I N ^ O H i I A C I J S X I Y li S T II I K OSVOBODIL H 2 I*SOITTB. loto V.štev. 8. 25. rr.arca 1944. Cena Lit, 2.- •i, .. .. « p* « Fk ?! § ^ A PM| « A jfcj A 1 -'T1 S Rt / i W\ r 10 K A ^ ftAbA i I Rosni ca o bivši jugoslov. vladi in njenem gledanju na domovino dolgo a ni mogla na dan. Zunanji svet je že zdavnaj poznal junaška dela jugoslo- vanskih partizanov , j j.h občudoval in cenil-toda za predstavnico teh dr znih in vztrajnih naporov je v zunanjen svetu veljala bivša jugoslovan - ska vlada v emigraciji.. Oki;tila se je e pavjim perjem in si prilaščala » vojaške uspehe jugoslovanskega narodno osvobodilnega gibanja. Pripisova- la jih je sebi enakemu „nepozabnemu junaku,: Draži Mihailovicu. Resnica o ,.resnici" bivše jugoslovanske vlade • je privrela na dan tudi v zunanjem svetu« Naši zavezniki so končno spoznali „znaoaJnosVnaae biv še vlade „ Spoznali so, da $ kljub vsem svojim spremembam ostala vedno ista. Sovražna svojim narodom že pred prvim aprilom 1941.je ostala dooled no sovražna njihovemu osvobodilnemu gibanju ves caš do današnjega dne Spoznali so,da je proti .jugoslovanskim partizanom podpirala vse akcije,, ki so jih dvignili njeni varovanci,kakršen je bil Draža Mihajlovič v Sr bi ji ali Rupnik v Sloveniji, Spoznali so.da ni hotela nikoli in še danes noče imeti ta vlada nobene borbe s okupatorji v Jugoslaviji,ker je nas protno vedno podpirala in podpihovala sodelovanje z okupatorji v borbi « proti borcem za svobodo. Da,skušala je celo onemogočiti borbo tistih bor cev,ki ao izven svoje domovine hoteli nadaljevati boj proti skupnemu sov ražniku fašizmu. Bivša vlada je bila zato proti ustanovitvi somosbojne = jugoslovanske enoto v Sovjetski Zvezi,ki naj bi se borila ob strani sov jetskih cet proti zakletemu sovražniku slovanskih narodov hitlerizmu Bivša vlada ne dovoli v inozemstvu bivaj očim Jugoslovanom,du bi se priš- li. borit v NOV proti okupatorjom,tejtvoč pošilja take ljudi v koncentracij ska taborišča, Take. se je namreč zgodilo z vojaki »mornarji in člani kral jeve garde v Kairu,ki so želeli iti v domovino in boriti se na strani Ti tovih čet proti okupatorju, iivsa vlada ni dovolila,da bi so jugoslovan- ski letalci berili proti Nemcem >3e manj pa,dc si se oblikovala posebna =; jugoslovanska eskadr.i.la,ki naj bi pomagala borcem proti fašizmu doma. - Brezuspešni rjo bili zlasti vai napori tistih ljudi>ki so se v zunanjem svetu trudili,da bi posebno v Sovjetski Zvezi oblikovali borbeno edinice jugoslovanskih državljanov za boj proti Nemcem. Pismo.nasoga vojnega ata seja ilio&raga Lozica v L!cskvi je na to neizpodbiten del:,.z. pesnica je neizprosna in nc more ostati večno prikrita. Če je mislilr bivaa jugoslovanska vlada drugače ,ji morajo pa izjave nekaterih diplomat 3kih zastopnikov Jugoslavije v zadnje:., času povzročati najtežje ure. Vsi Stran ---------------------------------------------------------SL0V2KSKI POfiOCEVj*L3C razkriva j 6. da bivša v3.ada ni bila do jugoslovanskih koristi Kano brezbri zna, temveč jih je celo zavestno izdajala tujcem, okupator jem. Toda kljub vsem izdajalcem jo zra3lo in se razvilo narodno osvobodilno gibanje naro dov Jugoslavije ,ki je začudilo ves svetPartizani maršala Tita so edini ljudje v Jugoslaviji,ki se učinkovito bore proti Nemcem," Te besede,ki « jih je izrekel predsednik britanske vlade g, W* Churchill,so za nas osvobo dilni boj visoko priznanje, Zraven pa je tudi priznal vsemu svetu,da so se povezali miliailovičevci z okupatorji in skušali zadušiti dejavnost - partizanov„ Churchillove besode^sc besede odgovornega državnika. No bil bi jih izrekel,če bi°njih resničnosti ne bil prepričan. V spoznanju res- ničnih dejstev je g, V/, Churchill že sredi decembra odpoklical britansko odposlanstvo,ki je bilo doslej pri Llihailoviču. Ta odpoklic in njegov go vor v letošnjem februarju, v katerem je izrekel našim osvobodilnim bor - com priznanje, kakršne ga še ni izrekel doslejvšo noben državnik,sta bila za bivšo jugoslovansko vlado usodiia udarca. Ce se je doslej v zunanjem » svetu se kako držala, je v tem trenutku začela njena vrednost hitro ugaša ti. Resnica o njej je odjeknila v svetu. Nedvomen glasnik teh sprememb so izjave naših izseljencev in demisije diplomatskih zastopnikov Jugoslavije . uv prihodnjih dogodkih bodo igrali (jugoslovanski) borci za osvoboditev važno vlogo,kar bo imelo velik v pliv na nadaljnji potek vojne,"je izjavil znani Hrvat dr.iiudolf Mcanič, (,Kdor je izven OP. je izven slovenskega naroda, "je zatrjeval bivši profe- sor ljubljanske univerze dr. Boris pur lan v londonskem radiu. Potrdil je, da uživata v najširših krogih britanskega javnega mnenja OP in NOV ne o majne simpatije in občudovanje. Teden kasneje^iz javil:„pofc oboroženega - odpora in upora,ki ga je slovenskemu narodu pokazala OP, je edino pravil na in edina,ki ustreza izročilom zgodovine in kategoričnemu imperativu = sedanjosti.'1 Se v.ecji udarec je zadal bivši vladi znani umetnostni zgodo vinar dr, Izidor Cankar,sedanji jugoslovanski poslanik v Kanadi, 'ti je • s spoznal,da bivša vlada nima vec bodočnosti,in podal zato ostavko na posla niško mesto z izjavo,da se ne strinja z delovanjem jugoslovanske vlade v Kairu. Nekaj dni za njim sta odstopila v Lloskvi jugoslovanski poslanik - Stanoje SimiČ in vojni ataso Miodrag LoziČ, V odstopnih pismih sta raz krila izdajalsko delo bivšo vlade in se stavila na razpolago maršalu Ti tu za delo v koristi našega narodno osvobodilnega gibanja. Plaz se je sprožil, Bivša jugoslovanska vlada ne more vec predstavlja ti Jugoslavije v zunanjem svetu. Zgubila je moralne temelje. Resnica o njenih delih in našem osvobodilnem gibanju jo privrela na dan in nihče » je več ne zaduši. Konec je potvarjanja dejstev in konec jo lazi o nas . Razkrilo sa je brezdno izdajalstva bivše jugoslovanske vlade. NokoČ jc = poštene borce za svobodo obmetavala s protidržavnimi elementi, done s jo sama dejansko postala protidrzavni element^. i'Tic več ne more mistificirati zunanjega sveta,tudi ne naših zaveznikov. Svabobranci ne morejo več tra piti ljudi,da so povezani z Angleži in da so njihovi zavezniki, Churchil lov govor je zadal njihovi domišljiji smrtne udarce. Puričeva vlada se ta tudi po britanskem mnenju ne bo mogla voc držati. Namesto nje raste Naci onalni Komitet Osvoboditve Jugoslavije kot predstavnik novo ,prerojene Ju goslavije. Resnica, zaradi katere jo preteklo toliko krvi,končno zmaguje tudi v zunanjem svetu. Bre -;ar slovanski ^otiooirv.u^c- -Strah 3 UUDJTVO /LAVI JUNAŠKO P O ECO VOJIKO (Uvodni članek iz moskovske pravde") Rde ca vojsko, dobiva zmago za Novi sijajni uspehi naših čet v U krajini napolnjujejo srca sovjetskih ljudi 2 veliko radostjo, Čotc prveL- ukrajinske fronte pod povelj stvori maršala Žukova,eete druge ukrajinske « fronte pod voustvom maršala Konjeva in čete tretje ukrajinske fronte pod vodstvom generala Llalinovokega kanejo vzor vojne i Slanosti in sijajno pripravljenih zmag* prodor generala Z-ukova. :onaj se je poleo grmenje topov,s katerim je glavno mesto naše demo vine Iloskva pozdravilo odlieno čete leningrajske ir baltiSke fronte za = osvoboditev Huske Federativna Sovjetsko Republike in kalininske pokraji- ne ,ze je zvedel.;,, n-sa sovjetska domovina a a nove uspehe ce 5 ukrajinske « fronto,ki so i:odile nemško obiombo v proskurovski in tarndoolski smeri, Sovražnikova fronta je prebito v širini 180 km. Prebija j oč" se v ;lobino nemško obrambo, a o prispele našo čete v najvažnejša prometno, središča pro s kur ovčke ^pokrajine ter piv se kale najvažnejšo prometno Silo na ju;u4 ' Qo ne c^ sovražnika v proskurovski in tarhopolski ime ri ; v odi jo nove zmage ne. se čete k romunskim ne jam. Četo mar&Ua Skova so- {?