni. Cena 115 DEM.
3.	RIM, FIRENCE, za skupine od 40 do 50 gostov, v oktobru in novembru, avtobusni prevoz, štiri dni. Cena 280 DEM.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE ALI KAR TAKO OBLIKOVANE SKUPINE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE ŽELJE ZA DRUŽABNI ALI STROKOVNI IZLET ALI POTOVANJE DOMA IN V TUJINO. MOŽNOST PLAČILA V DVEH OBROKIH.
KUPIMO
1.	PRIKOLICO, model 400 ali 450. Ponudbe pošljite na ATRIS.
2.	VEČJO STANOVANJSKO HIŠO ALI VILO kupimo od slovenskega lastnika v republiki Hrvaški na obali od OPATIJE do POREČA.
3.	POČITNIŠKO HIŠICO V ČATEŽU, kupimo enoto Smreka ali Pionir za 6 oseb. Ponudbe posredujte na ATRIS.
POTOVANJA V TUJINO
1. EVROPA NIZOZEMSKA ŠPANIJA ŠPANIJA TURČIJA TURČIJA
1. DALJNI VZHOD BALI novoletni program SINGAPUR NOVEMBER, JANUAR 95 PEKING 11. NOVEMBER TAJSKA SKUPINE 16 OSEB
3.	SKOK V LONDON ALI ATENE
4.	NOVEMBRA ZA EN DAN LONDON
ATENE
11 dni 13 dni 8 dni 10 dni
pet dni 383 DEM osem dni 341 DEM šest dni 329 DEM štiri dni 335 USD osem dni 580 USD
1995 USD 1690 USD 1295 USD 1490 USD
275 USD 330 USD
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH za vsa obdobja.
VABIMO VAS, DA NAM POSREDUJETE PONUDBE ZA NOVOLETNE PRAZNIKE.
2.	LASTNIKE POČITNIŠKIH DOMOV V SLOVENSKEM PRIMORJU ALI V HRVAŠKI ISTRI, KI BI V PRIHODNJEM LETU DALI OBJEKTE V NAJEM, VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO PONUDBE.
3.	V ČASU OD MESECA MAJA DO SEPTEMBRA 1995 najamemo počitniški dom z okrog 150 ležišči. Ponudbe posredujte Atrisu.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4000 tolarjev pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete sedem dni pred odhodom nas nujno pokličite. PROGRAME V TUJINI OBRAVNAVAMO V SKLADU S SPLOŠNIMI NAVODILI TOUR OPERATORJA. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
nudi od 1. 10.1994 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam
Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo
Revolarizacijska stopnja za OKTOBER 1994 znaša 1,50% mesečno, preračunano na letni nivo 19,6%.
PASIVNE OBRESTNE MERE ZA BANČNE VLOGE;
MESEČNE	LETNE
PONUDBA ZA PRIVATNE OSEBE:
Za vezane vloge
MESEČNA	LETNA
OBRESTNA	OBRESTNA
MERA	MERA
POSOJILNA PONUDBA:
Kratkoročna posojila lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v hranilnici, dolgoročna posojila pa člani sindikatov, ki so lastniki Hranilnice.
POSTANITE SOLASTNIK DELAVSKE HRANILNICE TUDI VI.
POHITITE TER VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI.
USTVARITE MOŽNOST, DA BODO ČLANI VAŠEGA SINDIKATA LAHKO DELEŽNI STORITEV DELAVSKE HRANILNICE.
NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE!
NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316
Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881.
ZA VAŠ AVTO
DCNIT FILTER®
VRHUNSKI FILTRI ZA OLJE ZRAK GORIVO
KAKOVOST, KI JO KUPUJE SVET
Iz tovarne oblačil TIP-TOP v Ljubljani, ki sodi pod okrilje »Laboda« v Novem mestu, smo dobili pismo, da dobivajo nekatere delavke le 20.000 tolarjev plače za doseženo normo. Obiskali smo tovarno, kjer nam je direktorica Angelca Blatnik takoj na začetku povedala, da je nazadnje 20.000 tolarjev plače dobilo dekle za 122 ur dela, ker je prekinilo delovno razmerje. V drugem primeru pa da je dobilo dekle 20.000 tolarjev plače zato, ker je doseglo rezultate, ki so 28 odstotkov pod normo. Predstavnica sindikata Helena Končina je temu pritrdila in pristavila, da so osnove, od katerih odmerjajo plače, prenizke.
A direktorica je takoj dodala, da so plače v podjetju v povprečju celo nekaj nad kolektivno pogodbo, s čimer se lahko pohvalijo le redke tekstilne tovarne. Na ravni podjetja je osnovna plača šivilje ena (zahtevnejša raven)
30.107 tolarjev mesečno plus 5 tisoč, tolarjev, če izpolnjuje dva pogoja: da je bila ves mesec na delu in torej ni manjkala niti dneva in da je dosegla normo 100-odstotno. Za šiviljo dve (manj zahtevna dela) pa je osnovna plača 26.989 tolarjev plus pet tisoč pod istimi pogoji.
Z dodatkom petih tisočakov želijo zmanjšati odsotnost, ki se giblje od 15 do 25 odstotkov, januarja pa je zaradi gripe dosegla 30 odstotkov.
Omejiti želijo krajšo odsotnost z dela s tem, da uvajajo stimulacije, ki naj bi delavke motivirale za večjo navzočnost na delu.
15 odstotkov delavk prejelo manj kot 30.000 tolarjev plače
Plače za avgust	so bile
v TIP-TOP-u take:	15 od-
stotkov zaposlenih v neposredni proizvodnji je prejelo manj kot 30.000 tolarjev, 53 odstotkov je prejelo od 30 do 40.000, 32 odstotkov pa je prejelo plačo nad 40.000 od tega 9 oseb nad 50.000 tolarjev. Tistih 15 odstotkov delavk je prejelo manj kot 30.000 tolarjev plače iz naslednjih razlogov: predvsem zaradi nege, porodniške, bolniške in nedoseganja 100-od-stotne produktivnosti.
V tovarni TIP-TOP je 165 zaposlenih, od tega je 138 delavk v neposredni proizvodnji. Kljub temu, da je to mlad kolektiv in gre za zahtevno tehnologijo, ki jo diktira nemški partner, v povprečju presegajo normo. In kakšna je ta norma? Vsaka šivilja ima 8-urni delovni čas. V tem času mora doseči 480 minut raznih operacij, predviden je tudi čas za malico in osebne potrebe. Nekatere operacije trajajo od deset desetink minute do deset minut, odvisno pač od tehnologije. V eni delovni skupini je približno 30 deklet, ki šivajo ženski kostim, kjer je od 80 do 100 različnih operacij. V povprečju pridejo tri operacije na eno dekle. Imajo normo za maloserijsko proizvodnjo.
Letos so delali 14 dodatnih sobot, za katere so se tudi plansko vezali, v avgustu so-delali dve dodatni soboti.
Dekleta, ki ne dosegajo konstantno 100-odstotne produktivnosti imajo na spremljavi. To so običajno mlada dekleta, ki so končale pripravništvo. Kot je rekla direktorica, približno po letu dni. spremljave se dekleta približajo normi. »Važno je, da produktivnost dela raste, četudi počasi,« je poudarila.
Šest deklet prekinilo delovno razmerje
Šest deklet od 12 pripravnic je prekinilo delovno razmerje, ker ni bilo kos zahtevnim nalogam šivilje, pa tudi z višino plače, ki je v pripravništvu zelo nizka, niso bile zadovoljne. Sicer pa je v tovarni
štvom vred, ki traja šest mesecev. »Prejšnji mesec je še šlo, ta mesec pa gre bolj slabo, ker se menjajo faze in nimam dovolj izkušenj. Prejšnji mesec sem dosegla 90-odstotno normo, skupaj z vožnjo in prehrano sem dobila 31.000 tolarjev plače. Za nekatere faze bi morali zmanjšati norme, saj
mače. V sklopu Laboda je TIP-TOP trenutno najbolj pomlajen kolektiv: povprečna starost je 31 do 32 let. To pogojuje določene težave, saj organizatorji dela potrošijo veliko časa za usposabljanje delavk.
»Ko iščemo kvalificirane kadre za proizvodnjo, imamo
odstotkov delavk. Zaposlenost v tovarni je 4 odstotke nad planom ravno zaradi odsotnosti z dela. Direktorica Angelca Blatnik: »Dogaja se, da je treba ali prestaviti dopust ali delati dodatne ure, vendar nikoli nimamo zaradi tega sporov v tovarni, da ne bi hoteli delati. Zadnjič se ni niti
ena od 138 delavk oglasila, ko smo rekli, da bomo prestavili dopust...«
Tri minute in 46 sekund za podlogo
Pogovarjali smo se tudi z eno mlajših deklet, ki ni hotela povedati svojega imena. Rekla je, da je na preizkušnji do oktobra, da slabo dosega normo. Kakšna faza šivanja je v redu, kakšna pa je zelo zahtevna. Podlogo mora zarobiti v eni minuti in 69 sekundah, za šivanje celotne podloge pa je določenih 3 minute in 46 sekund, kar je zanjo težka norma. Nazadnje je dosegla 60 do 70 odstotkov norme in dobila manj kot 20 tisoč tolarjev plače. Dosegla pa je tudi že 90 odstotkov norme, takrat pa je dobila 29.000 tolarjev plače. A raje dela tu, za šivalnim strojem, kot pa v likalnici, kjer ni zdržala. »Zelo je naporno, imeli smo štiri delovne sobote, plače pa iste. Dopust nam prestavljajo. Poleti je bilo strašno vroče, težko je bilo delati. V Domžalah imajo dnevno 450 minut za normo, tukaj pa 480, torej pol ure več. V šoli nas zelo malo naučijo, šivanja praktično nič, le ročno šivanje. V drugem letniku šivajo dva dni po 6 ur, v tretjem pa dva dni po šest ur in še en dan po štiri ure. To je daleč premalo...««
Obiskali smo tudi Branko Novak, sekretarko RO sindikata delavcev, zaposlenih v tekstilni in usnjarski industriji. Povedala je, da so ta hip prezahtevne norme v tekstilni industriji vroča tema. Pravilniki ne bi smeli biti zabetonirani. »Ženske so v sedanjem obdobju recesije najbolj izkoriščana delovna sila. V Jutranjki v Sevnici smo imeli primer delavke, ki je hodila v službo z 39 stopinjami vročine, kajti če manjkaš samo en dan, zgubiš dodatek za stalnost. Veste, Labod je še ena najbolje urejenih tekstilnih tovarn pri nas...«
Marija Frančeškin
TIP-TOP od vseh zaposlenih 12 odstotkov takšnih, ki ne dosegajo 100-odstotnega učinka. V večini primerov gre za mlajši kader po pripravniški dobi.