& rabilo 12 nomškiii= diviziji. Osvobodile so ha stotine ^la^jj, jtoo jinske Federativno Sov jo t sko lic publiko bar povzročile sovražniku lzguo\ na ljudeh in vojnih sred stviiu Sovražniku ni uspelo,xda bi svoje sile zbral južno od Gepotovko ,ko se je nanj srusil nov udare o. Prodor generala 'Conjeva » v 3 dnevnim poveljem vrhovne.;a poveljnika maršala Stalina ;je bila obves cona nasavdomovina o sijajnih srna...ah cofe druge ukrajinsko fronte tjod vod stvom maršala .Conjeva so obnovile nese čete prodiranje in prebile sovraž nikovo fronto" pri Unaru v globini 40-70 km in razširilo .rodor na 150 k.m Sovjetske četo s* zavzele Umen in varno železniško križišče Kristinovko, Na stotine sovjetskih naselij je bilo očiščenih Nemcev. y tej bitki so * Nemci polu^JO.OOO mrtvih in tiso cev ujetih izgubili ogromno vOvao a -r-; drva- .Taae ccte so zaplenile preko '500 tankov,mod njimi 200 popolnoma no poškodovanih tipa ^.i.gev11 in .Panter" , čer motoriziranih topov tipa Fer- dinand ,okoli 100 polje .-ih topov raznih kalibrov in preko 12.000 tovor - nih a v t om o b i 1 o v t Po načrtu Hitlerjevega poveljstva je lumnovoko-kristinovska skupina i prala veliko vlc.-o s svojim:, protiiiapadi v$;hod:io od Vinico in severno od ICris-cinovke ter Umanc^kjor bi bila morala držati napredovanja nc.ših a ce. 'j proti ju^u. Vo? e •; oimbvnr. nalogo pa j- dobila tudi ukaz,rešiti ob kol jene in vazi ite korsunsko skupine. Paradi sortnih udnrotv naših cet « so se nemaki nacvti.č: bi pridobili na času in organizirali razbite eku Pine izjalovili. ;; dr-iini oanevri so ns?c Šoto pod najtežjimi T>oroJi « s em..aeans.vj m. močnimi no ne.....; ...i ud_ -oi r-n.bil i^mnovško- Kr 1110 v smo sovražne skupino $unic ilo ali .lo velik r ,± sovražnikovo h. ve a le lar zaplenil« ■•-n.?. i-anski / VI BtrazL - 4---------—----------SXOVinTSIlI-POIiOG^VAI^C Nemci baze. Duh 3 cenami. Nemci beze,cia bi ušli 110 vim obkrolitvam. Od Pripjeta pa do sp-odnjaga tckaJDnjostra 3e bije srdita >itka za osvoboditev Ukrajine na desnem bregu Dnjepra. Sovjetske cete^ra zbijejo sovražni in?v odpor in potiskajo sovražnika k gap&dniin moj oni nase« domovino, Nase ljudstvo proslavlja svojo Rdečo armado. Vsi sovj-etski lju d je od najmlajšega do najstarejšega poalusajo z velikim ponosom grmenje« moskovskih topov ter razpravljajo o zmagoslavnem napredovanju sovjetskih bojevnikov v Ukrajini. Vsa nasa domovina ee veauJLi osvoboditve Ukrajine« na desnem bre;;u Dnjepra .in množične ja izganjanja Ilcmcov s sovjetske zem lje. prodor preko Duga. Operacijsko poročilo sovjetskega obveščevalnega urada z dne 12.marca = javlja o novih uspehih Rdečo vojske. Sovjetske čete ao presekale žaleznž ko progo Proskurov-Gus jatin,s tem razpolovilo nemško armado ter zavzele« mesto G-ajvoron na "jugu, Rdeča vojska napreduje in osvobaja vedno nova in nova sovjetska mesta in vasi izpod jarma nemških osvojalcev. Napredovan- ju Rdecc vojskw pomaga vse nase ljudstvo,ki daje vse za naso fronto in « za zmago nad sovražnikom. Borci Rdeče armade ,deležni pohval velikega . = Stalina za odlične vojne operacije ,se ne bodo prevzeli zaradi doseženih uspehov ,marveč bodo so naprej izkazovali svojo vojaško mojstrstvo ter iz rabili vsa vojna sredstva,ki jim jih je dale na razpolago domovina,Z um no^ vzporeditvi jo o^nju in manevra bodo razbili sovražnika ter ga gonili« noc in dan kljub poplavam in brozgi. Slava nasi zmagoviti vojski! L5mrt nemškim osvojalc^m! SOVJETSKE 6 ? S S 2 BLIŽAJO :: o i.i u m i j i Na južnem delu vzhodne fronte v Ukrajini doživlja nemška armada prave orne tedne. Sovjetske vojno poveljstvo se dr!:i teoretičnih načel svojega velikega stratega Prunzo ja,da mora j o bitki za izčrpavanje slediti ofenzi vi sunki,in to na,'šlo dru/; za drugim. Vse od ICurska pa do današnjih opera cij .v zapadni Ukrajini je izpo?>.njvJValo sovjetsko vojno poveljstvo ta na- čela. Dobivalo je ©aa^o za zrnato in Memcem ..ni dajalo ne ure počitka. Jli tler so je zanašal na pomladanske vremensko neugodnosti, na „oajugo", češ do takrat ne bo sovjetskih ofenziv, Računal je pri tu a n? razdobje od ma' ca do maja in mislil, da bo takrat lahko skrajšal in konsolidiral vzhodno fronto in osvobodil na ta način večje število divizij za borbo preti za- veznikom na zapadu. Kako se jo zmotil! Sovjetsko poveljstvo je priredilo prav v, t-cm casu^ eno največjih ofenziv in mu zada?,o doslej no j te z je poraze. I: eno i niso no Sli v zadostni mori opazovati premikanja in ocrcdotocruj sovjetskih cot? ker nimajo m razpola.;,o dovolj iz'/i dni škili letal, oziroma aorajo štiri pe tino svojih letal držali v i'.cmciji za obrambo vojno industrije pred le tclskimi napadi zavezaiikov. Zaradi te sovjetska 1 o tala pepo.li.-onu obvla dajo zračni prostor nad sovjc^kc-^iemskim. bo jisc-^n. •SLGV3I*&KI jmOCEKAS&O--------------------------------------------------------------S-tran 5 Of enziv a ge ne ralaJJalinovskaga, Za ofenzivo generala Žukova proti Tarnopolu in Proskurovu je sledila- of enziv a generala Halinovskega. poveljnika, tre t je ukrajinske fronte. Sov jetske Čete so prekoračile jugozapadno od Krivega Roga reko Ingulec. Na zapadnem bregu so zlomile sovražno obrambo na 170 km Široki fronti in = prodrle 30 - 40 km globoko, V štirih dneh so porazile 3 tankovske in 6 = pehotnih nemških divizij (skupaj 9). J naslednjih dneh so sovjetske četa očistile od sovražnika vse ozemlje do reke Ingul . Zavzele so mesto Hersai in kmalu nato pri Bereznegcvat ji in Snigurovki obkolile vec nemških divi zij,ki jih zdaj uničujejo, Nemci imajo samo tu že preko 10.000 mrtvih,da izgub vojnih sredstev niti ne omenimo. Prodor do Besarabije. ^Najuspešnejša je ofenziva generala IConjeva,ki je pri Gajvoronu prodr- laU3rednjega Buga,toda se ni tam ustavila,temveč so Čete takoj prekorači le Bug in brez večjih ovir sedaj prodirajo naprej. Zavzele so večji pos tojanki Tulčin in Vapnjarko,presekale progo Odesa -- Lvov in nezadržno pio dira jo naprej. Na dolgi črti južno od Mogileva podolskega so dosegle = Dn jester ,kjer so že zavzele mesto Jampol, Od tam bodo kmalu preko Besara bije dosegle ..loldavi jo v Romuniji, pri prodoru na Bug so Čete generala = Konjev a težko porazile 6 tankovskih^ pehotnih in 1 topniško divizijo, skupno 14 divizij. Pade c Zme rinke . Oete generala Žukova so poleg prodiranja proti prcskurovu obnovile pio diranje proti Vinici^in čez gornji Bug. Zavzele so Lipovec in v zadnjih= dneh tudi Vinico in Zmerinko,nad vse važno železniške križišče na pro.;i Lvov - Odesa, Se vec I Na 150 km široki Črti so prekoračile Dnjester. zav zelo Sorovko in nezadrzno prodirajo naprej v Besarabijo in proti Karpa- tom, v v/ Nemška ,, južna" armada raztrgala. Najueodnejša posledica velikopoteznih prodorov sovjetskih Čet je za Nemce v raztrganju njihove črte. Od Hersona do Tarnopola 800 km se razvi jajoca dolga bojna črta se je v preteklem tednu pretrgala na vec mestih, Najusodnejši je bil sunek generala Konjeva,ki jo je pretrgal v nje jem sia disču. Sovjetske Čete so obvladale na treh mestih glavno progo Lvov^-^O desa,po kateri je bilo največ prometa in ki je bila se edina ugodna meči „ jugom" in „sredino" nemške armade na vzhodni fronti. Ta proga je danes presekana pri VolociskUjZmerinki in Rudnici, Zaradi nadaljnjega prodora 30 izgubile tudi o,stale,enotirne proge še tisto malo vrednosti ,kolikor= so jo imele. Nemški armadi grozi velika nevarnost. V nekaj dneh so ji - sovjetske čete porazile 35 divizij in eni Četrti milijona vojakov grozi obkolitev* A rešiti se nimajo tako rekoč nikamor. I,Te d njimi je zavladal smrten strah. Med tem ko so prej puščali na bojišču topove r tanke , vozila in razno drugo orožje ,meče jo seda j od sebe na svojem bogu nahrbtnike, torbice za naboje m celo puške, polom nemške vojske v Ukrajini je pred vrati. VOL I T 2 KANDIDATS OP! Stran. 