Pogovarjali smo se tudi s šiviljami. Sindikalistka nam je že po telefonu rekla, da se bomo z dekleti težko pogovarjali, ker so norme napete. Tako sem se z njimi pogovarjala ob brnenju šivalnih strojev, med njihovim delom. Beseda je tekla v glavnem o normah in plačah.
Najprej smo pri delu za kratek čas zmotili Martino Sajovic, eno najboljših delavk, ki presegajo normo. Za seboj ima šest let dela, prejšnji mesec je prinesla domov okrog 40.000 tolarjev. Takole je povedala: »Ene norme so slabe, druge dobre. Za ene norme je treba veliko delati in so slabo plačane, druge se lažje doseže. Prejšnji mesec sem dosegla normo 120-odstotno. Če bi šivala le težjo fazo, bi dosegla le 50 do 60 odstotkov, tako združujem dve različni operaciji, da dosežem normo...«
Metka Košir spada med mlajše delavke, v tovarni je šele 11 mesecev s pripravni-
so zelo visoke. Ko pridem domov, sem zelo utrujena.«
Pomudila sem se tudi pri šivilji, ki je tik pred upokojitvijo. Kati Matko ima še tri leta do upokojitve, stara je 55 let. »Izrabljena sem, izrabljena,« je zavzdihnila. »Ramena me bolijo, s sklepi imam težave. Normo včasih dosežem, včasih ne. Dajejo mi lažje delo, šivam v glavnem podloge za krila, kjer delo ni tako natančno. Norma je skupna, ene naredijo več, druge manj. Zadnja plača je bila med 39 in 40.000 tolarjev. Rada bi se upokojila, a nimam dovolj let. Pripravnice potrebujejo tudi dve do tri leta, da dobijo ustrezno prakso.«
Frak za predsednika
V TIP-TOPU delajo že 24 let tako imenovane »Ion posle« za zahtevno nemško firmo Jobis, za katero je značilna visoka kvaliteta. Kar 85 odstotkov proizvodnje odpade na tuje tržišče in le 15 odstotkov na do-
težave, dekleta, ki se prijavijo na razpis, imajo neprimerne izkušnje za našo zahtevno tehnologijo. Poleg tega prihajajo iz šole z raznimi zdravstvenimi omejitvami, ki se kažejo predvsem v obolevnosti hrbtenice.« Direktorica se je hkrati pohvalila, da so ravno v njihovi tovarni sešili frak predsedniku države Milanu Kučanu, ko je obiskal papeža.
Najtežje delovne razmere so v likalnici, kjer je treba stoje likati ob visokih temperaturah. Še posebej poleti je delo v likalnici neznosno. V tovarni ni videti nosečnic. Deklet, ki načrtujejo družino, praktično vso nosečnost ni v službo. Zaradi rizične nosečnosti, ki jo pogosto narekujejo zahtevne delovne razmere, dobijo bolniško. Take delavke potem ni na delo kakšni dve leti. V porodniški je ta hip 11 odstotkov delavk. Pri dveh letih starosti oddajo otroka v varstvo in potem delavke pogosto ostanejo doma zaradi nege otroka.
V porodniški je ta hip 11
BEDA. V SLIKI
Počitek ob progi
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Meritve so potrebne
Pred leti mi je prijatelj, ki je organiziral meritve delovnih pogojev, pripovedoval, kako je prišel v neko organizacijo, kjer naj bi izmerili osvetljenost na delovnem mestu. Merili so in merili in skoraj ni bilo delovnega mesta, ki bi bilo dovolj osvetljeno. Pa res ni šlo za kdo ve kako natančna dela. Malo so pogledali okrog sebe in kmalu ugotovili, kje tiči vzrok. Poprosili so delovodjo, naj jim za kako uro posodi delavca pa vedro in krpo. Delavec je temeljito očistil okna, nakar so spet opravili meritve. Svetlobe je bilo na delovnem mestu dovolj. Včasih pa ni potrebno samo to, očistiti bi morali tudi svetila, luči, pa bi imeli več svetlobe.
Že večkrat sem predlagal, da bi v kaki večji delovni organizaciji morda imeli delavca, ki bi samo umival okna in svetlobna telesa. Res so se nekje odločili za to. Toda delavec je to delo opravljal kak teden, nakar so ugotovili, da ga bolj potrebujejo za drugo delo. Odšel je na drugo delo, okna so se prašila, svetlobe je bilo vedno manj. Pa kaj za to, če se delavci bolj mučijo in si kvarijo oči!!
PREMALO OSVETLJENOSTI PONOČI
Mnogokrat sem po službeni dolžnosti prebiral rezultate meritev delovnih pogojev. Skoraj praviloma sem ugotovil, da je osvetlitev podnevi še kar dobra, skoraj povsod pa je bilo delovno mesto premalo osvetljeno ponoči. Pravila namreč predpisujejo, da moramo osvetljenost izmeriti tako podnevi kot ponoči, pa še podnevi bi morali izmeriti ne samo v lepem sončnem vremenu, ampak tudi v kakem kislem jesenskem dnevu.
KAKO PA JE Z NEONSKO LUČJO
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste kupovali blago v trgovini z neonsko razsvetljavo. Kupili ste lepo blago. Ko pa ste ga drugi dan pogledali doma pri dnevni svetlobi, ste se zgrozili, da to sploh ni tako blago, kot ste si ga želeli.
Mnogokrat so mi na raznih predavanjih postavili vprašanje, če je neonska luč škodljiva. Vedno sem bil ob takem vprašanju v zadregi. Teoretično neonska luč ni škodljiva. Seveda je pri neonskih lučeh pomembno, da bi morale imeti tak barvni spekter, kot ga ima dnevna svetloba. Pa še nekaj je pri neonskih lučeh, kar lahko strašno moti - utripanje. Po določenem času postane svetloba neonske luči šibka. Potem začne tudi utripati. To pa je za človekovo oko zelo neprijetno in pri delu zelo moti.
Če ima neonska luč pravo svetlobo ali, kot pravijo strokovnjaki, pravo toplotno vrednost, taka luč ni škodljiva.
Bolj kot je delo zahtevno, bolj mora biti delovno mesto_osvetljeno. Zapomniti si moramo, da so delovna mesta tudi doma, v kuhinji, za delovno mizo, ža pisalno mizo. Še posebej je to pomembno za otroke. Tudi otroci morajo imeti pri mizi dovolj svetlobe, ko delajo naloge in ko berejo. Če otroci berejo in delajo pri slabi svetlobi, se res ne smemo čuditi, če so bolj utrujeni in če se jim vid slabša.
Na delovnem mestu res ne gre varčevati s svetlobo. Kajti varčevanje s svetlobo prinese velike izgube: slabšo kakovost izdelkov, več utrujenih delavcev, večjo nevarnost za poškodbe na delu.
m
6. oktobra 1994
RAVBARKOMANDA
GZS opozarja na denacionalizacijske norosti
MODERNA DRŽAVA SPOŠTUJE POSLOVANJE PODJETIJ
Medtem ko vlada, še zlasti pa franke (z izjemo Združene liste) 0 Pobudi zbiranja podpisov za sPremembe zakona o dcnacionali-2ariji previdno molče in s stem na Pajbolj jasen način govore, da gospodarsko uspešna in pravna slo-Venska država pravzaprav nista Poglavitna cilja njihovih strem-!ePj, se po vrsti oglašajo civilna z'lruženja, ki predvidene spre-JPembe podpirajo. Tokrat Gospodarska zbornica Slovenije, ki strpno in argumentirano našteva (predvsem) gospodarske razloge za svoja stališča, in ki so prav tako v podporo akciji konzorcija denacionalizacijskih zavezancev. Poleg tega velja takoj ugotoviti, da skuša GZS pri izvedbi denaci-°Palizacije enakopravno obrav-Pavati tako denacionalizacijske Ppravičence kot zavezance. Pri tem ji jc predvsem do tega, da sc zaradi teh procesov ne bi delala °bčutna gospodarska škoda, in da P® bi eni uživali pravic na račun drugih, kar ne bi bilo v skladu z načeli sodobnega civilizacijskega prava. Še zlasti pa velja Pozdraviti njeno povsem točno dgotovitev, da si slovenska dr-Zava, ki bi morala imeti v izvedbi denacionalizacije največje obvez-P°sti, po pilatovsko pere roke in s® breme prelaga na ramena podjetij in nič krivih delavcev. Prav zato v celoti objavljamo stališča
GZS.
0 izvedbi denacionalizacije
Gospodarska zbornica Slove-Pije se je v vseh dosedanjih razpravah zavzemala za pravično in razumno izpeljano denacionaliza-cijo, ki je v dolgoročenm interesu slovenske družbe. Denacionaliz-°'ja je notranja originarna slovenska obveza in vrnitev nacionaliziranega premoženja vzpostavlja Prave aktivne lastnike. Spoštujoč Pačelo veljavnosti obstoječih zakonskih odločitev. GZS nikoli ni Pasprotovala popravi krivic pov-Zročenih z nacionalizacijo.
^Spremljala je njeno izvedbo in Prisluhnila nekaterim argumen-tom denacionalizacijskih zavezancev, predvsem na področju posegov v zaokrožene kmetijsko-ob-rtelovalne površine. Na osnovi Pjenega notranjega demokratič-
Dagmar Šuster, predsednik GZS, skuša državo soočiti z njenimi norostmi.
nega ustroja pa ni mogla omejevati iniciative posameznih delov zborničnega sistema, predvsem združenj, ki so opozarjala, da v nekaterih primerih vračila v naravi resno ogrožajo tekoče poslovanje.
Gospodarska zbornica Slovenije je sprejela pobudo Združenja lastnikov denacionaliziranega premoženja, da se vzpostavi zaupanje in sodelovanje med upravičenci in zavezanci, in se ponudila kot prostor usklajevanja interesov v posameznih spornih primerih. Po dveh posvetih je sodelovanje zastalo. Namesto priznanja za strpno posredovanje in korektna stališča je s strani Združenja denacionalizcijskih upravičencev zbornica doživela plaz zmerjanja in obtožb. Zbornica se tudi ni mogla spremeniti v organ kazenskopravnega ali moralnega pregona, kar je Združenje denacionalizacijskih upravičencev zahtevalo. Potiskanje zbornice v ravnanja izven njene dejavnosti in pooblastil ni moglo biti sprejeto.