6--------------------------------------------SLOVENSKI POROČEVALEC PREDSEDNIK ROOS3VS1T CITA SKLEPE PRV3GA SLOVENSKEGA PARLAMENTA. Poročnik George Vuchinich, zastopnik ameriških oboroženih sil pri N0V= in POS,nam sporoča,da je poslal sklepe prvega zasedanjaSlovenskega Narod no Osvobodilneg^zgvat^ipredsedniku Rooseveltu« Po njegovi izjavi bodo ti sklepi v Ameriki1, silno zanimanje kot delo prvega svobod nega parlamenta v zasede n i Evropi, ki-* se skladajo z duhom Atlantske deklaracije. KOGA IN KAKO BOMO VOLILI •j Te dni so bodo po vsem osvobojenem slovenskem ozemlju začele volitve« v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno osvobodilne sku psčine. Sredi težkih bojev z Nemci in s vab ob rane i bo slovenske ljudstvo^ svobodno volilo svoje predstavnike. To ne bodo volitve starega kov a, ko so mogotci vseh vrst ter z vsemi = mogočnimi pritiski vplivali na volivce, da so dali glas tistim,ki jih je postavila vladajoča stranica. Danes bo sleherni Slovenec in Slovenka svo bodno oddal svoj glas najboljšemu med najboljšimi ,tistim,ki so ve.s Čas = nase svete osvobodilne borbe stali ob strani svojega naroda ter so bili vsak trenutek pripravljeni Žrtvovati vse za zmago slovenske stvari0Ti so take že doslej podredili svoje osebne koristi koristim vsega slovenskega ljudstva. Takim smemo zaupati tudi bodoče ter jim bomo brez skrbi oddali svoj glas. Volitve bodo t a j n e. To ne bo vec grobo smešenje demokracije, kot je bilo nekdaj v Jugoslaviji,ko je bilo slehernemu volivcu v naprej zapo vedanc,kcga mora voliti in je bila volilna komisija samo ura dno[po stavi jen vohun vladajoče stranke,da je kontrolirala svoje ovcice. Tokrat bo vsak volivec brez vsakega pritiska in vsake bojazni volil po svojem najbolj - sem prepričanju o vrednosti kandidata. S tem pa bo tudi razpršena svabo- branska bajka o ,,mitralježih",s katerimi gonijo partizani slovensko ljud stvo na volišča. Nasprotno,te volitve bodo zopet praznik naših ljudi,kakor so bile one v septembru lanskega leta, Z mu z i ko in petjem, z zastavami in zelenjem bo do prihajali na volišča ter tako odločno manifestirali za nov demokrati eno Slovenijo v bratski, federativni , demokratični Jugoslaviji. Zlasti pa se mora pri teh volitvah vsak volivec zavedati, da ni vec mo žnosti , da bi bil prevaran s strani izvoljenega. Proti takemu izrabljanju « zaupanja se je danes slovensko ljudstvo zavarovalo,, Zavarovalo se je pro ti špekulantom in pro til jučekim tipom,ki bi hoteli iz današnje borbe ko- vati kapital ali celo spodrezavnti novo narodno oblast. Vsak izvoljenec bo za svoje delo odgovoren svojim volivcem. Oni^smcjo in morajo vsako nj5 govo dejanje kritizirati na skupnih sestankih« Če pa svoje naloge vrsi malomarno,ali pa jo sploh ne vrši ali celo nasprotno koristim slovenskega ljudstva,ga smejo vsak Čas odpoklicati in izvoliti drugega. Od samih vo livcev 'bo seveda odvisno,če bodo to svojo pravico uporabljali proti nev- rednim in malomarnim izvoljencem. To bo obenem jasno napotilo,ki ga bo pro ju 1 vsak kandidat za svoje de lOjda bc posvetil vse svoje sile in sposobnosti res samo v korist ljud - stva,ki ga je izvolilo. Istočasno pa je ta prava demokracija udarec po = vseh tistih,ki so hoteli šs v naprej vleči za nos slovensko ljudstvo in SLOVENSKI PCHOCEVATEC-—------------------------------------—-------------'—Stran 7 qo ee dana v. za tisto svojo demokracij o "zve zali s Hitler jem, uničevalcem« Vso ga, kar le diši po demokraciji« Ila dan volitev v Krajevne narodno osvobodilne odbore .in Okrajne narod no osvobodilne skupščine je dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke.,da gro na volišče in* odda ovoj gla3 za listo tistih,ki so bili doslej in bodo p slej odlocino na strani slovenskega ljudstva,to je listo OP, ker boste s tem manifestirali narodno enotnost in borbeno voljo slovenskega naroda. OD POHORJA DO V A R DARJA SLAB! MOČ OKUPATORJEV (Tedenski pregled RSJ) v s' Nemška ofenziva na Štajerskem propadla« Konec februarja in v začetku marca »so močne nemške sile skušale obko- liti in uničiti slovenske enote NOV,ki se bore na Štajerskem,na Pohorju« in v Savinjski dolini, V te operacije so vrgli Ilemci 20,000 svojih ljudi in okoli 200 tankov, toda poskus se je ponesrečil. Slovenski borci so v bo jih,ki so trajali neprekinjeno 14 dni,kljub sovražni premoči in mrazu tei" snegu razbili nemško ofenzivo »vzeli iniciativo v svoje roke ter zak- ljučili boje z močno protiofenzivo„ V teli bojih so nemški okupatorji iz gubili samo mrtvih 1 />900 vojakov in oficirjev ter veliko količino orožja in vojnih sredstev, Ob te j. priliki so sa ponovno izkazali borci »komandir ji in politični komisarji XIV c divizije, Vrhovni poveljnik maršal Tito jim je poslal pohvalo za junaštvo in požrtvovalno borbo ob razbitju nemške o fenzive* Bosanska Krajina* Vzporedno z veliko nemško ofenzivo v Sloveniji so se ponesrečili nem- ški poizkusi,da prodro na osvobojeno ozemlje v zapadno Bosno. Te čete so napadle iz prijedora proti. Kozari in rudniku železne rude Ljubi ji, po se demdnevnih hudih bojih je bil sovražnik prisiljen,da se umakne proti Bo- sanskemu Novemu,pri čemer je pustil na bojišču 597 trupel svojih vojakov in oficirjev,s seboj pa je odpeljal veliko število ranjenih«. V teh bojih je bil razrušen en most in nekaj lan železniške proge. Istočasno so nase enote uničile 1 oklepni vlak na železniški progi prijedor - Omarska, Boji s cetniki- fra drugih odsekih v Bosni ni prišlo do bistvenih izprememb, Mihailovi cevi cetniki,ki se bore skupno z nemškimi okupator ji yso pretrpeli dva po raza,in to blizu Banjaluke in v vzhodni Bosni . Pri Banjiluki so borci 8, Krajiske brigade izvršili napad na cctnike iz banjaluške poštojanke,ki - so pod poveljstvom znanega izdajalca Drenoviču. Ob tej priliki je bilo u bitih 70 in ujetih 35 cetnikov0 I*ed boji je bilo sestreljeno eno nemško« letalo,ki je bilo poslano z banjaluškega letališča na pomoč c-etnikom , V vzhodni Bosni je bil pri Han Pjesku uničen i četniŠki odred,ki je ro pal in vršil zločine v tem kraju ter se boril proti našim enotam skupno z Nemci in ust asi« Težek poraz je utrp^lc^ueka SS-enota iz nemške divizij: „Prinz '3ugen",ki so jo napadli naši borci'na cesti Bugojno - Donji Vakuf, V spopadu,ki je trajal 12 ur, je bilo pobitih I20 33-vojakov Na drugih =•■ Stran 8----------------------------------------------------SIOT3NSKI POP.OCBVAL3C .'odsekih fronte se bije jo v glavnem lokalni bo ji,ki se pogosto zakljucu-* jejo s hudimi spopadi- Tako so enote naše 12« divizije, ki se bore na de sni strani Lima in v okolici rvani.ce v Srbi j i^imele srdite boje z Nem ci= in Li3.iiai.lovi-: ^vi .-j i.. ČetmLki ter ob tej priliki prizadejale sovT^simiku ve liJce i zgube, ^^akedoni j a. V iiakedoniji so borci 1« LIakedonske brigade izvršili nekaj uspesnih o pa raci j na železniški progi Veles - P rile p* Druge partizanske enote pa 30 pri Kumanovu in Krivi Palonki nadalje očistile ozemlje od bo logarskih okupatorjev in Uihallovicevih cetnikov, V zadnjih bonih jo bilo ujetih 30 ce tnikov in so bili zaplenjeni dokumenti, iz katerih je razvidno j da so cetniki in Bolgari sklenili pogodbo za skupno sodelovanje v boju proti = NOV, " . Dalmacija, V Dalmaciji so nase enote očistile od sovražnika področje med Kanu sni co in Arzano,medtem ko so druge enote zavzele severno od Slbenika Kistan je ,Radod in Iflokro pol jo, V Liki, Kordunu in Bani j i.,. V Liki,Kordunu in Bani ji jo prav tako prišlo na nekaterih mestih do - hudih spopadov« Tako j^ pri Lavcu nek bataljon Lisko brigado napadel sov ražnikovo kolono in uničili 50 Nemcev, Drug bataljon isto brigade pa jo» napadel v okolioi Nedljuvca v Liki neko drugo kolono, Ob tej priliki j- bilo ubitih 30 Nemcev in zažgano 5 tovornih avtomobilov, Do srditih spo- padov ju prišlo tudi v okolici Grospica, Železnice v Slavoniji, V Slavoniji in Sremu se glavne operacije vršo vzdolž železniških prog. Od operacij na železniška proge moramo omeniti napad na železniško progo T3jelovar - Garesnioa,kjer je bil uničen vojaški vlak z Nemci. Drug vlak« je bil uniccn na progi Bjelovar - Križevci, Promet je bil ustavljen za * 150 ur. Prav tako so slavonske enote iztirile, vlak na glavni progi 3eo - grad-Zagreb, Promet je bil ustavljen za 18 ure Pomoč zavezniškega letalstva,- v v v občutno ^ Zavezniško letalstvo in vojna mornarica nudijo se dalje pomoč nasiu e notam,ki se bere v Dalmaciji in na otokih, pri zadnjem napadu na Koroulo je