Slovenske razmere in dejstva so bila podlaga za pozitivno stališče zbornice do denacionalizacije; saj je sklicevanje na absolutno nedotakljivost lastninske pravice po zadnji encikliki poglavarja rimskokatoliške cerkve o socialni funkciji lastnine in upoštevanju izvornega teksta Deklaracije o človekovih pravicah vsaj preži-
Prazen hlev — pogubna posledica slovenske denacionalizacije.
velo. Tudi obtožbe slovenske države pred mednarodnimi forumi bodo neuspešne, potem ko gospodarsko najmočnejše države, npr. Nemčija, ravnajo podobno in slednja odlaga izplačilo odškodnine na leto 2004 oz. 2010. Vsaka moderna država spoštuje poslovanje obstoječih podjetij, in kjer so ogroženi interesi poslovanja civilnopravnih oseb, gospodarskih družb in davkoplačevalcev, ravna zaščitno. Vselej pa je v denacionalizacijskih postopkih prvenstveno zavezana država.
Če bo v parlamentu sprejeta iniciativa za dopolnitve in spremembe izvedbe denacionalizacijske zakonodaje, se bo zbornica vključila s svojim predlogom. V procesu lastninjenja družbenega premoženja nobena nova dodeljena pravica državljanom ne more biti pred denacionalizacijo. Denacionalizacijskim upravičencem gre neomejena udeležba pri lastninjenju družbenega premoženja v okviru zanje ugotovljenih pravic. Prav ogorčenost denacionalizacijskih upravičencev utemeljuje ponovno odpiranje vprašanja izvedbe denacionalizacije. Vračanje v naravi v nekaterih primerih ni več mogoče. Upravičenci se bodo znašli, kot sami ugotavljajo, v različnih položajih. Tam, kjer so po enostavnih postopkih lahko prevzeli svoje premoženje, in drugod, ko se bodo morali za-
POLICIJA!
Pavle Čelik
Nova knjiga
Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države.
V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit sq v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek.
Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno.
Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255, 1310-033, faks 311-956.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) DEMONSTRACIJE, OBLAST.
Naročeno pošljite na naslov: ____________________
Ulica, poštna št., kraj: ------------------------

izvod(ov) knjige POLICIJA,
Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne: ____________
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku
mi pošljite po povzetju
Podpis naročnika
dovoljiti z odškodninskimi obveznicami, ki jih država ni finančno sposobna tekoče servisirati.
Če bo dozorelo spoznanje, da je
izvedba denacionalizcije slabo zastavljena, da so prizadeti na eni in na drugi strani, in da ni mogoče prevaliti bremena v za upravičence sprejemljivem roku na davkoplačevalce in poračun, bo Gospodarska zbornica Slovenije operacionalizirala svoj koncept izvedbe. Zavedajoč se, da brez globalnega soglasja denacionalizacijskih upravičencev ni mogoče napraviti nič modrega, zbornica sodi, da je rešitev problema v kombinirani izvedbi vračanja v naravi, vstopanja bivših lastnikov v podjetja in izdaja kvalitetne relativno likvidne odškodninske obveznice. Vračanje v naravi naj se izvede povsod, kjer je to mogoče opraviti, brez resnih ovir za tekoče poslovanje rentabilnih podjetij. Za vstope razlaščencev v svoja bivša podjetja ne sme biti nobenih ovir.
Tretja oblika je odškodninska obveznica, garantiran, valoriziran, sorazmerno likviden vrednostni papir, ki pa mora biti uporaben za vse namene in po določenem roku neizkoriščen, vnovčljiv za denar. To ne bi obremenjevalo tekočega poslovanja in ne davkoplačevalcev ter proračuna.
Denacionalizacijski upravičenci so zahtevali jamstvo države, država pa se umika na realne roke, kar je prenašanje bremen na bodoče rodove. Zbornica predlaga, da bi z odškodninsko obveznico bilo mogoče takoj nakupovati delnice podjetij, investicijskih skladov, gozdove, zemljo, pa
tudi delnice javnih podjetij, vse do najboljših iz spektra javnega sektorja: bank, zavarovalnic, Petrola, luke, pošte, igralnic itd. Ni razlogov, da se to premoženje ne ponudi prvenstveno razlaščencem. Država ne sme kopičiti premoženja, bremena svojih obvez pa nalagati obstoječim podjetjem, davkoplačevalcem oz. prelagati v bodočnost. Premoženje države je veliko in se vsak dan povečuje. Odškodninski obveznici je mogoče dodeliti prednost pri odkupu podjetij in premoženja Republike Slovenije. V sorazmerno kratkih rokih bi garantirane in primerno obrestovane odškodninske obveznice lahko tudi kotirale na borzi. Istovrstne odškodninske obveznosti pa morajo dobiti tudi denacionalizacijski zavezanci v primerih, ko so bili z denacionalizacijo kakorkoli prizadeti. Rešitev bi nudila denacionalizacijskim upravičencem široko paleto možnosti za naložbo, prodajo vrednostnega papirja ali čakanja na datum izplačila. Široka pahljača izbire in prednosti pri nakupu raznih oblik družbenega premoženja, po posamičnih interesih denacionalizacijskih upravičencev, bi razumno razpršila obveznosti družbe. Družbeno premoženje, ki se pravkar lastnini, mora poravnati stare obveze in ne bi ga smeli brezplačno deliti, če nočemo ustvarjati novih javnih dolgov.
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije
Zakon o političnih strankah izpustil ZSS med bivšimi družbenopolitičnimi organizacijami
DRŽAVNI ZBOR SPREGLEDAL HVAUCOVO MANIPULACIJO
Prejšnji teden smo na tej strani pisali, kako je Ivo Hvalica, poslanec SDSS, politično (poniglavo) izkoristil ustavo iz leta 1974 in s sprejetim amandmajem pripeljal v zakon o političnih strankah med bivše družbenopolitične organizacije tudi nekdanjo ZSS. Nevz-držnost takšne manipulacije smo popisali zelo natančno in z argumenti, ki se jih spričo njihove formalne transparentnosti preprosto ne da ovreči. Da smo imeli prav, je medtem ugotovil tudi državni zbor, ki je prejšnji teden sprejel zakon o političnih strankah. Iz njega je razvidno, da so tudi poslanci spregledali Hvalicovo igro, kar nam dokazuje sporni 34. člen, iz katerega je med bivšimi družbenopolitičnimi organizacijami izpadla ZSS. Enako velja tudi za ZZB. To pomeni, da se zakon o političnih strankah ne loteva vprašanj pravnega nasledstva oziroma morebitne (raz)delitve sindikalne lastnine, temveč to prepušča morebitnemu posebnemu zakonu oziroma medsindikal-nemu dogovoru. V parlamentu je torej vendarle prevladala zdrava pamet.
Citiramo veljavni 34. člen:
»Na Republiko Slovenijo in lokalne skupnosti se z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo tiste nepremičnine političnih strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki bivših družbenopolitič-
Tomšič spodbija legitimnost ZSSS
Na sprejeti zakon o političnih strankah in še zlasti na njegov 34. člen, ki med bivšimi družbenopolitičnimi organizacijami izpušča nekdanjo ZSS, je na zanj značilen način reagiral tudi že predsednik KNSS France Tomšič. Na priložnostni novinarski konferenci je namreč izjavil, kako so v Neodvisnosti prepričani, da se z ZSSS ne bo dalo pogovoriti o delitvi sindikalnega premoženja. »Ce se ta problem ne bo ustrezno rešil, namerava sindikat Neodvisnost predlagati ustavnemu sodišču, da presodi o reprezentan-tivnosti sindikata ZSSS, saj ne izpolnjuje pogojev o demokratičnem organiziranju in lastnem financiranju,« je pribil Tomšič. Ostajamo brez besed, ker nam je zaprlo šapo!
Ivo Hvalica - državni zbor je zaznal njegovo izmišljotino.
nih organizacij, razen kolikor so jih te pridobile, ali povečale njihovo vrednost iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon ne določa drugače. Za lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in prostovoljno delo.
Bivše družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije.
Prav nasledstvo organizacij iz prejšnjega odstavka se glede premoženjskih razmerij ureja v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem.«
Gradbišče nove cerkve v Kočevski Beki. Investitor: Republika Slovenija.
Odlikovanja po novem
France Tomšič, šef nekega sindikata, se je na novinarski konferenci resno spraševal, kdo manipulira s slovenskim delavstvom. Pri tem naj bi imel menda v mislili še zlasti mariborski protestni shod »svobodnih kovinarjev«, kjer naj bi jih s figo v žepu ponovno speljal na led Albert Vodovnik. Odgovor na Tomšičevo (zgodovinsko) vprašanje je zelo preprost: z delavstvom manipulirajo prav vsi, ki to hočejo, in, kar je še bolj pomembno, ki to znajo. Glede na to, da je v Mariboru shod organiziral SKEI oziroma Albert Vodovnik in ne France Tomšič in da je mariborski javni »delavski protest« doživel dokajšen odmev v javnosti, lahko ugotovimo, da je Vodovnik na tem področju uspešnejši od Tomšiča. Novinarsko konferenco slednjega pa je jemati zgolj kot potrditev znanega reka, da se ima tisti, ki izgublja, pravico pritoževati. In Tomšič pravzaprav ves čas ne dela drugega kot ravno to!
Kučanova kombinatorika
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, je z izbiro in s potrjenim predlogom za varaha človekovih pravic v državnem zboru ponovno dokazal, kar že dolgo časa vsi vemo - da je še vedno slovenski politik št. 1. Kučan namreč optimalno uporablja tisto malo kompetenc, ki jih ima kot predsednik države. Potem ko je skladno s svojimi ustavnimi pristojnostmi prispeval potreben delček, da se je otresel zariplo zaletavega in nadležnega Janše in tako nevtraliziral pretečo nevarnost (ultra)desnice, je zdaj z Bizjakom kot varuhom človekovih pravic dolgoročno poskrbel za primerno vlogo, ki naj jo na slovenski politični sceni igra krščanska demokracija. Na dlani je namreč, da bi ta utegnila biti ve-
liko večja in za koga nevarnejša, če bi barko SKD usmerjal simpatični in umirjeni Ivan Bizjak. Kučanova politična lucidnost se nam kaže zlasti v tem, da so mu šli v tej premeteni politični kombinatoriki z dolgoročnimi posledicami vsi na roko, od samovšečnega Lojzeta Peterleta do kompletnega državnega zbora. In slabovidni Lojzek si v teh časih še snema očala!? Ob Kučanu bi jih moral nositi, četudi bi videl kot sokol!