zavezniško letalstvo potopilo 3 jadrnice in je ena bomba padla tudi - na nemško vojašnico- Ubitih je bilo 6 in ranjenih 12 oficirjev in precej šnje Število vojakov. Ob napadu na Zadar in okolico je bilo ubitih 60 o ficirjev in vojakov,, V Neretljanskem kanalu so zavezniške patrolne ladje potopile eno nemško ladjo 80 nemšknJi vojakov na jadrnici se je potopilo, medtem ko je bilo 28 vojakov ujetih in prepeljanih na angleške vjne iad^ je. Zavezniško letalstvo je izvršilo uspešen napad na sibenisko luko ter nemške vojašnice in skladišča v okolici Sibenika, Ob tej priliki sta bi li potopljeni 2 nemški ladji, V vodah Jadranskega morja je prišlo do spopadov 3 patrolnimi čolni , - Pri Petrovem polju sta se spopadla 2 naša patr olna čolne z nemško j a dr ni co? Po strel.lan ju, ki je trajalo celo uro, je sovražnik dvignil belo zasta vo in se predal* Ob tej priliki je .bilo ujetih 90 vojakov j.n oficirjev- V vseh doe-edan^ih..bmM ,7 „ % c * V\ rJ\* ' n) > Vsi naši bralci zahtevajo,da tiskamo Čim vec dopisov. Dopisi prihaja- jo od vsepovsod,zgovorno pripovedujejo o slovenskem življenju. Na bomo a mogli vseh natisniti takih,kot pri ha j-: jo,ker imamo silno omejen prostor. Ko boste poblize pogledali v list,pa ga boste morda našli v kroniki - okrajšanega. Cim vec nam boste pisali,tem tolj vas bo listi Koroška. Sešel sem se z no kiti starim pri jatel jem,ki je zaposlen v tovarni na« spodnjem Koroškem. Vprašal sem ga,ali delavci kaj sabo tirajo , in sem mu hotel dati nekaj nasvetov za sabotažo. , „,;aje me vprašaj ,kako sab otiramo" ,mo je ttjkoj prekinil. „Ti bom pa » jpz povedal,kako ta .'-tvar gre. To ves,da nemških delavcev ni vec,ker so vsi na fronti. Smo povsod sami Slovenci ali pa delavci tujih narodnosti, s katerimi so prav dobro razumemo. Sabotiramo pa že tako, da bol ji ne no remo. Po pravici ti )Ovem,da sem pred voji^o v 4 urah več storil kakor v sedaj včasih ves teden , Delrm že, ker bi mi bilo drugoce dolgčas, Stebla kako železo,novo pilo in pilim,pilim,dokler ni pila zanič,vzamem drugo b pilo in spet pilim. . .Pa mine dan. Nihče mi ne more oČiLati,da nisem dold. In iščem,nekaj iščem, da s a a ne vem kaj. Ves dan tokom okrog ter vr tem t vr tam in lomim svedre. In maŽem,mazem ,pa stroji ko j cvilijo. Tudi s br tališ- če jo vedno nenavadno zaposlen o, Čeprav lami samo jaz,ampak vsi. Ho nekaj je se pak taki so prekleto redki." Drug star znanec mi je pripovedoval,kako je i)red mlekarno nalil v mle ko kisline,da se je naslednji dan vsem odjomalkam sesirilo. Gospodinje = so se tako razburile,da so hotele žensko,ki je zaposlena v mlekarni,ubiti« Tretji je organiziral železničarje , da so izpraznili kovoeg hitlorjan- ke,ki je bil namenjen dragemu inozu, oficir ju v nemški vojski. V kovčegu - so bile same dobro reČi :k'J obase ,me so,pecivo,konjak,vino. Srečnim železni carjem želim dober tek... Četrti je razlil na kolodvoru v Celovcu stope t desetliterski sod olja za mazanje orožja, ki je bil namenjen na fronto. I zbil je cep in cuz noo jo bil sod prazen. Tudi Korošci,bivši Avstrijci, ,, zastop'mo." Gašper Štajerska. je hrana na karte. Tako pa ne de- takih vol o v, da se ne zrajtajo, cm Strnišco. Konec lota 1541* je bilo no Ptujskem gol ju ustanovljeno tabo risče,ki bo ostalo za vse veČnc čase v spominu našega naroda. (3-ostapo je 00 mariborskih,celj3kih in ptujskih ječ, h strnhotno morila. Nekaterim je tnikom pa je namenila se huj^o smr t, sestradan j a v Daohauu ali Macsuuu. Jetnike, ki jih niso imeli namena umori ti',30 pošiljali v Strnisoo . Tja so prišli taki,ki so poslušali tuje oddajo,ki so na orno klali živino in svinje ,taki,ki so sabotirali delo za Hitlerjev vojni stroj,ki niso ho S tran 10 -------------------- ---------------------------------------- -SIOV.2NSKI POUOCjJVAIDC teli v tečaj nemščine,lci a o brez dovoljenja kuhali žganje in niso oddaja li dovoljene količine pridelkov,ali niso hoteli pozdraviti s "lleil Hit - ler!" in^tudi taki,ki so javno govorili slovenski, V letu 1943 pa jo Str niŠČe večinoma sprejemalo družin« partizanov in dezerterjev iz nemške voj ske . V taborišču morajo jetniki trdo delati in stradati, Sžj-golazen gospo- doi'i nad njimi na ovoj znani,brutalni način. Strnišce jo šc danes polno ljudi,ki so sledili glasu srca. Zločinska Nemčija si je ustvarila na. Ptuj okem polju spo.ienik na j gnusne j Še ga zatiranja človeka po človeku, ki ga bo mo maščevali. ITovonežko okrožje. Vzgled nam je dala. Nekega mrzlega jutra je na vrata potrkal partizan z naročilo;., da noj se v hitro zberemo vsi vašcani in gremo prekopava t ces to, da se-ne pripeljejo Sv ab obrane i po nje j,V nekaj trenutkih je cesta o- Sivt-l a. Delali smo do treh popoldne .prekop še ni bil dovolj globok. Torej se jutri! Ni nas bilo treba klicati prihodnji dan »Komaj smo dobro s.ače- li,že smo zagledali 1)1-tovo mamo z lopato na rami »Začudeno smo jo pogle- dali: f,I.lama,sa j vam ni treba,saj nas je dovolj mladih in zdravih." Tedaj pa nam je v svojem navdušenju, iz pravega prepričanja "in ljubezni do do- movine rekla: "£ea da na svojem križu nosim že sedemdeseto leto,vendar => se zavedam svoje dolžnosti do domovine« Vsi moramo na delo, da o i m preje zopet zagospodarimo nad slovenskimi grunti, da so bo po vseh gričih sli- šala slovenska pesem,Sami si hočemo gospodariti,comi si bomo rezali kruli, Za pošteno delo posten kos kruha. In če ne bo eden zadosti, pa dva!" Za- hvalili smo se Uletovi ma/ui,ki nas jo tako okrepila, A ona nas jo zavrni laJ15Saj vam nisem govorila iz sebičnosti, preveč je v meni trpljenja, da bi mogla i/t or it i kaj takega. Samo rada bi vam dala zasluti ti, kakšno gorje n ^ razjeda od teh švabskih »'.meti ! V njenih besedah smo vsi začutili pra vo ljubezen do slovenskega naroda. Ta zenica naj ne bo za vzgled samo, « nam, ki smo bili priča tega prizora, temveč naj vzpodbudi vsakega slovona kega bralca! , . Gruda iz i,.ime , Zrcalo slovenskega naroda, Vračal sem se z mitinga »Ljudje so se razha- jal i, vse je pelo, mlado in 31 ar o. "J,1,lepe so to nase pesmi",je dejal starejši možak»"Svabobranci ne = zmorejo kaj takega", je pripomnil dru;i. "Duševno so tako ubogi!" - " 0 ... cem naj vendar po jo?" je vprašalo dekle,"o zločinih, o izdajstvih,o last ni sramoti?" - "Tako je,tako je," so pritrjevali drugi in nekdo je nada Ijoval: "Vprašajte ljudi, co zuajo katero belogardist i eno !pre uricali se =* boste, da no .Kaj to pomeni,kje je temu vzrok?!? jih ov a borba ni narodna bor ba,njihov pokrefc ni izšel iz 1 jud.-;Iva.Vso, kar jo izšlo i:: naroda zdrave ga,3i n-irod prisvoji in v njem ostane,Tako je tudi o tomi pesminii.Ce se ne bi v njj.li zrcalila duša ljudstva,bi jih pozabilo in zavrglo,kot je za vrglo izdajalce." , Trubar. Bela Krajina. Kupil je emonski vinograd. Zadnje dni je nastalo po Beli krajini pre- cej razburjenja.Nekaj ljudi je začelo godrnjati, klepetati,zavijati in » zabavi jat i. Hale tel sem na takega godrnjaca in zaznal, zakaj je od nokatos« rih zapihal tako neugoden veter proti našemu gibanju,prav ta nergač je bil pred kratkim se ves naš.Sedaj pa je kritiziral vse,kar jo bilo v zve 3 Tj073K 3£I A lBC ------------------------------------•----. f! t lan 11 zi z OP, Nazadnje je prišel na uari tudi s t istim., .kar ga je tiskalo: s e- danja oblast mu je odvzela vinograd,ne tiste ja, ki ga je imel ze popre je kot gospodarna svojem posestvu, pac pa onega, ki ga je kupil od okupa - terja,ko s o"'pred dvema letoma preselili Kočevar ji. rčekel jo, da. ga je pla o al pošteno, po vseli sodnih predpisih. In sedaj ga je .za ta plačani in = prepisani vinograd oropala oblast Qp! Takoj sem vedel,kje :iei zajec! Res je,oblast 0]? je odvzela vinograde nekaterim,ki so jih od okupator ra kupili •Odvzela jih je v prvi vrsti tistim, ki so imeli že -zadosti svo- je zemlje , in jih dala tistim, ki niso imeli ničesar. Dala pa jih je tudi= t istim, ki so sicer obdelovali tujo zemljo,pa svoje niso imeli, 0? je takoj, ko so Ko cev ar j i zapustili nas o slovensko zemljo, javno • # razglasila,da smatra kočevsko zemljo za narodno . -last,ki j« nihee ne sme i kupiti od okupatorja.Llorda bo kdo rekel,da za ta odlok Ob" ni vda 1 i - res! V prvi dobi je bila ustvarjena neka zadruga za oddajo kočevskih zem " ljisc.Zastopnik te zadruge je vsakomur jaano pove-daliNe plačujte ničesar, gemljo vzemite in jo izkoristite ,toda ne plačujte niti pare iNekateri la- komnezi so ee kljub temu polastili emonske zemlje in plačali za.ijo včasih prav čudne vsote jn danes se izgovarjajo? Plačali smo v redu, prepisali r smo v redu.Toda zemlja je narodna last in dobili -jo bodo najpotrebnejši. Strbenk Karel. Graclac, Pred. neka j dnevi sem prišel v neko vas.Vec kot polovico vasi so poznali Italijani,kar pa hi5 se stoji, so jih poškodovale italijanske mine in topovske granate cerkev je poškodovano,Pa pa js a vas bila v in je še zave dna, pa vidim tako j.Poiaoem vaškega zaupnika,mlado tovariši* c o .ki Se nima volilne pravice, in ji povem, de bi imel rad sestane k. V de se tih minutah so bili zbrani'prebival o i dv SoU samo potrdili, . , lles se Nemci niso menili,koga ljudst\o izbere za župana. To bi se zgodilo sele v nadaljnem logičnem razvoju, po nekod se je vabilo celo glasilo:..."Ako vam partizani ne pustijo župana, imenujte zaupnika,ki bo p--iihajal po eprovizaci jo" . Prihajal po aproviza oijo - a ne za denar, temveč v zameno za živino,ki jo Nemci potrebiijejo a za prehrano posadk. Vsaj to,Če se jim ze po "slovenskih" županih ne pos- reči prevzeti politične oblasti ! Za tem grmom tiči zajec njihove popust- ljivosti ,2.%Čilen je primer goriškega župana,ki je bil poslal k partiza- noma svojega zaupnika,da se z njimi pogaja.Ponujal je dve tretjini mest v goriškem občinskem svetu, Partizani sami naj imenujejo mozeyki jim za- upajo,poleg tega naj pa pošljejo v Gorico 300 starih boroev kot mestno = stražo .Velika preproščina ali zvijača? Poskus premirja s partizani se = Nemcem ixi posrečil, uničiti jih ni bilo mogooe , potrkali so še na tretja « vrata, da svedre žejo korenine našemu osvobodilnemu gib. n ju in se jim odp re dežela. Brez uspeha! Goriški župan je pozneje odstopil. Zahrbtna name ra s slovenskimi" župani in z aprovizacijo so je zaradi enoduanega odpo ra primorskega prebivalstva izjalovila tudi v veČini onih okrajev, ki jih nadzorujejo nemško vojaške oblasti. Kako je v onih krajih,ki imajo slovenske "župane in nemško aprovizaci jo?Tam bi se morala cediti mleko in med. Pa ni tako.Stalna nemška posad- ka gospodarsko izčrpava prebivalstvo."Slovenski"župani so le slepo orod- je v rokah nemških vojaških oblasti. Aprovizacija je bila redna le prvo tedne,nato je začela Šepati, Slednjič so ljudje prejemali le krpo papir- ja, blaga pa ni bilo od nikoder. V zameno za to pa jim Nemci s pomočjo čio mobrancev prirejajo shode,na katere s silo zganjajo ljudi,da jim govore o potrebi boja proti partizanom, po shodih pograbijo navzoče moško, jih ob nemi grožnji nastavljenih strojnic naloze na tovorne avtomobile in od peljejo v Gorico. Nekaterim so je posrečilo pobegniti v gore in gozdove mod našo borce,Ostali pa bodo umirali za nemške koristi. To je visoka ce na za slovensko župane in nemško aj^rovizaci jo. Z nastopajočo pomladjo se bliža kriza v prehrani naše dežele »Nemoi bo do bržkone bolj vsiljivo kod kdaj prej nastavljali vabo aprovizaci je .Pri morsko ljudstvo je opozorjeno »kakšna^ oena za to pri jaznost, Pomagalo si' bo raje mod seboj, si prihranilo Človeške žrtve in si ohranilo Čiste roko, " Tujec naj se do dobra zave, kako nezaželen je mod narodom,ki lioce biti sam gospodar svojo zonlje in svoje prihodnosti. Pranee Bevk. naj i brigade b i j £ :g jo i/ ra ž n/k a Slovenske brigade nepremakljivo branijo nase osvobojeno ozemlje, okupa tor pa si okuša zagotoviti vsaj deloma por?.;bne prometne zveze -?.ed Nemči- jo ter Balkanom in I teli jo,Razen posameznih izpadov iz večjih krajev,kot 30 Kočevje,Novo mesto in deloma Velike LaŠČc ,sovražnik ni ničesar pokrfc i nil proti naši partizanski vo£ki, Vendar nn rmemo podcenjevati teh nemš- kih izpadov,pri katerih zelo številno sodelujejo Švabobranci ,kajti okupa Stran 14 ____________________________________________________ J LOVSKI PCliOCEVAISC tor so dobro zaveda,da je partizanska voj.ika danes nočna,dobro oborožena in polna vojaškega poleta; pošilja proti njej oklepne avtomobile, « tanke, radi snega belo oblečeno napadalce, oborožene s številni::! brzostrel m a orožjem. Obkoljeno Novo mesto. H eno i in svabobrnnci so nekajkrat poskušali predre ti iz obkoljenega « Nove :a mesta v različnih smereh v sosednje vasi, toda so odnesli krvave = glave . Ko so n,pr. 11.marca v treh kolonah hoteli razbiti našo blokado Tr ske gore ,sta eno kolono napadla dva bataljona IV brigade in jo pognala v tak di / ji beg,da so Nemci odmetavali opremo in svoje ranjence v laki i po tleh. Zlaže edinioe IV.brigade so napadle tudi okupatorske postojanke pri v Kovom jestu.Učinice V «bri jaes so poleg drugih krajev napadle tudi Smihel (10 .marca) ,kjer so Nemci iz bunkerjev pobegnili v utrjeni samostan in « ca rkev. Od G r o s u p 1 j a do Kočevja. (ie d tem ko je namen i , p a d o v iz Nove g-.. a sta ropanje, na j bi boji ob oe 8 ti Grosuplje Kočevje omogočili gradijo čeleznioe iz Ljubljane v Koče v je .Toda proga,ki bi morala biti ograjena če to zimo - Nemci so rupnikov cem obljubljali, da se bodo greli o premogom iz kočevskega rudnika -• ta proga ne bo se tekla. Vsi dose'* .ji izpadi iz las S sli iz Kočevja ,co so tudi Šteli do tisoč aoz in v -o »ur a o ji.i podpirali tanki in oklepni av- tomobili, niso uspeli o IT a tem oaseku so bojuj- « IX. in X. brigada, P rimo r s k a . I s t r a, .'i o r e n j s k a, Na Priaor.jkem so dne' 20- februarje Ne.ioi z belogardisti vdrli do Cerk nt.,0 so so aorali takoj umaknit J. 8 Dne -13, marca so naše edinice z minami iz težkih mmomecov obstreljevale Idrijo ;prav^ko je i-,dajale o P upnik v njej imel sv,j miting. Seveda se miting ni vršil. Uspešni so bili. boji m ICrasu. Naj.nde na prometne žile so vršili naši partizani tudi v Istri in na Goreujok.m\ v Staj e r s k a o Najpomembnejši pa so bili boji naše IIIVo divizije na Štajerskem od '/. do 25;."februarja,i:cdteu ko j< 3tajeruka,SlarjdroTa brigada napadala posa- mezni nemške postojanke po« -.vinjaki dolini in ob cesti iz če doline na Kranjsko, je IP7.divizija ponesla pl-imenico vojaške untaje na 3 te. .jcrskeui od Sotle do Pohorja, :?e zks boje je i mola divizija okrog ril je t ena in P In n.ine , v laJteuju in v Senovem« kjer je uničila vse rudniške naprave, na cesti itimslre toplice - Jurklošter, pri ,.'//. Petru,dalji- pri Drami j ah, na cesti', '^rankolovo-:; on jice, na lazkoa Koz joku, pri Vitanju,Sos «an ju,Orni, \r3i dnevi so bili izpolnjeni s siloviti'.a. borbaii .1= rtigani XIV. divizija so se junaSfco borili v najtežjih okoliščinah,kjor j« prav ta cea padel -r debel sneg. Nemci so dobro čutili, kako gojiiiiono in vojsko pomemben jo prihod partizanski a brigad n'a slovensko Štajersko, ki je de 'i velikega raj ha,Zato so zbrali okoli 20.000 vojake in bes.«*? napadali tudi s topništvom in tanki nvic. tvor o s , Bili. je to ena največjih in najbolje pripravljenih nemških ofenziv »i ••rtizahstvo je ob junijih borbah XIV.di vizije ne. Sta - je rs kam poraslo.Iz krajev »kjer tsc je naj ji bodo pri njenem prizadevanju vsestransko v pomoč, prav/tak o naj tudi . .vso slovensko ljudstvo samo cd sebe sodeluje pri odpravljanju nt rodnosti in napak v osvobodilnem gibanju. Vsak d o, ki opazi kako nerodnost bodisi v or ganizaoiji OP ali pri njenih funkcionarjih ali na terenu,ki škoduje sve- ti osvobodilni stvari, in ne ve drugo poti za njeno odpravo,na j javi z a de v o na naslov j Nadzorna komisija pri Izvršnem Odboru OP, Vse take zadeve« bo komisija skrbno preiskala in ukrenila vso potrebni za njihovo pravil- no ureditev. Prav tako odločno pa bo zavrnila vsokega.ki bi jo skušal iz rabiti za zadosocvanjo osebno maščevalnosti,ali jo skusal zadajati z ne resničnimi podatki. Vsi složno na delo za očiščevanje slovenskega osvobodilnega gibanja, za odpravo nerodnosti in napak,za zmago popolne ljudske demokracije | Tone Pajfar TAJN3 III SVOBODNE VOLITVE so sad naš*] naučeno osvobodilni: boims Stran 17 A MER! KA NfKA R£ VOL Ud J A /A/ PA RT i Z AN S TVO Pred štirimi meseci sem se spustil s padalom v Slovenijo in od tedaj je moje življenje pravljica. Pričakoval sem tako malo in našel toliko !Na mesto oboroženih, oddelkov sem odkril vojsko,ki je podobna naši. V osvobo jenih vaseh teče Življenje mirno in redno. Ljudje so srečni in veseli, ~ ker so močni in enotni v borbi , Nikdar ne bom pozabil srečnega naključja, • ki me je zaneslo med vas« Ne razumem duha vašega naroda zato oaiao,lcer « znam hrvatski, temveč tudi zato,ker j j vaze partizanstvo tako zelo podob- no naši amerikanski borbi za svobodo. Takrat nas je bilo trinajst kolonij in jo ■ te niso bil-: združene. Bili smo si zelo različni, med seboj. Država kalne je bila protestantska ,lvlary- land katoliakf , v Ge'orgij i so iireli se sužnje, v 1'ens'ilvani ji se živeli mali trgovci in obrtniki,toda vsi skupaj smo hoteli svobodo. Tedaj smo organizirali vojsko 11 isti način kot vi. Kmetje so odvrgli vile delavci or od je , duhovniki brcvir je . j}uui žene so se pridružile.ScvraŽ ni generali so nas imenovali sodrgo. Oni so zasedli naša najlepša mesta, mi pa .smo mrali odriniti visoko v gore,močvirja in v asiee . Ose x 'j. o t smo se borili proti najmogočnejši sili na svetu, kako smo mo gli zmagati? Vedeli d a nimamo na razpolago niti surovin niti tovsron II a S odbor in glavni štab sta se odločila za gverilsko vojn o. T a vrsta voj ne je kot odprta rana,ki za okupatorja spreminja vsak dan v dan strahu = in neskončnih težav. Vedeli smo,da naši ljudje ljubijo svobodo tako,da -- se bodo borili do konci, Vojna se je vlekla.Ljudje so trpeli .Sovražnik nas je oropal vsega,vo- jakov se je polašoalo malodusje,zapuščali so vojsko: 1779 je naša vojska štela le Še 3000 mož. Ob "Božiču tega leta 'j* general \Vaahington pregledal čete .Malokateri vojak je i,jel čevlje ali pošteno obleko,hrane jo bilo c~ krajno malo. Vpraševal se je .koliko časa bodo zdrzali.Iste noci jo po » snegu udaril cez reko Delavare in zmagovito napadel sovražnika v bitki, ki je silno dvignila duha nase vojske. To je bila bitka pri Trentonu.Lju d je po mestih so culi o tej zmagi in znova jim je zraste 1 pogum. Javili « so se novi borci,prišla je za vojsko nova hrana in obleka. Svet jo poslusal vesti^o naši borbi za demokracijo,kot sedaj posluša-- vesti o vas. Pomoč je prišla iz Francije: La i^a/ette je prišel z vojsko, cllochambeau z mornarico. Poljska je poslala lulaskega in Koszoiuszkega. Iz ■ Nemčije je prišel baron von 3 te ube n. Vsi, ki so razumeli našo borbo pro- ti nosil ju, so nam' po vogali,lota 1783. so jo moral sovražnik udati in pro siti za mir.11 a^i pogoji so bili neodvisnost in dobili smo jo. Prav zaradi vsega tega se počutim pri vas kot doma. Vi ste kot naši. = ljudje. V vasi vojski in vasi borbi gledam nase lastno borbe. Globoko - vas razumem. Vi_udemokracijo »demokracijo,ki se uci na ? ^ f} J.J _ i ^^^si?.^ i Z ^ r i kuH 3: Ei " TJ f4*!'č ip" .3 e in" pi^e" d in ^ aviT i ponosnega naroda, ki dane s~prl znava partizanska borbo in maršalu Tita kot edinega zavezniškega poveljnika v Jugojlavi ji. j&ioriica vam pomaga,kot je nekdaj Francija pomagala nam. Skupno bomo premagali skupnega sovražnika in ustvarili novo demokracijo v Hitlerjevi "evropski trdnjavi". ?ako> zdaj razume te , zakaj -odgovarjam na vprašanje ,kako se imam Stran iS —--- pri vas; s eno |_V A BOBE A NC I U 3 I J A Konec februarja se je iz poškodovanega ameriškega letala spustila po- sadka na nase osvobojeno ozemlja, Takoj so se raz s le partizansko pat rele, da jo poiščejo.Ho je prvi padalec opazil vojaka z rdečo zvezdo,so je ve- selo nasmejal, se približal in partizanu krepko stisnil roko. Istega dne so se zapletla ameriška in nemška letala v bitko med Vrhni ko in Logatcem.V borbi sta bili zadeti 2 ameriški le tali,iz katerih so s kočili letalci, Sden teh letalcev je padel pred Stampetovim mostom, kjer stoji svabska in svabobranskn straža. Švabobranci so tal: o j obkolili letel ca ter namerili nanj mi t r al jeze in puške „Svabski bandit pa jih jo ustavil Kanj sreče je imel le talec, ki je padel v Gorenji vasi pri Logatcu. Sva bob rane i so le talca pobili, mu razbili čeljusti, da so mu pobrali zlate a zoba, odsekali prste zaradi prstanov, mu vzeli uro in vse,kar je se imel. prav v času,ko so pobili ameriškega pilota pri Logatcu in ga oropali, so prišli švabobranci v neko vas novomeškega okrožja in vzklikali i "Žive- li naši zavezniki Anglija in Amerika!" Kjer more jo/širijo vesti, da so » Angleži njili zavezniki. Angleži in Amerikanoi dobro vedo, kdo je njih zaveznik v Jugoslaviji. Zato je Tito zavezniški poveljnik,zato je ministrski predsednik Churchill izjavil: "Danes lahko zagotovim spodnjo zbornico, da bom storil vse, kar je v moji moči, da bomo z vsemi silami pomagali maršalu Titu in njegovim junaškim odredom." ,ato je ameriški pilot vpraševal po Titu ter pljunil svabobrancu v obraz. Zavezništvo raste iz skupne borbe proti skupnemu sovražniku. Hi, par- tizani Jugoslavije .prelivano kri za isto stvar kot vojaki Amerike in An- glije, za svobodo, ;*od nami raste trajna, ftoboka vez. Ameriški pilot, ld se je spustil no na s o zemljo, je nas brat, Sat o mu partizan resi z i vi ion- V s/- je,ga o do ne s svojo raztrgano suknjo «deli z njim skromni kosčok kruha,ga vorno spremi nazaj v Italijo, T.n sv ob obrane c? Pobi jo ga, dr: ga or* pa,Se slabši je kot nemška zver,S tem daje največji doknz,dr med švabobranci ter Anglijo in Ameriko ni in ne moro biti z a.v o z a i s t v a, Skupnost v borbi,skupnost v trpl^en;ju,tb jo podlaga zavezništva,'ia.o prihajnjo angleški in ameriški piloti ter pobegli vojni ujetniki na nase osvobojeno ozemlje kot v r.vojo drugo domovino. B OJnJiJiJi V-lJLhJlJ.-Ji~JlAJ.JJ}......I .A J J. J Ji, JI J JkJ kjlJtJJJ J-A JI J. J J J. J J JAJ J. .IJJJL - Dan za dnem prihajajo nad nase osvobojeno ozemlje nemška letala,Ubija~ jo civilno r .'t-hivalstvo ,nu'i jo hišo. 9 mrtvih v Z^lni, 17 v Spodnji Slivnici, 7 v Žvircah, 2 v Za&radcu, = -------------------------------S10VBNSICI POROCŽIVAIiSC samo besedo i "prekrasno"* Poročnik George Vuchinich, zastopnik amerikanske oborožene sile pri Glavnem štabu IIOV in POS, SL^VE^rT ?OROC _130 -_______________________________________________________—_______... Strah 19 razvaline v piofUvici ,3avrtaoi >vi v^i^Hr-ici , Sodrazici ,B-abnem polju, lici o vodi okupatorja nad •••• "asi? JCcto jo kriv smrti naših ljudi in na- ših porušenih v asi? Pri področnem vc jaskea sodišču ITovo mesto se je vršil proces,ki jas.io priča # k do je kriv . Ob t o sanke, doma iz Žužemberka in okolice, so v mesecu januarju in fel r- bruarju 1944 hodile brez dovoljenja politične ali vojaške oblasti OP s = osvobojenega cssmlja na ozemlja ki je zasedeno po okupatorju, Obtozenke so dajale podaxke o gibanju v ojaških patrol ter o bivanju in številu par ti z on o v„ Obtozenki Cirila Skrb o in '..rbida Danica sta 20, februar ja 194-4 v Novem mestu izdali domobrancu Henigstmu Viktorju važne okolnosti o vojas c kih ob jektih in ustanovah NOV in 100, Dejansko sta v r s i li s p i o n a z o v k o r i s t o k u p a t o ,r j a. Podatki,ki sta jih= , sporočili H&nigmanu,so bili izredno važne vojaške narave in sta o h -- soje n k i s s v o j i m d e j a n j e m s o povzročili p o z n e ] a e bom b a r d i r a n j e Ž u ž e n b s r k a. Skrbe Cirila kot najtežja storilka je bila obsojena na smrt. Smrt iz- dajalca je obramba naroda. Podgane ?ki po skrivnih potih lazijo v okupator- jeva gnazda m pošiljajo njegova letala nad nase domove, mora narod iz - trebit?. , da zaščiti sam sebe, da zavaruje svoja življenja, svoje domove. Okupator no izbira med partizansko in. belo hišo in tisti kratkovidne z, ki kliče nesrečo nad partizansko streho, jo bo priklical nad vso vas. To do~. kazuje bombardiranje dolenjskih in notranjskih ff.asi. Vas mora sama poiskati tiste, ki nosijo nesrečo, in sama tudi obraču- nati z njimi. NA // NO V/ OB L VKi VZPOSTAVITEV ODSEKOV PP.I HCDS35DSTVU S N 0 S irf;£'2ii?.