Kozinčeva kombinatorika
Miha Kozinc, eksminister za sravosodje, si je po odstopu naj-jrej privoščil zaslužen dopust. Za ijim je prišla na vrsto faza prilagajanja pri vnovičnem vključeva-iju v življenje civilne družbe, pri iemer si je najprej ogledal Kre-nenčkove. Posledice so bile vidne :e naslednji dan: Miha je po dol-?em času spet sedel v stari družbi Dred starim lokalom. Na vprašanje, če to morebiti ne pomeni le novega jemanja zaleta pri ponovnem naskoku na ministrski polo-iaj, je ustrelil kot iz topa: »Ne ilicat hudiča!« S tem je podal najkrajšo in najpreciznejšo definicijo slovenske postsocialistične nolitike.
Janševa
(ne)obremenjenost
Janez Janša, šef SDSS, je izvolitev Ivana Bizjaka nekdanjega ministra za notranje zadeve, za varuha človekovih pravic komentiral, da »gre za človeka, ki je prišel naravnost iz policijskega avtomobila, zaradi česar bo njegov šestletni mandat obremenjen«. Čisto mogoče, še zlasti, če imamo pred očmi neko drugo bliskovito kariero, v kateri je njen akter prišel na ministrski položaj skoraj naravnost iz zaporniške celice. Slovenija je bila potem domala štiri leta obremenjena z nenehnimi aferami, ki so jo pahnile na rob paranoje. Mimogrede pa je doživela še tako imenovano osamosvojitveno vojno, v kateri je bilo - po zaslugi nekaterih neobremenjenih in treznih glav — manj žrtev, kot jih je terjala ena sama sobota v času trgatve. Kuli
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
Vinotoka če zmrzuje...
Začetek meseca nam je postregel z dokaj obilnimi padavinami. Prva fronta nas je prešla v noči na ponedeljek, druga v noči na torek, tretja, manj »mokra« pa v noči na četrtek. Če bi šlo tako naprej, se nam ne bi pisalo nič dobrega. »Vinotoka deževanje, grudna (decembra) vetrov divjanje,« so včasih rekli. In še tolažba za morebitni oktobrski mraz: »Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odje-njuje.« September je bil eden najtoplejših v Ljubljani. Morda bo oktober zato hladnejši od povprečja. Od septembra se po povprečni mesečni temperaturi namreč ohladi kar za pet stopinj! Za primerjavo naj povem, da je razlika med avgustom in septembrom le tri in pol stopinje.
Spremenljivo vreme v tem tednu je spet pobelilo vrhove gora, pravzaprav ne le vrhove, sneg je segel tudi pod 2000m. Oktobrska ohladitev pa ponavadi pomeni, da bo tudi v prihodnje temperatura za stopnico nižja. Le težko se spet dvigne za več kot dan ali dva. Dnevi so krajši, nizko sonce tudi ne dela več čudežev. In če se zjasni, pa megla, ta nebodigatreba, vztraja dlje, kot bi želeli.
6. oktobra 1994
NAJPOMEMBNEJŠA STRAN
»Ne trdim, da je med nami kdor koli ovaduh, ampak za dober denar se v Sloveniji naredi vse. Prepričan sem, da bi za ustrezen odstotek od tiste milijonske kazni marsikdo od nas prisegel, da pravkar v tem bifeju zaseda politbiro kakšne podtalne stranke.«
—	Kako morete trditi kaj takšnega? Ali res mislite, da je med nami kdo tako podkupljiv?
»Poglejte, če najboljši sinovi našega naroda, ki sedijo v parlamentu, kar čez noč spremenijo mnenje, kar seveda pomeni, da so za to spremembo dobili ustrezno- kuverto, potem smo podkupljivi tudi mi, ki smo malo manj dobri sinovi slovenskega naroda.«
—	Kdaj pa se je kaj takega zgodilo?
»Kar spomnite se glasovanja, ko je Školč pri tretjem glasovanju le dobil skromno večino. Neke poslance je pri tem tretjem glasovanju naravnost presvetlilo spoznanje o tem, da je Školč najprimernejši... No, in po tem je mene presvetlilo, da je bilo to podmazano s tolarji.«
—	Kaj pa, če bi govorili o čem drugem, ne pa o politiki.
»Vidi se, da prav res niste brali Švejka. Človek nekaj časa
zdrži, potem pa ga zanese. V Švejku piše, kako je nekdo raje igral marjaš, kot da bi se udeleževal pogovorov o sarajevskem atentatu. Potem pa je pri štetju dejal: 'Sedem Štihov, kot sedem krogel v Sarajevu!’ In takoj ga je zgrabil Bretsch-
Humoreska
Molk je zlato
-	No, o čem bomo danes? smo nagovorili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot navadno slonel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in pil svoje velike pivo, d je bil sicer zamišljen in nas nekako ni hotel videti.
»O ničemer!« je kratko in suho odgovoril.
-	Zakaj pa ne? Kaj pa se je zgodilo, da vam ni do pogovora?
»Saj sem že zadnjič povedal, da poslej pač ne bom. več sodeloval v pogovorih za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte.«
-	In zakaj ne?
»Ste pozabili!? Se spomnite, da smo se zadnjič pogovarjali o novem zakonu o strankah. In ta zakon grozi z milijonom tolarjev kazni, če bi kdo ustanovil stranko, ki ne bi bila registrirana. In ker se mi vsak dan sestanemo za tem šankom, bi nas lahko kdo prijavil, da je to strankarski sestanek.«
-	Pa saj je jasno, da gre za gostilniški pogovor...
»Nič ni to jasno. Demos se je recimo sestajal v neki gostilni
v Dolskem in potem bi tistemu tudi lahko rekli gostilniški neider in ga odgnal v arest.« pogovor. Pa so se šli kar zaresno strankarsko politiko. In - Ampak recimo, če bi se pogovarjali o pivu, potem se tako bi se lahko med znašel kakšen Bretschneider in...«	nimamo česa bati...
-	Kdo?	»Bog ne daj! Takoj bi nas osumili, in to utemljeno, da smo
»Kaj niste brali Švejka? Bretschneider je bil špicelj, ki je člani stranke pivcev piva. In takoj bi nam naprtili še sumljive aretiral Švejka ker je komentiral smrt Franca Ferdinanda zveze s tujino, saj menda imajo takšno stranko na Češkem ah v Sarajevu «	’	na Poljskem in menda tudi v Srbiji. Zato tudi pravim, kar
-	Torej se bojite, da je med nami kakšen špicelj!? To je pa jezik za zobe in raje pijmo. Vi plačate rundo!«
žalitev!	Bogo Sai°vic
V_
	Horoskop
m	Večja vrednost
Italijanska opera je že od nekdaj imela pomembno mesto v glasbeni umetnosti. V množici plodovitih skladateljev, ki so ustvarjali opere velja za največjega Giuseppe Verdi (rojen 10. oktobra 1813). Verdi je kot izreden dramatik in melodik ustvaril 26 oper, nekatere med njimi so nesmrtne (Aida, Rigoletto, Traviata, Falstaff, Othelo, Don Carlos, Ples v maskah). Poleg oper je skladal tudi nabožno glasbo (Reguiem, 4 sveti zbori). Spadal je med tiste italijanske umentike, ki so v času preporoda in združevanja Italije v enotno državo svoja imena, slavo in dela posodili za dosego teh ciljev. Verdi morda še bolj kot drugi, saj je njegovo ime postalo bojni vzklik centralistov. »Eviva Verdi« se je namreč razčlenilo kot »Eviva Vittorio Emanuele, re d’ltalia«, (»živel Vitorio Emanuele, kralj Italije^). Ta parola se je pojavljala tudi na
zidovih, lepakih, v časopisih in je bila zelo uspešna v propagandni vojni za združitev Italije. Verdi se kot goreč rodoljub in pristaš združitve ni prav nič razburjal zaradi politične rabe svojega imena, pravzaprav se je štel ob tem priznanju počaščenega. Slavo in čast je Verdi za razliko od marsikaterega drugega umetnika užival še za življenja in tudi dolgo živel sredi teh časti. Umrl je leta 1901, star 88 let.
Verdiju pa so opere poleg slave prinesle tudi otipljivejše koristi. Tako si je med drugim pridobil tudi podeželsko posestvo. Na njem ga je nekoč obiskal prijatelj Ghislanzoni, ki je bil pisec libretov. Pod oknom sobe, kjer sta se prijatelja pogovarjala, je bil velik kup gnoja in smeti. Libretist se je temu čudil in kar naravnost povprašal:
»Kako moraš trpeti tak smrad pod oknom?«
»Vidi se, da nisi gospodar,« je pripomnil Verdi. »Ta kup gnoja je vreden najmanj pet tisoč lir.«
Libretist pa kar naravnost:
»Tako? Torej ravno tri tisoč lir več, kot si jih ti meni plačal za besedilo Aide?«
Verdi je hitro spremenil temo pogovora.
Deni
Nagradna križanka št. 44
Rešeno križanko nam pošljite do 11. oktobra 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 44. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 42
ALK, EST, KEPA, MORODER, ARAS, AVARI, IMPORT, SLOVENSKA, TAR, IGRALKA, TŠ, LA, TLA, ADA, APIH, NAPALM, AMI-LAZA, EVANS, KVESTOL, LAN, PANJ, KOSTI, ROSE, ONTAKE, TAM, TOF, STORILKA, OHM, AZOT, UMIRANJE NA OBROKE,
PRIBE, ANTIBIOTIKI, LIMITA, INTERLAKEN, ENAČAJ, KAI, AES RT
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 44
1.	Bojan Petek, Prušnikova 48, 62000 Maribor,
2.	Monika Močnik, Črešnjevec 79 e, 62310 Slovenska Bistrica,
3.	Nataša Batagelj, Ogrinčeva 22, 61000 Ljubljana
Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil
SALOMONOV
UGANKAR