>da bo vzpostavljena v okviru federa tivhe Jugoslaviji*"ž~NICOj"lu'"slovenska nacionalna vlada, Čim bodo da- ni zadostni pogoj i, s o sprejele slovenske'"narodni """množice ""z""i zre ono topli mi čustvi .Dokaz temu je vrata resolucij/ki jih pošiljajo Predsedstvu SN- OS Slovenci in Slovenke s svojih shodov,mitingov in političnih, sestankov. 0 Ni je skoraj resolucije ,ki ne bi pozdravila Deklaracijo o vzpostavitvi = Nacionalnega Kcmiteia Osvoboditve Slovenije »kakor je tudi ni resolucijo, „cki ne bi naglasoma, da eo slovenske nacionalne pravice zajamčene zgolj v močni,brateki,demokratični in federativni Jugoslaviji, Zasnova demokratična m federativne Jugoslavije, grajene pod vojaškim in političnim vodstvom maršala Tita, je prešla slovenskim narodnim množi cam v ma^o in kri. Za deklaracije in sklepe,ki so jih r?.zni forumi sprejemali nekoč,je bi lo po navadi značilno, da so ostali zgolj na papir ju,Danes je drugače, Predsedstvo SNOS je pričelo takoj izvajati naloge ,ki mu jih daje Deklara oija o vzpostavitvi ITacionalnega Komite t, Osvobojenja Slovenije .Začelo - jo pripravi j et i vse potrebne pogoje - organiaaci jske in upravno - za de- jansko vzpostavitev Nacionalnega Komite t;. Osvoboditve Slovenije, čim jo bodo dovolile notranje in zunanje okoliščine.Odlok c osnovanju odsekov pri Predsed3V/u SIIOS je nazoren izraz toga dejstva. Odseki so v glavnem že osnovani in so pričeli delovati, Predsedstvo SNOS posvoca njihovi or- Stran 20 _______________________________________________SLOVENSKI POROCBVAL3C gani z ac i j i,nj ihovernki; r.iad zareki in os t a Vi okupatorji na ozemlju Jugoslaci je .Koa: si.: , k J ^ jo ,;jc po stalil ve. s SNOS, ima nalogo, da ugotovi vsa zve rs t va in vse zločine oku> pa. j-or jev, izvrstne na nrvrjm' slovenske: ozemlju in nad nasirr. ljudstvom,da ugotovi riiccna vseh tistih zlociroev in domačih pcaagncev belogardistov, m i h ai 1 ovi oevcev in P.upnika:ih s vab obran cev in da nadalje ugotovi vso eko do, ki so jo tuji in domači si o-i.me i storili nad ?,ivl jenjeir ir imovino « c v ene« v, Nalila to komisijo bo, da v zve?, i z nz&o državno jugoslovansko kc-a ..::i jo in v ac delov sin ju z w3anerodno komisijo da našemu slovenskemu -- ljudstvu zadoščenje za vee trpljenje v času na.ee okupacije , Načelo, ki = vodi t--: koral / o , je , d-a bo za vsak zločin poiskale slehernegr zlociraa, pa na; se skri r.r Lonec sveta i ga izrodila sodi^ou tistega naroda, nad ka t-ri a jc . '; ocin :aaaa i in poskrocla nadel je a to. ca sc povrne .'-koda, katero so povzročili na "'•"en ljudstvu. predsedstvo fSM O v' Imenovalo v to komisija predsednika dr ."laksa Snu- SLOVMSKI POROCEVAI3C -----—----------------------'-------------------- Stran 21 dorla,pravnika in slovenakega..j?i3atel ja,begunoa is Štajerske, človeka,ki se je takoj po okupaciji nase domovine priool baviti s teui vprašanjem.Os tali olani komisije se iz vrst sodnikov in političnih delavcev, ki so sg v osvobodilnem gibanju že do sedaj v znatni meri bavili prav 3 tem vpra- šanjem in z zbiranjem podatkov o okupatorskih režimih. Pri tem delu sode luje znanstveni institut in predsedstvo SNOS in razumljivo je, da podpi- ra jo , oziroma bodo morali podpreti delo te komisije vsi naSi politični in narodno osvobodilni odbori, nas Glavni štab po svojih odgovarjajočih od- sekih ter vse nase ustanove .Delo te komisije bo ogromno, Vendar ker je njen pomen tako v našem slovenskem kakor v državnem jugoslovanskem in « mednarodnem merilu izredno važen, sat o bodo morali delo te komisije pod - preti vsi zavedni Slovenci .Uspeh njenega dela bo brez dvoma v znatni meri odstranil težke posledice vojne na našem slovenskem ozeml ju. Zat^ naj že* ob tej priliki naslovim poziv na vse, da tej komisiji pomagajo tako z iz vrševanjem navosil. ki jih bo dajala, kakor tudi s samoiniciativost jo,ki naj bo v tem. da poročajo tej komisiji vsey kar spada v njeno področje . Čim bolj in v Čim širšem obsegi se bomo Zavzeli za to delo, tem bolj in hitreje bodo naše rane, ki nam jih zadaja ta vojna, ozdravljene! Dr, Liarijan Brecelj, o__JLJL JL2 JLLL¥-L_2JL£-Y JLIJLl Predsedstvo SNOS je v zastopstvu SNOS, ki ima po sklepu Zbora odpos - lancev pravico postavljati vse potrebne organe ljudske oblasti slovenske ga naroda,s posebnim odlokom postavilo javno tožilstvo za območje Slova- ni je,Odlok določa, da ta postavitev velja, dokler ne bo enotno urejeno javno tožilstvo za vso novo, federativno Jugoslavijo. Čeprav beseda t ožile e neprijetno spominja na državnega pravdni ka v stari Avstriji in na državnega tožilca v stari Jugoslaviji . je vendar njegova vloga po nalogah,ki jih c^Loca Cllok,bistveno različna. Stara. Ju goslavija ni bila demokratična, temveč dejansko oolastniŠka država .Vloga državnega tožilca je bila omejena na sodelovanje v kazenskem sodstvu 3 popolno podrejenostjo ministru pravde ,kakor je ustrezalo centralizmu ob- lastniškega državnega ustroja, Državno tožilstvo je bilo urejeno tako, da je omogočalo najvišjim iz- vršnim organom samim kršiti zakonitost in izvajati oblastniško samovoljo. V demokratičnem državnem redu je država za ljudstvo, ne nad njim, oblast iz ljudstva in za ljudstvo, prvo osnovno načelo je pravilnost, ki enako» velja za vse in za vsakogar.Izkljuc«na mora biti vsaka zloraba oblasti,* vsaka samovolja izvršnih organov .Zakoni in druga obvezna pravila.ki jih postavljajo zakonodajni organi, z až i ve v dejanski državni red z vestnim in pravilnim izvajanjem in izpolnjevanjem izvršnih organov, njihovih pošlo- valcev in slehernega prebivalca sploh. Tako izvajanje in izpolnjevanje p. zakonitosti sele daje državnemu organizmu'pravo življenje, ki pospešuje družbeno gibanje, obče aktivnost in tekmovalno delavnost. Na teh osnoval določa Odlok Glavnemu javnemu tožilcu novo nalogo obse žnega nadzorstva nad izpolnjevanjem zakonitosti v upravnem in sodnem pod rocju.Ni treba posebne utemeljitve, da je v sedanji prehodni dobi za dos ledni demokratični državni red tako nadzorstvo izredno važno in potrebno. To nalogo more javno tožilstvo vršiti uspešno le, oe ima zadostne samos- Stran 22 ------------------------------------------------------ '^LOVJNSKI PGEiOC3VAL3C tojnoat; za**to u.s tanavljn Odlok neodvisnost državnega tožilstva od drugi: organov oblasti in prepušča Glavnemu javnemu tožilcu, da sam pos- tavlja Okrožne javne tožilce odnosno javne tožilce pri sodiscu vključno vojaška sodišča. Z obsežnostjo neodvisne nadzorstvene naloge se ustanova javnega tožilstva šmotrno~vkljucu_v^denoErati£ni "drzavni""ustro j kot""7 nje, ov sestavni "del, ne ""kot s ral ovale o ljudstva , temveč kot varuh zakoni- tega demokratičnega reda. Glavni""javni~tozIlec~In njegovi organi imajo na področju dolžnost ob vsakem primeru nepravilnega,zlonamernega ali malomarnega postopanja izvr snih organov v celoti ali posameznih poslovalcev sporočiti svoje ugotovi tve v obliki pritožbe nadrejenemu izvršnemu organu, Ce je primer splošne ga značaja ali pomena, ga bo pristojni javni tožilec preko Glavnega jav- nega tožilca sporočil s pritožbo Predsedstvu SNOS. nadzorstvo javnega to žilstva ne omejuje redne pritožbene poti prizadetega prebivalca na ozenl ju Slovenije , marveč jo kar naj izdatno jo omogoči .Poleg redne , ne po sre dne « pritožbe ima prizadeti pravico obvestiti o nepravilnosti ali ncrednosti-- poslovanja javnega tožilca,ki do s svojo posebno pritožbo povzročil, da se nepravilnost ali nerodnost takoj odpravi. I j 3 področju sodstva naloga javnega tožilstva ni orne jena samo na vlogo tozitelja v kazenskih zadevan. Pripada mu tudi nadzorstvo nad izvajanjem zakonitosti v vsem poslovanju sodstva, v kolikor zahteva to sliadnost ,eno tnost in smotrnost demokratičnega državnega reda, zlasti varovanje osnov nih načel sodstva. To nadzorstvo izvaja javni tožilec z neposrednim sode 1ovanjem v sodstvu. Ustanova javnega tožilca naj po svojemu namenu in delu z dejanskim iz vajanjem zakonitosti prepričuje slovenskega človeka,da je demokratični *= državni red edini ljudski red. _ v Jože .iU3. ?..2 ALLL.L..5. iJL-i JL JLLLA J .?.JL2JLL-L.1 Slovenski narod si gradi svoj dom.S krvjo in žrtvami utrjuje svojo p is viOe in pred svetom izpričuje svojo državno tvornost. Temelj novega,svo- bodnega političnega Življenja bo provsem zdravo in trdno gospodarstvo, a Sat o so tudi med prvimi odloki, s katerimi so Clovunci pričeli svoje novo državno življenje,ukrepi gospodarskega in v zvezi s tem finančnega znaca ja. Odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenijo nam kaze težnjo po ure ditvi denarnega prometa, ki predstvavlja osnovni problem pri ureditvi na' sega trga. V prometu so danes na slovenskem ozemlju najrazličnejši novci, lire, marke, pengi, boni in obveznice, in to neenakomerno razdeljeni po - različnih pokrajinah Slovenije. Doba okupacije jo prekinila poslovanje '« bank in hranilnic, onemogočeno jc vlaganji denarja in najemanje posojil. Poenostaviti promet z denarjem, pravilno razdeliti denar po vsej Sloveni ji Oer omogočiti vloga nje prihrankov in najemanje posojil, to bo naloga- novega denarnega zavoda, Svoje delo bo moral zavod nujno povezati z odgo varjajocim organom Jugoslavije ,po drugi strani pa ga bo lahko tudi našlo nil na že obsiojebe zavode, iircnilnice in posojilnice,ki poslujejo po za se oni iniciativi. lahko izvede svojo nalogo, uu se pravi,da poenostavi promet z de - narjem, da izvede pravilno razdelitev po v sel. pokrajinah Slovenije in da omogoči vse drugo funkcijj, mora denarni zavod nujno pristopi U h. uvedbi SLC7BKSE.I POHOCSVALEC - ------------------------- Stran 23 narodnega menjalnega sredstva. Zato je i,udi razumljiv Odlok o izdaji pla žilnega bona. Za tem p! solin j m bonom stoji vse narodno bogastvo,^ato tu- di njegova vrednost je mnogo večja kot na primer vrednost lire,marke,ali pe riga. Bon je plačilno sredstvo nove drŽave »katere zmago zagotavljajo us- pehi zavezniškega in našega orožja, L-arka lira in psng so plačila prema- S' v « ** ganili okupatorjev, Njihova vrednost bo s porazom na bojišču odločno pad- la.Zato je jasno s da si bo bon s pravilnim razumevanjem vseh svobodoljub- nih Slovencev takoj osvojil denarni trg. Z obema navedenima odlokoma gradimo osnove našega finančnega gospodar st^a.Pri tej gradnji morajo sodelovati vsi pošteni Slovenci,in sicer pred vsem s pravilnim razumevanjem in z zaupanjem v odkrito prizadevanje nove y s v ob o dne nar o dn e up r o v e . Zoran polio. Dne 21.morc a 1944. Izvršni Odbor Osvobodilne Fronte s1ovenskega naroda. S K LEP o ustanovitvi Nadzorne komisije pri 1001? in imenovanje njenih članov, I» Da se posveti skrb moralni .vzgoji pripadnikov 0? in da. se omogoči vsa komur pritožbo proti nepravilnemu postopanju in nevzglednemu življenju =? pripadnikov 01?; da se nadalje ohrani in zagotovi osvobodilnemu gibanju » na Slovenskem razvoj po smernicah, ki. jih postavlja Osvobodilno fronta « slovenskega naroda?ter da se končno vskladi delo in nastopanje slehernega pripadnika OF s temi smernicami in z občimi koristmi slovenskega ljudst- va s se ustanavlja Nadzorna komisija pri Izvršnemu Odboru Osvobodilne Frcn ts- i!. " Naloga Nadzorne komisije pri ICOF je^zlasti v tem, da pomaga Izvršne- mu Odboru Osvobodilne Fronte ket političnemu predstavniku slovenskega os vobodilnega gibanja pri pravilnem usmerjanju dela pripadnikov 0i\ bodisi da ga ti izvršujejo kot politični delavci, bodisi kot organi slovenske « narodne oblasti in javne uprave ali kot člani naših gospodarskih, social- nih , znanstvenih, kulturnih in vseli drugih us banov;nadalje , da sprejema pii tožbe in predloge prizadetih &3ede napačnega postopanja oz .poslovanja teh oseb ter da preko ustreznih organizaciji in forumov 03? posreduje rešitve takih pritožb jkoneno, da skrbi za pravilen politični razvoj in. za vzgled no življenje pripadnikov OP. III. Za Člane Nadzorne komisije pri 100? se imenujejo naslednji: 1. Tone Pa ."j far, član IOOF, kot sekretar, 2. prof.Jože Jeras. 3. France Svete k, 4. Pepca. Kardelj, 5- A da Dekval, 6. Janez Stanovnik. 7. Lado Krivic, 8. France Popit - pa kot Člani. Za I OOP slev.naroda: Predsednik Josip Vidmar 1. r. , sekretar Boris Kidrič l.r ;tran 24 --------------:-------------------------------- SLOVENSKI PORO&nLSO O PRAVILNIKU ZA POSLOVANJE OKROŽNIH,OKRAJNIH IN KRAJEVNIH VOLIVNIH KOMISIJ ZA VOLITVE KRAJEVNIH NARODNO OSVOBODILNIH ODBOROV IN ODPOSLANCEV V 0KRAJN3 NARODNO OSVOBODILNE SKDPSOIMB. Kakor odlok o volitvah. vy Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okraj ne narodno osvobodilne skupščine ima tudi Pravilnik za poslovanje Okrožni^ Okrajnih in Krajevnih v olivnih komisij namen, zagotoviti popolnoma svobodne in tajne ter s tem v zvezi demokratične volitve. predsedstvo SNOS,ki mu je prvo zasedanje slovenskega, parlamenta z Odi o kom z dne 19..?ebr. t.l. naložilo izvedbo volitev v Krajevne narodno osvobo clilne qdbore in Okrajne narodno osvobodilne skupacine, je izvedbo teh voli ts v v posameznih okrožjih poverilo Okrozniin/v olivnim komi s i jam y ki i; .oni-je jo Okrajne,te pa Krajevne volivne komisije, že sama sestava teh v olivnih"«* komisij,v katerih bodo pripadniki raznih plasti našega naroda,in to po ve ' Čini izven vrst dosedanjih odborov OP, naj bo jamstvo za pravilno in ne pri stransko izvedbo volitev. Pravilnik nalaga Okrajnim vplivnim komisijam dolžnostma v najožjem s- tiku s prebivalstvom ugotove njegove zelje in krajevne potrebe glede pod- ročij posameznih volivnih edini c in števila članov Krajevnih narodno osvo bodilnih odborov.Po določitvi teh področji in števila članov Krajevnih na rodno^osvobodilnih odborov morajo Krajevne volivne komisije sprejemati in pravočasno objavljati kandidatne liste in posamezne kandidature , spre jema- ti reklamacije k volivnim spiskom ter skrbeti za to,da se vse upravičene reklamacije upošteva jo .po izvršitvi ' teh pripravljalnih del morajo ICt'a jav- ne v olivne koči si je pripraviti volivne listke z imeni vseh kandidatov vlft-a jevne narodno osvobodilne odbore in v Okrajne narodno osvobodilne skupsči ne,tako da bo mogel volivec pri volitvah nekontrolirano označiti na njih one kandidate, ki jim zaupa i.n odda svoj glas. Volivec more pri tem popolno ma svobodno izbrati osebe svojega zaupanja z raznih kandidatnih list5" med p o s ame znimi k an d i da t .i.. pri štetju glasov n,orejo sodelovati poleg članov volivnih komisij in « zastopnikov predlagateljev kandidatnih list tudi vsi kandidati,najsi so « bili kandidirani na kandidatnih listah ali pa posamič.Tako je dopuščena najširša kontrola volitev in njihovega izide, Krajevne volivne komisije bodo po končanih volitvah odstcoile zapisnike o volitvah z ugotovitvijo izida volitev Okrajnim volivnim komisijam,ki bo do ugotovile,-kdo je bil izvoljen v posamezne narodno osvobodilno odbore . objavile v prizadetih krajih celoten izid volitev in izstavile izvoljenim oranem Krajevnih ^narodno osvobodilnih cdborov poverilnice oziroma potrdil?' o izvolitvi,Okrožne volivne komisije pa bodo ugotovile , kdo jo izvoljen v Okrajno narodno osvobodilne skupščine , ob javilo izid volitev v prizadetih f> okrajih in krajih ter izstavile izvoljenim članom Okrajnih narodno osvobo dilnih skupek in ustrezne povvriinice , S tem da izva;je.jo in vodijo volitve ne posamezni volivni komisarji,ime novani od centralno oblasti ,temveč volivne konusi je , sestavi jene iz domači nov, da te volivne komisije same rešujejo reklamacije v volivne spiske in ugotavljajo izid volitev ob sodelovanju vseh kandidatov,jo na sirsi način zagotovljeno sodelovanje ljudstva pri volitvah, samih,S tem pa je že pri » izgradnji osnovnih edini o nase narodne oblasti v krajih in okrajih do po- tankosti ostvarjeno načelo resnične ljudske demokracije, TSIUIK... "SABOTIN" Dr. Dar k o C e me j .